Komentar

Začarani krog večnega konflikta med Izraelci in Palestinci

Palestinci imajo pravico do samoodločbe. Slovenci bi morali glede tega imeti razumevanje. Enako velja tudi za razumevanje pravice Izraela do obstaja, obrambe in miru. Čas je, da Izraelci in Palestinci najprej izprašajo sami sebe in ugotovijo, da želijo živeti v obojestranskem miru. Potem pa se usedejo za pogajalsko mizo in se dogovorijo o podrobnostih omenjene rešitve, za katero se zdi, da lahko edina vsem prinese dolgoročno mirnejše življenje.

23.05.2021 11:00
Piše: Božo Cerar
Ključne besede:   Izrael   Palestinci   Gaza   spopad   judovska država   Hamas   PLO   Fatah   EU

Foto: arhiv portal+

S kakšnim pretiranim spoštovanjem mednarodnega humanitarnega prava se ne more pohvaliti ne ena ne druga stran. Hamas ga je pravzaprav kršil tako v odnosu do judovskega kot lastnega civilnega prebivalstva. Kritike je bil deležen predvsem Izrael zaradi nesorazmernega odgovora na Hamasovo raketiranje

V eni od svojih knjig sem julija 2014 zapisal: "Na Bližnjem vzhodu spet gledamo kdove katero reprizo znane predstave. Veliko ubitih, malo novega, ko orožje utihne. Po nedavno propadlih mirovnih pogovorih (z ameriškim posredovanjem) je spet sledila provokacija in potem reakcija in tako dalje v začaranem krogu. Izrael kot običajno odgovarja nesorazmerno ostro, kar mu seveda omogoča njegova več kot superiorna oborožitev, in skuša Hamasu v Gazi odčitati še eno lekcijo, če ga že ne dokončno poraziti. Ta seveda dobro ve, da bodo izraelske akcije povzročile hudo razdejanje in številne žrtve. Vendar trmasto vztraja pri vse prej kot učinkovitemu raketiranju Izraela, računajoč na simpatije v svetu. Dokazati skuša, da je edini, ki se je sposoben vojaško kosati z Izraelci in v tem smislu nepogrešljiv v boju za palestinske pravice in nepremagljiv. Za stotine, če ne že tisoče Palestincev, ki bodo tokrat izgubili življenje, za desettisoče, ki bodo izgubili streho nad glavo, je to vse prej kot odgovorna politika. Tudi zmaga, če je o njej sploh mogoče govoriti, bo presneto Pirova. Predsednik Obama je (kot po navadi) potrdil močno podporo pravici Izraela, da se brani, in istočasno izrazil zaskrbljenost glede nadaljnje eskalacije in izgube še več nedolžnih življenj. Američani skušajo pri tem prej z manj kot več uspeha posredovati pri doseganju premirja. Pred tedni propadla mirovna pogajanja so jasno pokazala, koliko vpliva (n)imajo pri sprtih straneh. Kar je mogoče nekoliko drugače, je odsotnost obsodbe izraelske čezmerne uporabe sile s strani posameznih arabskih držav. Kaže, da gre tudi njim Hamas nekoliko na živce ali pa so enostavno prezaposlene same s seboj oziroma drugimi perečimi vprašanji v soseščini. Bo pa kot po navadi EU financirala obnovitev palestinske infrastrukture, ki jo je v napadih razdejala izraelska vojska."

 

Tako rekoč identično besedilo bi lahko uporabil za opis dogajanja med Izraelci in Palestinci v minulih tednih. V teh sedmih letih se ni nič spremenilo (če že, pa na slabše). V Izraelu so še naprej v ospredju politične sile, ki nadaljujejo s politiko (v nasprotju z mednarodnim pravom) naseljevanja okupiranega zahodnega brega reke Jordan in kršenja človekovih pravic Palestincev ne samo na okupiranem ozemlju, ampak tudi lastnih državljanov palestinskega rodu. Ti, ki postajajo drugorazredni državljani, predstavljajo že eno petino prebivalstva izraelske države. Za rešitev matere konfliktov na Bližnjem vzhodu, kot so arabski - izraelski konflikt imenovali še pred leti, v obliki dveh držav, v Izraelu očitno menijo, da je stvar preteklosti in očitno prisegajo le na eno.

 

Sami Palestinci, katerih enotnost za dosego lastne države je še kako pomembna, so na drugi strani še bolj razdeljeni kot v preteklosti. Nasprotja med Fatahom in Hamasom se namreč poglabljajo. Palestinci imajo vse prej kot srečo s svojimi voditelji. Skorumpirano in avtokratsko vodstvo Palestinske osvobodilne organizacije (PLO, Fatah je njen najbolj pomemben del), s predsednikom Abbasom na čelu, v katerega rokah je avtonomna oblast na zahodnem bregu Jordana, že od leta 2006 ne pristaja na volitve. Hamas, ki je na drugi strani ob pomoči Irana na oblasti v pasu Gaze, je za tamkajšnje prebivalstvo prava katastrofa. Kot teroristična organizacija (tudi za EU, ne pa za vse pri nas) še naprej ne priznava pravice Izraela do obstoja in sanjari, kako bo potisnil Izraelce v Sredozemsko morje. V svojih prizadevanjih, da zavlada vsem Palestincem, neusmiljeno populistično vodstvo Hamasa ne izbira sredstev. V boju za oblast vseskozi dokazuje, da so jim življenja lastnih rojakov ravno toliko sveta kot življenja Izraelcev. Zateka se k živemu ščitu. Pridno izdeluje rakete in jih rutinsko skladišči v šolah, bolnišnicah in stanovanjskih stavbah. Čeprav ve, da v kolikor vrši napade na izraelsko prebivalstvo iz civilnih objektov, ti postanejo legitimna tarča, pri tem nima pomislekov.

 

Solidarnost drugih arabskih držav s Palestinci se tudi zaradi njihove neenotnosti in nejasnih stališč do Izraela in pogajanj z njimi vseskozi zmanjšuje. Nekatere so z Izraelom ob izdatni spodbudi Trumpove administracije že v celoti normalizirale odnose. K temu je pripomogel tudi skupni sovražnik – Iran. Palestinci so tako vse bolj osamljeni. ZDA so v tem času Izraelu skoraj brezpogojno stale ob strani in mu nudile tudi izdatno materialno pomoč. Predsednik Trump je pri tem šel še korak dlje in v Jeruzalem preselil ameriško veleposlaništvo. Njegov vzhodni del naj bi bil prestolnica palestinske države. Skratka napetost od leta 2014 je rasla in rešitev konflikta v obliki dveh držav vseskozi odmikala. Zmerneži so ostali v senci tako na eni kot drugi strani. Samo vprašanje časa je bilo, kdaj bo zaradi takšnega ali drugačnega konkretnega dejanja ene ali druge strani preskočila iskra. 

 

To pot naj bi kapljo čez rob predstavljalo izraelsko omejevanje dostopa Palestincem do muslimanskih svetih krajev v Jeruzalemu in grozeč izgon Palestincev iz njihovih domovanj v eni od jeruzalemskih vzhodnih četrti. Stvar je seveda vse prej kot enostavna in črno bela. Trenutno je po več kot desetdnevnih spopadih zavladalo premirje. Kot običajno, sta tudi po tem zadnjem oboroženem spopadu tako Hamas kot Izrael razglasila zmago, čeprav nista dosegla, rešila nič. Le nekaj več kot 200 ljudi je izgubilo življenje in nastala je velika materialna škoda. S kakšnim pretiranim spoštovanjem mednarodnega humanitarnega prava se ne more pohvaliti ne ena ne druga stran. Hamas ga je pravzaprav kršil tako v odnosu do judovskega kot lastnega civilnega prebivalstva. Kritike je bil deležen predvsem Izrael zaradi nesorazmernega odgovora na Hamasovo raketiranje, ne toliko na podlagi presoje razmerja med doseganjem konkretnega vojaškega cilja in kolateralne škode, ampak po logiki, da je pač v spopadu močnejši. Je pa ta zadnja epizoda postregla z določeno novostjo – nemiri v izraelskih mestih, v katerih so sodelovali Palestinci in ortodoksni Judje. Konflikt se torej seli v sam Izrael in iz etničnega prerašča tudi v verski konflikt. Nezadovoljni izraelski prebivalci palestinskega rodu za varnost Izraela vsekakor predstavljajo največjo nevarnost, vprašanje pa je, kdaj bodo Izraelci to spoznali.

 

Da bo premirje preraslo v kaj trajnega in da bi se izognili še eni tragični reprizi že tolikokrat videnega, pa bo očitno treba storiti nekaj več. Palestinci imajo pravico do samoodločbe. Slovenci bi morali glede tega imeti razumevanje. Enako velja tudi za razumevanje pravice Izraela do obstaja, obrambe in miru. Z načelnim odgovorom, kako priti do tega in s tem do miru v tem delu Bližnjega vzhoda, je že pred več kot sedemdesetimi leti postregla OZN v obliki rešitve oblikovanja dveh držav. Sprva so ji nasprotovali predvsem Palestinci in drugi Arabci in se podali v več vojn z Izraelci. Te so se jim vse prej kot obrestovale. Danes vidimo, da ji nasprotujejo predvsem v samem Izraelu. Ta se čuti superiornega. Vendar tudi tu se postavlja vprašanje, ali se mu bo to na koncu obrestovalo. Vprašanje je, kakšna bi bila država, ki bi se raztezala od reke Jordan na vzhodu in do obale Sredozemlja na zahodu in kakšno bi bilo življenje v njej.

 

Izrael se ima danes za judovsko in demokratično državo. V državi v omenjenih mejah bi palestinsko, arabsko prebivalstvo razmeroma hitro po številčnosti prehitelo judovsko. Postavlja se vprašanje, ali bi bila tudi ta država še judovska in demokratična. Če bi ostala demokratična, najbrž nebi bila judovska, ampak vsaj judovsko-palestinska. Če bi ostala judovska, pa bi to za palestinsko prebivalstvo pomenilo življenje v nekakšnem apartheidu. Se pravi Izrael ne bi bil demokratična država oziroma bi v njem veljali drugi standardi kot v preostalem svetu. Povedano bolj naravnost, šlo bi za zločin zoper človečnost. Kar bi bil seveda absurd z ozirom na to, kaj so sami Judje doživeli med drugo svetovno vojno s strani nacistov.

 

Izraelci in Palestinci imajo torej probleme ne le eni z drugimi in obratno, ampak tudi sami s seboj. Še naprej pričakovati, da bo te probleme namesto njih rešil ali jih k rešitvi s korenčkom in palico silil tretji, je najbrž iluzorno. EU lahko poda kakšen apel k zadržanosti obeh strani in v prid rešitve v obliki dveh držav (kar v državah članicah in tudi v Slovenji uživa široko podporo), za kaj več konkretnega pa nima ne volje ne sposobnosti. Tudi od ZDA, ki imajo sicer določen problem s nepristranskostjo v sporu, je danes težko pričakovati kaj več. Administracija predsednika Bidena, ki je sicer omilila nekatera ameriška stališča iz Trumpovih časov in obnovila finančno pomoč Palestincem in ki ji je rešitev v obliki dveh držav blizu, je preveč okupirana z notranjimi problemi in Kitajsko. Tudi spomin na neuspešno posredovanje Obamove administracije je še živ. Takratni ameriški zunanji minister Kerry je ob tem izjavil, da konje lahko privedeš do vodnjaka, ne moreš jih pa prisiliti, da pijejo.

 

Skratka možnosti mednarodne skupnosti za kakšno večjo novo mirovno pobudo in končno rešitev tragedije na Bližnjem vzhodu so omejene. Spor lahko v določeni meri blaži, ne more pa ga rešiti. Tega je pravzaprav nemogoče rešiti, če tisti, ki se jih neposredno tiče, za kaj takega niso pripravljeni. Volje za pogajanja v tem trenutku med njimi vsekakor ni. Čas je, da Izraelci in Palestinci najprej izprašajo sami sebe in ugotovijo, da želijo živeti v obojestranskem miru. Potem pa se usedejo za pogajalsko mizo in se dogovorijo o podrobnostih omenjene rešitve, za katero se zdi, da lahko edina vsem prinese dolgoročno mirnejše življenje.

 

Upajmo, da bodo do tega spoznanja pretekli čim manj omenjenih krogov.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
6
Protivladni protesti pod taktirko Mefista Kosa
6
15.06.2021 06:15
Pred kratkim sem bila na kofetku z zelo prijetno osebo. Zapriseženo levičarko, a prisrčno in prijazno. Poglavje, da ljudi ne ... Več.
Piše: Ana Jud
Čas je za … cepljenje! In s tem (skorajšnjo) vrnitev nazaj v normal(n)o(st)
6
14.06.2021 08:00
V Evropi smo prve oblike cepljenja dobili šele v 18. stoletju. Cepiva so zmanjšala obolevnost, invalidnost, zasedenost ... Več.
Piše: Milan Krek
Ivan Zidar, 1938-2021: Človek, ki je vedel preveč, da bi umrl za rešetkami
8
14.06.2021 01:00
O mrtvih vse dobro je stara modrost, ki je v primeru Ivana Zidarja zelo relativna. Ob vsem alkoholu, ki ga je popil, je pravi ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Politični ideal ustavno sprejemljivega drhaljenja in protiustavne humanosti
12
13.06.2021 11:00
V parlament se zlahka prismuka vsak povpečno prepričljiv falot. Sistem ga ščiti! Pred prevarami in neizpolnjenimi zavezami nismo ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Varvara Stepanova, ženska, ki je ženske začela oblačiti v hlače, kratke hlače in kombinezone
2
12.06.2021 22:30
Komunistična oblast je brutalno nastopila proti avantgardni umetnosti. Varvara Stepanova in Aleksander Rodčenko sta zelo hitro ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Civilizacija, ki se ni sposobna smejati sami sebi – kakor današnja islamska –, je nevarna
12
11.06.2021 22:35
Šale in komedije so inherentno zanimive: v njih uživamo zaradi njih samih in četudi drži, da bi lahko imele terapevtsko ... Več.
Piše: Roger Scruton
30-letnica Slovenije: "Zločin je bil tako gorostasen, do neba segajoč, da še danes uhaja človeškemu spoznanju."
20
09.06.2021 00:00
Če ob 30. obletnici samostojne Slovenije iz Kočevskega Roga kakšno stvar vidimo jasno in razločno, je to spoznanje, da z ... Več.
Piše: Matija Ogrin
Mi in oni: Kako je strategija preživetja skozi zgodovino izoblikovala dve povsem različni mentaliteti, ki danes definirata Zahod in Vzhod
20
07.06.2021 23:59
Zadnje čase smo priča utečeni fabuli. Najprej se na Vzhodu zgodi nekaj, kar ne sodi v naše standardne vrednostne okvirje, nakar ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Volitve v Mehiki: Vizija predsednika Lópeza Obradorja je razdeljevanje denarja
0
07.06.2021 04:29
V 130-milijonski Mehiki so bile to nedeljo zakonodajne volitve, volivci so volili 500 članov poslanske zbornice nacionalnega ... Več.
Piše: Luis Rubio
Današnja množična družba je družba kiča ...
4
06.06.2021 06:42
V Novem LEF-u so se zavzemali za radikalni produkcionizem, bili pa so kategorično proti glorifikaciji komunističnih voditeljev, ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
30-letnica Slovenije: "Sprava je pot, ki se nikoli ne konča"
10
04.06.2021 04:30
Pravica do groba je naslov 5. poročila vladne komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč, kot se imenuje ta komisija, ki ... Več.
Piše: Borut Pahor
Skrito lastništvo Mladine: Ste vedeli, da je 4-odstotna lastnica tega medija tudi Republika Slovenija?
9
03.06.2021 00:57
Lastništvo tednika Mladina je svojevrsten fenomen. Z njim se je pred dvema letoma podrobno ukvarjal novinar Lenart J. Kučić na ... Več.
Piše: Ivan Simič
Lukašenko svoj obračun z opozicijo prenaša navzven in se požvižga na mednarodno pravo
8
01.06.2021 03:20
Ravnanje beloruskega diktatorja je vse prej kot nedolžno. Pred leti si je bilo težko zamisliti, da po vlekel tovrstne poteze, ... Več.
Piše: Božo Cerar
Ali smo res imeli v Sloveniji najdlje zaprte šole med državami članicami EU in zakaj smo jih imeli zaprte?
11
31.05.2021 04:00
Slovenija v primerjavi z drugimi državami članicami EU nikakor ni rekorderka po času zaprtega šolskega prostora, kar se sicer ... Več.
Piše: Milan Krek
Neozdravljiva bolest nesmrtnih očetov naroda
15
30.05.2021 11:05
Janševa politika ne ponuja ničesar, kar bi dosegalo osnovno raven sodobne, socialne, razvojno učinkovite in kulturno razvite ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Hommage Tonetu Stojku: Naša jeza je brezmejna
9
30.05.2021 05:10
Slovenski narod se je konec koncev porodil iz protesta, ki se mu reče protestantizem, protesti so nam položeni v zibelko. Svoje ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Slovenija d.o.o., Janševa družba z omejeno odgovornostjo
18
29.05.2021 05:00
Oblast oglašuje cepljenje in glede na moč nasprotnikov cepljenja je takšna aktivnost smotrna. Ne moremo pa mimo dejstva, kako se ... Več.
Piše: Ana Jud
30-letnica Slovenije: Narod, ki ne ve, kaj hoče, se vrti v večnem krogu
15
28.05.2021 06:17
Po neuspeli ustavni obtožbi predsednika vlade je jasno predvsem dvoje: da je levi del opozicije nesposoben prevzeti oblast brez ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Nekateri simptomi koronavirusa spominjajo na izgubo spomina in "možgansko meglo" v postkomunističnih deželah
6
27.05.2021 06:32
Ko sem bral o različnih simptomih novega koronavirusa, denimo o težavah s spominom in koncentracijo, me je prešinila njihova ... Več.
Piše: Keith Miles
Ali bomo v Sloveniji sploh našli pot sodelovanja in argumentacije, kajti zdi se, da se znamo samo še zmerjati in žaliti?
17
25.05.2021 05:00
Zametki sodelovanja in konstruktivne argumentacije so se doslej v Sloveniji že večkrat pojavili kot komentarji na različne, ne ... Več.
Piše: Miha Burger
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Ivan Zidar, 1938-2021: Človek, ki je vedel preveč, da bi umrl za rešetkami
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.622
02/
30-letnica Slovenije: "Zločin je bil tako gorostasen, do neba segajoč, da še danes uhaja človeškemu spoznanju."
Matija Ogrin
Ogledov: 1.901
03/
Mi in oni: Kako je strategija preživetja skozi zgodovino izoblikovala dve povsem različni mentaliteti, ki danes definirata Zahod in Vzhod
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1.208
04/
Protivladni protesti pod taktirko Mefista Kosa
Ana Jud
Ogledov: 749
05/
80 let Operacije Barbarossa: Zakaj je bil Hitlerjev načrt napada na Sovjetsko zvezo že v naprej obsojen na propad
Shane Quinn
Ogledov: 1.299
06/
Ko telo ne zmore več: Adrenalna izgorelost kot posledica deloholizma
Katja Knez Steinbuch
Ogledov: 823
07/
Civilizacija, ki se ni sposobna smejati sami sebi – kakor današnja islamska –, je nevarna
Roger Scruton
Ogledov: 741
08/
Politični ideal ustavno sprejemljivega drhaljenja in protiustavne humanosti
Simona Rebolj
Ogledov: 721
09/
Skrito lastništvo Mladine: Ste vedeli, da je 4-odstotna lastnica tega medija tudi Republika Slovenija?
Ivan Simič
Ogledov: 2.514
10/
Današnja množična družba je družba kiča ...
Dragan Živadinov
Ogledov: 581