Razkrivamo

Ali bo stari lisjak in "večni sodnik" Marko Ilešič uspel dobiti še četrti mandat za Sodišče EU v Luksemburgu?

Siva eminenca slovenskega prava, univerzitetni profesor, človek iz ozadja, stari lisjak, bivši dekan, nekdanji predsednik Nogometne zveze Slovenije in športni funkcionar ... vse to in še marsikaj je dr. Marko Ilešič, ki je že od 2004 slovenski sodnik na Sodišču EU v Luksemburgu. S spretnim manevrom je v zadnjih dveh letih uspel izločiti iz igre vse resnejše kandidate za svojega naslednika na tem sodišču; od Marka Pavlihe in Mira Preka, do Verice Trstenjak in Anžeta Erbežnka ter nekaterih manj znanih kandidatk in kandidatov. Ilešič je izjemen strateg, mojster lobiranja in zato skoraj ni dileme, koga bo državni zbor čez (ponovno) predlagal za slovenskega sodnika na Sodišču EU - Marka Ilešiča ...

17.05.2021 21:00
Piše: Uredništvo
Ključne besede:   Marko Ilešič   Sodišče EU   Luksemburg   poslanci   Odbor 255   Slovenija   Verica Trstenjak   korupcija   Erik Kerševan

Foto: Mediaspeed

Če bodo poslanci Ilešiča potrdili za že četrti mandat sodnika na Sodišču EU, bo tol edini kandidat v zgodovini tega sodišča, ki je kar v funkciji sodnika Sodišča EU ustvaril tveganje za nastanek korupcije.

 

Dr. Marko Ilešič je že od leta 2004 sodnik iz Slovenije na luksemburškem Sodišču EU (SEU), torej že kar 17 let, pri čemer po pregledu spletne strani SEU (vir) zlahka ugotovimo, da je poleg madžarskega sodnika Endreja Juhasza, ki se bo to jesen upokojil, še edini sodnik, ki je tam tako dolgo, torej od vstopa naše države v EU 1. maja 2004. Vse druge države članice, tudi veliko manjše od Slovenije, na primer Malta, Ciper in baltske države, so medtem že zamenjale svoje sodnike. Zato na Sodišču EU od letošnje jeseni naprej ne bo več nobenega sodnika, ki je nastopil mandat leta 2004. Razen (verjetno) našega Marka Ilešiča. Odločitv je v rokah slovenskega zakonodajalca, ki formalno izbere kandidata za Luksemburg, katerega sicer potem čaka še neke vrste zaslišanje pred Odborom 255 v Bruslju (ime odbor dobil po 255. členu pogodbe, ki ustanavlja Sodišče EU, op. uredn.).

 

Skratka, če bo državni zbor potrdil* sodnika Marka Ilešiča za še četrti mandat na tem sodišču, bo Slovenija edina država članica EU, ki bo imela istega sodnika tam neprekinjeno vse od pristopa k EU (2004). Verjetno ni treba posebej poudarjati, da je to evropski unikum. Z Ilešičem pa bo imela Slovenija v Luksemburgu tudi sodnika, ki bo najstarejši od vseh sodnikov, ki trenutno opravljajo to funkcijo.

 

 

Prestar za še en sodniški mandat

 

Ilešičeva "težava", ki pa v resnici to ni, saj je nobena izmed slovenskih institucij ni prepoznala kot takšne, je večplastna. Ne le, da Slovenija premore kar lepo število mlajših pravnikov od Ilešiča, ki so zelo uveljavljeni strokovnjaki tako doma kot v tujini in so zagotovo povsem ustrezno kvalificirani in motivirani za opravljanje sodniške funkcije na SEU. A problem je tudi to, da je gospod Ilešič že pred šestimi leti (!) izpolnil pogoje tako za slovensko kot tudi bogato evropsko penzijo. Skratka, za upokojitev.

 

 

"Marko Ilešič se je ob plači vsaj 20.000 evrov mesečno v 17 letih spremenil iz nekoč skromnega profesorja na ljubljanski Pravni fakulteti v pravcatega milijonarja. Če mu uspe dobiti še en šestletni mandat, bo zaslužil novih 1,44 milijona evrov."

 

 

Zakaj se je torej sploh prijavil za nov mandat oziroma zakaj se noče upokojiti in "svojega" mesta prepustiti kateremu izmed številnih mlajših kandidatov? Na razpis za sodnika SEU se jih je namreč ob Ilešiču prijavilo kar šest. Zagotovo pa obstajajo tudi drugi, ki bi se prijavili, če Marko Ilešič v Državnem zboru slučajno ne bi bil potrjen in bi bil posledično objavljen nov razpis. Kar pa je, kot rečeno, malo verjetno, saj si je stari lisjak po naših informacijah na Šubičevi 4 že pred časom z lobiranjem zagotovil stabilno podporo.

 

V državah članicah EU je sicer obvezna upokojitvena starost za nacionalne sodnike 70 let. Zato države članice sodnikov po tem letu večinoma ne predlagajo za mednarodne položaje. Nemčija, na primer, nikoli ne pošlje na mednarodno sodniško funkcijo, torej tudi na SEU v Luksemburgu ne, človeka, ki je po nemških pravilih izpolnil pogoje za penzijo, ki je torej dopolnil 70 let. Zato bi bilo normalno in logično, da tudi Slovenija sledi tej doktrini in da zlasti poslanci državnega zbora vzamejo na znanje, da je Marko Ilešič s svojimi skoraj 74. leti pač prestar za še en šestletni mandat (v primeru, da ga bodo izvolili, bo ob zaključku mandata star že 80 let).

 

 

Profesorski kompleks: Ostati do konca

 

Zakaj se nekdo tako žene za funkcijami, se ne bodo vprašali le Ilešičevi mlajši stanovski kolegi, ampak še kdo. En del odgovora se morda skriva v notoričnem dejstvu, da se v Sloveniji stari profesorji skoraj nikjer nočejo "umakniti" ob dopolnjenih pogojih za upokojitev, da se na vse kriplje upirajo temu, da bi mesto prepustili mlajšim kolegom. Možen pa je tudi precej bolj banalen razlog - visoka sodniška plača. Ilešič se je ob plači vsaj 20.000 evrov mesečno v 17 letih spremenil iz nekoč skromnega profesorja na ljubljanski Pravni fakulteti v pravcatega milijonarja. Če mu uspe dobiti še en šestletni mandat, bo zaslužil novih 1,44 milijona evrov. Ni slabo, mar ne?

 

Vsak sodnik SEU je lahko samo dvakrat predsednik senata petih sodnikov. Glede na to, da je bil dr. Ilešič že dvakrat predsednik navedenega senata, za to funkcijo - v primeru seveda, da bo potrjen še za četrti mandat - ne bo mogel ponovno kandidirati.

 

Ob tem ne spreglejmo tudi dejstva, da bi imel dr. Ilešič s svojo "evropsko pokojnino" zelo lagodno življenje ne glede na to, kje bi živel po izteku mandata, torej po 6. oktobru 2021, zagotovljeno v vsakem primeru! Kaj se torej dogaja, zakaj takšno hlastanje po že četrtem (!) mandatu? Zakaj se je dr. Ilešič leta 2020 ponovno prijavil na razpis za sodnika SEU? Morda zato, da bi ponagajal kolegici Verici Trstenjak, ki je veljala za nesporno favoritko za to mesto in ki ji je na ta način onemogočil njeno dolgoletno željo po tej funkciji? Morda se je Marko Ilešič prijavil zato, ker ga je funkcija sodnika SEU tako zasvojila, da si po vseh teh letih ne predstavlja več, da bi v življenju lahko počel še kaj drugega, kot pa bil sodnik? Spomnimo se samo angleške generalne pravobranilke na SEU, ki je želela še naprej opravljati to funkcijo, čeprav je njena država izstopila iz EU in je bila njeno delovno mesto posledično ukinjeno ... bizarno.

 

 

Kuhinja na Sodnem svetu

 

Ampak vrnimo se nazaj v Slovenijo: usoda novega Ilešičevega mandata je v rokah poslancev državnega zbora, ki lahko (ali pa tudi ne) prikimajo predlogu predsednika republike Boruta Pahorja, ki se je pri svoji odločitvi formalno sicer oprl na mnenje Sodnega sveta. O tem, kako odloča Sodni svet, razen insajderjev seveda ne ve nihče, zato so zelo dragoceni naši viri, ki nam zatrjujejo, si takšne "kuhinje", kakršne se dogajajo tam, ljudje niti predstavljati ne morejo ... zaradi tega moramo nekaj pozornosti nameniti tudi postopku izbire dr. Ilešiča, v katerem ga je Sodni svet razglasil za najprimernejšega izmed sedmih kandidatov, ki so se prijavili na razpis Ministrstva za pravosodje. Iz zapisnika Sodnega sveta s seje z dne 28.10.2020 izhaja, da Sodni svet v nasprotju s svojo dotedanjo prakso sploh ni imel razgovorov s kandidati in da je za mesto kandidata na Sodišču EU predlagal zgolj in samo dr. Ilešiča, čeprav je bilo med prijavljenimi kandidati še nekaj takšnih, ki so povsem kvalificirani za opravljanje te funkcije, med njimi tudi Verica Trstenjak. Toda ni bilo prav nobeno presenečenje, da si je dr. Erik Kerševan kot predsednik Sodnega sveta za svojega favorita izbral prav dr. Ilešiča, s katerim že več let gojita prisrčne prijateljske vezi, se obiskujeta in "izmenjujeta strokovna stališča in poglede", o čemer smo na portalu+ že obširno pisali (in po naši oceni ne gre le za neokusno obnašanje Kerševana v fukciji predsednik Sodnega sveta, ampak tudi za konflikt interesov in potencialno koruptivno prakso, kar pa je seveda zrelo za preiskavo KPK).

 

Splošno je že znano, da predsednik republike vedno prisluhne izbiri sodnega sveta, tako da ime izbranega kandidata sodnega sveta le prepošlje v Državni zbor. No, če gre tako lahko in gladko s Sodnim svetom in predsednikom republike, kjer je mogoče z gotovostjo in vnaprej napovedati rezultat izbire, pa se lahko s potrditvijo dr. Ilešiča v državnem zboru, kjer mora zbrati 46 glasov, torej absolutno večino, malce zaplete. Po eni strani ne gre spregledati dejstva, da je Vlada Republike Slovenije (torej koalicija SDS, NSi in SMC) že dala pozitivno mnenje dr. Verici Trstenjak in dr. Anžetu Erbežniku, po drugi strani pa ne gre izključiti niti tega, da bi si nekateri poslanci na mestu sodnika Sodišča EU po dolgih 17 letih mandata Marka Ilešiča vseeno želeli spremembo. Tega se "večni sodnik" verjetno tudi sam dobro zaveda, kajti ne opravlja funkcije sodnika na ameriškem Vrhovnem sodišču, ki je doživljenjska, ampak je sodnik na Sodišču EU, kjer je mandat omejen na šest let (z možnostjo ponovne izvolitve). Pri čemer je tako dr. Ilešiču kot tudi poslancem Državnega zbora jasno oziroma bi jim moralo biti jasno, da ponovna izvolitev ni neomejena in da so že trije mandati za enega sodnika zelo dolga doba.

 

 

Mandati mednarodnih sodnikov niso večni

 

Če bodo "predstavniki ljudstva" gospodu Ilešiču demokratično podelili še četrti mandat, bomo imeli trenutno najstarejšega sodnika na Sodišču EU. Če pa mu ga ne bodo podaljšali, pa zagotovo ne bo prav nobene katastrofe, ker bo dr. Ilešič, ko bo potrjen nov sodnik iz Slovenije, v kratkem začel uživati bogato evropsko penzijo, po naših informacijah okrog 15.000 evrov mesečno. Zato so strahovi Marka Ilešiča odveč: tudi če ne bo več sodnik, mu bo še vseeno lepo, ne glede na to, kje bo živel - v Luksemburgu (bolj verjetno) ali v Sloveniji (manj verjetno).

 

Zgolj v ilustracijo: po 17 letih se je tako pred leti od funkcije sodnika na Evropskem sodišču za človekove pravice v Strasbourgu mirno poslovil tudi dr. Boštjan M. Zupančič, na njegovo mesto je bil izvoljen dr. Marko Bošnjak, ki povsem solidno opravlja svojo funkcijo. Zato ne bi bilo prav nič narobe, če bi poslanci odločili, da je po dolgih 17 letih tudi na Sodišču EU napočil čas za spremembo. To bi bila povsem normalna poteza. Mandati na mednarodnih sodiščih pač ne trajajo v nedogled, ampak so omejeni in prav država, iz katere prihaja posamezni kandidat, je tista, katere naloga je, da poskrbi, da se njeni kandidati "obračajo". Še posebej je to zdrava poteza v tistih primerih, ko je nekdo že predolgo na določeni funkciji, se na njej že preveč "udomačil", če hočete, tako da je na mestu vprašanje, ali jo lahko sploh lahko še izvršuje nepristransko in neodvisno. Verjetno težko.

 

 

"Če bodo poslanci Ilešiča potrdili za že četrti mandat sodnika na Sodišču EU, bo to edini kandidat v zgodovini tega sodišča, ki je kar v sodniški funkciji ustvaril tveganje za nastanek korupcije."

 

 

Kot smo na portalu+ že poročali, je postal Marko Ilešič v teh 17 letih tudi prava siva eminenca izbirnih postopkov iz Slovenije na Sodišče EU, kar tudi ni dobro. Kot so v zadnjih treh letih, odkar traja izbirni postopek za slovenske kandidate za Splošne sodišče EU, obširno poročali mediji v Sloveniji, se je tam zvrstilo že kar lepo število osebnih favoritov dr. Ilešiča, od katerih jih je sicer velika večina doživela precej bridek konec. Od tega nekateri že v Sloveniji, drugi, denimo Marko Pavliha, pa pred Odborom 255 v Bruslju. V medijih pa je manj znano, da je naša Komisija za preprečevanje korupcije celo ugotovila, da je dr. Ilešič s tem, ko se je med postopkom izbire slovenskih kandidatov za Splošno sodišče kar pisno vmešal v postopek, ko je že kazalo, da bi lahko Sodni svet in predsednik republike državnemu zboru posredovala kakšne kandidate, ki dr. Ilešiču bržkone niso bili pogodu, ustvaril tveganje za nastanek korupcije. Ampak tudi ta ugotovitev očitno ni prav nič zmotila dr. Erika Kerševana, da ne bi Marka Ilešiča izmed sedmih prijavljenih kandidatov predlagal kot edinega in najprimernejšega kandidata za že četrti mandat sodnika Sodišča EU.

 

 

Slepilni manever predsednika Pahorja?

 

Če bodo poslanci Ilešiča potrdili za že četrti mandat sodnika na Sodišču EU, bo to edini kandidat v zgodovini tega sodišča, ki je kar v sodniški funkciji ustvaril tveganje za nastanek korupcije. Ni pa izključeno tudi, da predsednik republike Borut Pahor kot star maček v slovenski politiki že vnaprej ve, da "njegov" kandidat ne bo dobil potrebnih 46 glasov podpore. Zato je Ilešičevo njegovo kandidaturo poslal v državni zbor le zato, da odgovornost za neizbiro kandidata prevali na poslance. Na ta način se Pahor ne bo zameril niti Sodnemu svetu niti dr. Ilešiču, ampak si bo pilatovsko opral roke.

 

V primeru, da bodo poslanci potrdili Ilešiča, pa vseeno še ni konec te sage, saj kandidata iz Slovenije čaka še "pregled" kandidature na Odboru 255 v Bruslju. Do sedaj so vsi slovenski kandidati trdili, da bodo gladko šli skozi ta odbor, pa se je nato pri dveh zataknilo. Tudi dr. Ilešič je na predstavitvi kandidature v predsedniški palači 10. maja samozavestno dejal, da bo šel gladko čez ta odbor. A takšna samozavest je bolj kot ne blef za domačo javnost, kajti če je v Sloveniji možno prav vse, torej tudi to, da ti Sodni svet spregleda kakšne sveže, nedavne grehe, pa v Bruslju takih odpustkov ni. Tam se ne strinjajo, da lahko sodniki Sodišča EU, dokler so na funkciji, počnejo prav vse, kar si zamislijo. Zato je sedaj v prvi vrsti na poslancih državnega zbora, da zelo dobro pretehtajo kandidaturo dr. Ilešiča in da poskrbijo, da se Sloveniji v Bruslju pred Odborom 255 kmalu ne pripeti nov škandal ...

 

 

* Redna seja, na kateri naj bi glasovali o slovenskem kandidatu za Sodišče EU, je bila odpovedana, ta hip ni znano, kdaj bo kandidatura dr. Marka Ilešiča uvrščena na dnevni red državnega zbora.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
5
Ko telo ne zmore več: Adrenalna izgorelost kot posledica deloholizma
13
10.06.2021 23:59
Ko se človek znajde v stanju izgorelosti, je na prvi pogled videti, da se mu je zgodilo nekaj krutega; klientom se zdi situacija ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
80 let Operacije Barbarossa: Zakaj je bil Hitlerjev načrt napada na Sovjetsko zvezo že v naprej obsojen na propad
5
05.06.2021 05:00
22. junija bo minilo natanko 80 let od operacije Barbarossa, največje vojaške operacije, ki so jo izvedli kdajkoli v moderni ... Več.
Piše: Shane Quinn
Je bilo slovensko gospodarstvo v letu korone 2020 kljub vsemu uspešno?
2
02.06.2021 06:00
Lanski rezultati poslovanja gospodarskih družb Slovenije so glede na težke razmere relativno dobri, saj je ustvarjena dodana ... Več.
Piše: Bine Kordež
Neenakost med ljudmi (7): Kakšna je struktura premoženja Slovencev, ki imajo skupaj pod palcem vsaj 170 milijard evrov
5
26.05.2021 05:00
Dohodkovni položaj ljudi se bo lahko izboljševal in približeval nivojem razvitejših držav le z višjo gospodarsko rastjo, z več ... Več.
Piše: Bine Kordež
Neenakost med ljudmi (6): O koncentraciji premoženja ali kako denar dela denar
5
19.05.2021 05:45
Glavni razlog za kopičenje bogastva v rokah ozkega kroga ljudi so torej relativno visoki dohodki iz kapitala, predvsem pa ... Več.
Piše: Bine Kordež
Politično mešetarjenje vladne SMC v senci mariborskega superračunalnika: Nezakoniti Upravni odbor Instituta informacijskih znanosti pod taktirko vladne SMC tiho sodeluje pri razgrajevanju razvojnega in izvoznega potenciala IZUM-a!
5
17.05.2021 05:00
Večina članov Upravnega odbora Instituta informacijskih znanosti (IZUM) s sedežem v Mariboru ni strokovno kompetentna za ... Več.
Piše: Tomaž Seljak
Neenakost med ljudmi (5): O nastajanju presežnega premoženja oziroma zakaj se povečujejo razlike v premoženju ljudi
5
13.05.2021 05:30
Kakorkoli se (skoraj) vsi strinjamo, da vse večja neenakost med ljudmi družbeno ni sprejemljiva, pa se ti procesi z leti samo ... Več.
Piše: Bine Kordež
Evropsko sodišče za človekove pravice: "V demokratični družbi je obvezno cepljenje otrok nujno"
15
06.05.2021 22:00
Obvezno cepljenje otrok ima prednost pred pravicami in svoboščinami staršev do neizpolnitve te obveznosti. Še več: država lahko ... Več.
Piše: Žiga Stupica
Neenakost med ljudmi (4): Tisoč Slovencev ima v lasti dobro tretjino vsega premoženja pri nas
8
04.05.2021 22:32
Vsa podjetja v Sloveniji so bili na osnovi rezultatov v letu 2019 vredna okoli 65 milijard, od česar je 15 % v državni lasti, ... Več.
Piše: Bine Kordež
Kampanja proti družinskemu nasilju, ki je diskriminirala očete in spregledala žensko nasilje
18
30.04.2021 23:43
Kampanja, s katero so tri ženske organizacije, ki pomagajo ženskam v stiski oziroma žrtvam (družinskega) nasilja, poskušale ... Več.
Piše: Andrej Mertelj
Neenakost med ljudmi (3): V Sloveniji je distribucija plač ustrezna glede na ustvarjeno dodano vrednost
7
27.04.2021 23:00
Za Slovenijo lahko ocenimo, da je skupni obseg plačila zaposlenih približno v okviru ustvarjenih rezultatov v družbi, je pa ... Več.
Piše: Bine Kordež
Arabska pomlad (2011-2021): Desetletje tajnih operacij Zahoda v Siriji
14
26.04.2021 22:48
Desetletje po t.i. arabski pomladi, ki je Severni Afriki in Bližnjemu vzhodu, od Tunizije na zahodu, do Sirije na vzhodu, ... Več.
Piše: Shane Quinn
Davčne spremembe v času korone: Najbolje plačani bodo še profitirali, tisti z najnižjimi plačami pa bodo ostali na istem
2
25.04.2021 11:00
Ko gre za javne finance, se vlada, ki bi bila v normalnih razmerah silno previdna glede davčne politike, zdaj s primanjkljajem ... Več.
Piše: Bine Kordež
Neenakost med ljudmi (2): Zakaj bi višje plače negativno vplivale na donos na kapital in motivacijo lastnikov za vlaganja
9
20.04.2021 22:41
V Sloveniji smo v zadnjih dveh desetletjih ustvarjeno dodano vrednost delili v razmerju štiri petine za delo, petino za kapital. ... Več.
Piše: Bine Kordež
"Konsenzualni incest": Voda na mlin protizahodni propagandi o izrojenem liberalizmu
14
18.04.2021 21:20
Najnovejše sankcije proti Rusiji, ki jih je sprejela aministracija Josepha Bidena in takojšnji odgovor Kremlja, ki je več ... Več.
Piše: Uredništvo
Neenakost med ljudmi (uvod): V Sloveniji je neenakost kljub vsemu še vedno med najmanjšimi na svetu
14
13.04.2021 22:00
Neenakost delitve premoženja in dohodkov med ljudmi je verjetno ena največjih težav (in stranpoti) sodobne družbe. Pri tem je ... Več.
Piše: Bine Kordež
Slovenska sprava: Izjava Slovenske akademije znanosti in umetnosti o spravi ob tridesetletnici samostojne slovenske države
35
07.04.2021 22:00
Ob tridesetletnici samostojne slovenske države je Slovenska akademija znanosti in umetnosti (SAZU) 15. marca 2021 objavila ... Več.
Piše: Uredništvo
Kako je teksaška šola v boju proti koronavirusu dosegla majhno, a pomembno zmago v pandemiji
14
06.04.2021 23:42
Ameriška online revija Education Week, ki se ukvarja z vzgojo in izobraževanjem je poročala o nadvse zanimivem primeru šole ... Več.
Piše: Marjana Škalič
Smrtonosni brazilski sev: Zakaj je 3. val tako nevaren in drugačen od prejšnji dveh?
23
05.04.2021 05:00
Uspešen spopad s prvim valom epidemije je vlado uspaval, zato je drugi val predolgo podcenjevala. Posledice so bile več kot ... Več.
Piše: Uredništvo
Dosje Slavko Gaber: Povratek zagrenjenega in nečimrnega LDS ideologa?
12
31.03.2021 22:20
Koga je nedavna neuspela interpelacija ministrice za šolstvo Simone Kustec najbolj zabolela? Gregorja Golobiča? Ne. Majo Makovec ... Več.
Piše: Uredništvo
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Ivan Zidar, 1938-2021: Človek, ki je vedel preveč, da bi umrl za rešetkami
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.642
02/
30-letnica Slovenije: "Zločin je bil tako gorostasen, do neba segajoč, da še danes uhaja človeškemu spoznanju."
Matija Ogrin
Ogledov: 1.905
03/
Mi in oni: Kako je strategija preživetja skozi zgodovino izoblikovala dve povsem različni mentaliteti, ki danes definirata Zahod in Vzhod
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1.209
04/
Protivladni protesti pod taktirko Mefista Kosa
Ana Jud
Ogledov: 818
05/
80 let Operacije Barbarossa: Zakaj je bil Hitlerjev načrt napada na Sovjetsko zvezo že v naprej obsojen na propad
Shane Quinn
Ogledov: 1.301
06/
Ko telo ne zmore več: Adrenalna izgorelost kot posledica deloholizma
Katja Knez Steinbuch
Ogledov: 824
07/
Civilizacija, ki se ni sposobna smejati sami sebi – kakor današnja islamska –, je nevarna
Roger Scruton
Ogledov: 744
08/
Politični ideal ustavno sprejemljivega drhaljenja in protiustavne humanosti
Simona Rebolj
Ogledov: 724
09/
Skrito lastništvo Mladine: Ste vedeli, da je 4-odstotna lastnica tega medija tudi Republika Slovenija?
Ivan Simič
Ogledov: 2.515
10/
Današnja množična družba je družba kiča ...
Dragan Živadinov
Ogledov: 581