Razkrivamo

Neenakost med ljudmi (7): Kakšna je struktura premoženja Slovencev, ki imajo skupaj pod palcem vsaj 170 milijard evrov

Dohodkovni položaj ljudi se bo lahko izboljševal in približeval nivojem razvitejših držav le z višjo gospodarsko rastjo, z več ustvarjene dodane vrednosti. Primeri v svetu kažejo, da se je vzporedno z gospodarsko rastjo spreminjala tudi struktura delitve dodane vrednosti - večji del za kapital, več za višje prejemke ožjega kroga ljudi. Zaradi tega prejemki ljudi srednjega in nižjega dohodkovnega razreda od te rasti niso imeli veliko. Neenakost se je povečala. Na to moramo biti ob gospodarski rasti pozorni tudi v Sloveniji, da z ustreznimi politikami ne bi ponavljali takšnih trendov.

26.05.2021 05:00
Piše: Bine Kordež
Ključne besede:   Slovenija   neenakost   premoženje   dohodki   kapital   Gini   distribucija

Gledano na celotno premoženjsko bilanco je Slovenija neto upnik, ima torej več premoženja kot dolgov.

V prejšnjih tekstih smo ugotavljali, da v Sloveniji približno 80 % ustvarjene dodane vrednosti predstavlja plačilo za delo in da je distribucija tega plačila relativno enakomerna. Tudi pri nas imamo sicer ozek krog ljudi (nekaj tisoč), ki po uradnih evidencah prejemajo več kot denimo 3.000 evrov mesečno neto, a tudi če bi višja izplačila omejili ali "prepovedali", bi to ne imelo večjega vpliva na višino ostalih plač. Ustvarjena masa dodane vrednosti pri nas omogoča približno takšen nivo prejemkov, kot jih trenutno imamo. Ideje, kako bi z drugačno razporeditvijo lahko pomembneje izboljšali položaj in plače slabše plačanega prebivalstva, na žalost niso realne.

 

Dohodkovni položaj ljudi se bo lahko izboljševal in približeval nivojem razvitejših držav le z višjo gospodarsko rastjo, z več ustvarjene dodane vrednosti. Ob tem je potrebno dodati, da primeri v svetu kažejo, da se je vzporedno z gospodarsko rastjo spreminjala tudi struktura delitve dodane vrednosti (večji del za kapital, več za višje prejemke ožjega kroga ljudi). Zaradi tega prejemki ljudi srednjega in nižjega dohodkovnega razreda od te rasti niso imeli veliko in neenakost se je povečala. Na to moramo biti ob gospodarski rasti pozorni tudi v Sloveniji, da z ustreznimi politikami ne bi ponavljali takšnih trendov.

 

 

Razslojevanje je neizogibno

 

V svetu so dokaj močni (sicer prikriti) pritiski, da se v delitvi delež za kapital povečuje, kar je seveda v interesu močnih zagovornikov kapitala. To zagovarjajo s tezo, da takšna delitev omogoča več vlaganj, več razvoja in bolje plačanih delovnih mest, kar pa se večinoma ni odražalo tudi v večjih prejemkih srednjega in nižjega sloja ljudi. Ukrepi proti takšnim trendom so predvsem progresivna obdavčitev in omejitve pri izogibanju obdavčitve kapitala ter na drugi strani pritisk delavske strani z višanjem plač in zagotavljanjem minimalne plače.

 

Ob tem pa se je vseeno potrebno zavedati, da kapital mora dosegati določen donos, sicer ne bi imel interesa za vlaganja, za naložbe. Te pa so nujne za razvoj in tudi za več in bolje plačanih delovnih mest. Na žalost pa se s tem soočimo s krepitvijo premoženja v rokah ožjega kroga ljudi in povečevanjem neenakosti, čemur se ne moremo izogniti. Ključni razlog je dejstvo, da ljudje s presežnimi prejemki (iz kapitala, deloma tudi iz dela), le-teh ne rabijo za svojo tekoče življenje, za potrošnjo, temveč jih držijo kot finančne rezerve, kot naložbe, ki se dodatno krepijo in eksponentno naraščajo. In to se potem odraža v vse večjem obsegu premoženja v rokah vse manjšega števila ljudi, kar lahko delno omilimo edino s progresivnim obdavčevanjem in pritiski na zviševanje plač.

 

"Pozitivni" vidik vse večjega razslojevanje pa je vseeno v tem, da najpremožnejši ljudje teh sicer vse večjih presežkov tako ne uporabljajo. V pretežni meri so angažirana v proizvodnih procesih in njihov značaj ni veliko drugačen, kot če bi bili tudi v državni lasti. Predvsem tega premoženja ne moremo (niti ne smemo) deliti, niti porabiti za potrošnjo in zaradi tega mora biti na žalost v rokah ljudi, ki ga ne potrebujejo. Alternativa je edino državna lastnina, za kar pa vemo, da se ni izkazalo kot najbolj učinkovito.

 

 

Koncentracija premoženja v Sloveniji

 

Procesi koncentracije premoženja so v Sloveniji glede na druge države vsekakor manj izraziti:

 

  • začeli so se pozneje kot v razvitejših državah (tam so današnje razlike tudi rezultat stoletnih procesov),

 

  • začetna razdelitev ob tranziciji je bila manj sporna, z manjšimi razlikami, kot to velja za večino ostalih tranzicijskih držav,

 

  • pozitivni vpliv na manjše razlike so imeli tudi močni pritiski na rast plač in progresivno obdavčevanje,

 

  • izpustiti ne smemo učinkov privatizacije stanovanj in nasploh pretežno samolastništvo hiš še iz prejšnjega sistema, ki še danes predstavlja največji del premoženja ljudi in zmanjšuje koncentracijo premoženja.

 

 

Vse to je pripeljalo do razmer, da imamo v Sloveniji skoraj najmanjše stopnje neenakosti na svetu, tako med prihodki in verjetno še bolj izrazito med premoženjem. Seveda pa to ne pomeni, da teh razlik ni in nekaj podatkov je prikazanih v nadaljevanju.

 

 

Koliko denarja imajo Slovenci

 

Poglejmo najprej oceno ključnih podatkov o premoženjih v Sloveniji, kot ga lahko okvirno sestavimo s kombinacijo različnih podatkovnih baz. V tabeli so najprej finančna premoženja posameznih sektorjev in dolgovi, na koncu pa še podatek o nepremičninah. Po ocenah Banke Slovenije ima prebivalstvo Slovenije okoli 70 milijard evrov finančnega premoženja (naložb v podjetjih, depoziti, naložbe v druge oblike varčevanja), a tudi 11 milijard najetih posojil. Neto premoženja torej okoli 60 milijard ter še preko 100 milijard evrov nepremičnin. Država je imela konec leta 2019 za 31 milijard evrov dolga, a tudi preko 20 milijard finančnih premoženj (naložbe v podjetjih, depoziti), po oceni pa mogoče še kakih 20 milijard nepremičnin. Gledano na celotno premoženjsko bilanco je torej tudi naša država neto upnik, ima torej več premoženja kot dolgov (to omenjam, ker vedno samo govorimo, koliko dolgov puščamo potomcem, nikoli pa tudi, koliko premoženja). 

 

Vse naložbe posameznikov, države in tudi tujine se istočasno v podjetjih kažejo kot vložena sredstva v obliki kapitala oziroma posojil (kot finančni viri) in del tega podjetja posojajo tudi naprej ali držijo na računih. Sektorsko je podjetniški sektor dolžnik (neto 63 milijarde), kar pa ima seveda vloženo v nepremičnine, opremo in zaloge. Finančne institucije (banke, skladi) so predvsem posrednik, kolikor sredstev pridobijo, toliko jih vložijo tudi naprej. Kot sektor imamo potem samo še tujino, iz katere smo v Slovenijo dobili 55 milijard (obveznost do tujine vključno z naložbami tujcev v Sloveniji), a tja tudi posodili ali vložili 45 milijard. Neto dolga do tujine smo imeli konec 2019 okoli 10 milijard in tako je finančna bilanca "zaprta" (kar ima nekdo terjatev, ima drug obveznosti).

 

 

 

 

V končni fazi je pravzaprav edini sektor s presežki prebivalstvo, ki ima v Sloveniji okoli 160 milijard premoženja, delno nepremičnine, ostalo v finančnih oblikah. Deloma je finančni neto upnik še tujina in vse to je vloženo v podjetniški sektor, manjši del neto dolga pa ima še država. Kljub relativno visokemu dolgu ima država Slovenija še veliko finančnega premoženja in tudi nepremičnin, tako da je premoženjsko celo v plusu za razliko od večine drugih držav, kjer dolgovi presegajo državno premoženje.

 

 

Distribucija premoženja med ljudmi v Sloveniji

 

To je torej okvirna slika premoženja prebivalstva in ostalih sektorjev v Sloveniji, nas pa seveda zanima, kako pa je to skupno premoženje prebivalstva (preko 170 milijard evrov) razdeljeno. Pri tem gledamo samo premoženjsko stran brez dolgov. Imamo nekaj podrobnejše podatke za naložbe v podjetja, tudi za nepremičnine, manj pa za ostale finančne naložbe (depoziti, naložbe v skladih). Še težje je potem vsa ta premoženja povezati, a spodaj je vseeno nek približni poskus ocene distribucije tega premoženja. V dosedanji analizi smo se ukvarjali predvsem z razlogi in distribucijo najbolj koncentriranega dela premoženja, torej naložb v podjetja (30 milijard).

 

Razlogi za distribucijo ostalega finančnega premoženja (tudi preko 30 milijard) so podobni, čeprav je tu koncentracija nekaj manjša (depozite in varčevanja ima vseeno precej širši krog ljudi). Še bolj razpršeno pa je zaradi znanih razlogov v Sloveniji največji del premoženja Slovencev, ki je v nepremičninah (preko 100 milijard). Ta del seveda pomembno zmanjša koncentracijo celotnega premoženja prebivalstva v primerjavi z drugimi državami.

 

Na spodnjih dveh slikah je tako prikazano, kakšen delež celotnega premoženja ima najpremožnejših 10, 20, 30 ... odstotkov prebivalstva. Na prvi sliki je prikazana distribucija med vsem prebivalstvom, na drugi pa nekoliko podrobneje za prvih 20 % ljudi ali družin z največ premoženja.

 

 

 

 

Pojasnimo prikaz na primeru druge slike. Temnejša rdeča črta kaže, da ima npr. 10 % najpremje sestavljeno iz nepremičnin, kjer je koncentracija manjša (10 % ljudi ima 30 % vrednosti nepremičnin) in finančnega premoženja, kje ima ta najpremožnejša skupina prebivalstva kar 57 % vsega premoženja. Znotraj finančnega premoženja so najbolj koncentrirane naložbe v podjetja, kjer ima desetina ljudi skoraj vse premoženje. Celotna distribucija je prikazana na zgornji sliki, kjer so napisane številke nanašajo na delež premoženja za 30 % najpremožnejših, iz črt pa so razvidni odstotki za katerokoli drugi skupino, začenši s premožnejšimi.

 

Dodatno pa je za primerjavo z modrimi črtami prikazana še distribucija neto prejemkov zaposlenih. Koncentracija dohodkov iz dela je seveda vedno manjša kot koncentracija premoženja. Desetina najbolje plačanih prejema okoli 22 % vse mase neto prejemkov, a ker ta segment ljudi teh visokih prejemkov ne porabi v celoti, se jim kopičijo kot premoženje in z donosi od naloženih sredstev še dodatno povečujejo. To se potem odrazi v tem, da ima pa ta skupina kar blizu dve tretjini vsega finančnega premoženja.

 

 

 

 

Na osnovi navedenih podatkov sem poskusil izračunati še Gini koeficient neenakosti za premoženje. S tem koeficientom prikazujemo distribucijo dohodkov ali premoženja med ljudmi. Če bi bila distribucija popolnoma enaka (vsi ljudje imajo enake dohodke), bi bil koeficient 0 (nič), če pa bi imel vse dohodke ali premoženje eden, pa bi bil Gini koeficient 100. Torej nižji ko je koeficient, bolje enakomerna je porazdelitev. 

 

Pri distribuciji dohodkov znaša v Sloveniji Gini koeficient 24,2 (vir World Factbook) in je praktično najnižji v svetu. Gini za celotno premoženje pa bi v Sloveniji znašal približno 38. Ta koeficient je zelo nizek, če ga primerjamo z drugimi državami. Po navedbah bloga Michaela Roberta je Gini za premoženje v ZDA 85,9 (dohodkovni je 37,8) in tudi na Norveškem visokih 80,5 (dohodkovni 24,9). Ta podatek se nanaša na distribucijo premoženja ("wealth distribution"), čeprav pa ni točno opredeljeno, ali gre za vse premoženje ljudi, ali samo za finančno premoženje. Omenjeni koeficient 38 za distribucijo premoženja v Sloveniji se nanaša na celotno premoženje Slovencev, vključno z nepremičninami. Če pogledamo samo finančno premoženje, je koeficient precej višji in sicer 61, še bolj koncentrirano pa je premoženje v naložbah podjetij, kjer pa izračun pokaže koeficient v višini 94.

 

To je torej prikaz, kako je premoženje prebivalstva Slovenije razporejeno med ljudi; razlogi ter proces te koncentracije so bili opisani v prejšnjih nadaljevanjih. V zadnjih tridesetih letih je nedvomno prišlo do precejšnje koncentracije predvsem finančnega premoženja, kjer je lahko največ dilem o upravičenosti, a kot smo prikazali, bi bila ta distribucija težko bistveno drugačna. Politike obdavčevanja, pritiski na dvig plač, socialne politike so skrbele, da se v Sloveniji koncentracija ni pretirano povečala, podobno kot to velja za večino drugih držav, drži pa, da bi bila lahko še nekoliko nižja. Vseeno pa je potrebno upoštevati, da izvira pretežno iz finančnega premoženja, kjer pa je v veliki meri rezultat predvsem uspešnosti posameznikov in njihovih poslovnih idej (ne na račun pretirano nizkih plač), deloma pa tudi iz privatizacijskih procesov. Temu bi se sicer lahko izognili, če bi podjetja še hitreje prodali tujcem in potem tega premoženja ne bi zajemali med premoženja Slovencev - a to bi bilo nedvomno precej slabša opcija.

 

Mogoče smo celo zamudili obratno priložnost, da bi bilo tega premoženja raje kaj več v rokah domačih namesto v rokah Avstrijcev, Rusov ali Hrvatov, a drži, da pa se potem to kaže v večji koncentraciji premoženja, kar pa ni dobro sprejeto.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
5
Urgentno javno pismo predsedniku Vrhovnega sodišča Damijanu Florjančiču
3
19.09.2021 22:00
Spoštovani predsednik Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, v imenu številnih volivcev v Mestni občini Ljubljana se obračam na ... Več.
Piše: Vili Kovačič
Vonj imperijev (2): Iracionalnost planskega gospodarstva, ki je poletna oblačila ponujal pozimi in zimska poleti, parfume pa proizvajal v popolnem nasprotju s potrebami potrošnikov
3
18.09.2021 12:34
Ena najbolj fascinantnih knjig o zgodovini vonjav oziroma dišav je hkrati tudi neponovljiv oris kulturne zgodovine 20. stoletja. ... Več.
Piše: Uredništvo
Vonj imperijev (1): Ena sama kapljica parfuma lahko v sebi skriva vso zgodovino 20. stoletja
2
12.09.2021 11:00
Ena najbolj fascinantnih knjig o zgodovini vonjav oziroma dišav je hkrati tudi neponovljiv oris kulturne zgodovine 20. stoletja. ... Več.
Piše: Uredništvo
Visoka gospodarska rast v Sloveniji je rezultat občutno višjih plač v javnem sektorju in državnih subvencij
8
08.09.2021 21:00
Pred dnevi so bili objavljeni podatki o rasti bruto domačega produkta Slovenije v drugem kvartalu letošnjega leta; s ... Več.
Piše: Bine Kordež
Zaradi 6450 milijard evrov, ki smo jih v Evroobmočju dali na trg zaradi pandemije, nam zaenkrat še ne grozi inflacija
2
31.08.2021 21:01
Odločitev Evropske centralne banke o obsežnih odkupih državnih vrednostnih papirjev (quantitative easing ali denarno ... Več.
Piše: Bine Kordež
Sodni dan na ljubljanski urgenci! "Rekorder" je na sprejem čakal celih 80 ur! Osemdeset ur, ljudje!
14
25.08.2021 21:30
Razmere na ljubljanski urgenci so kritične. Na pregled zdravnika pacienti, ki pridejo na Internistično prvo pomoč (IPP), zdaj ... Več.
Piše: Uredništvo
Najdaljša ameriška vojna: CIA je že od leta 1979 v vojni z Afganistanom, talibani in Al Kajda so njeni otroci
16
24.08.2021 21:21
Mineva četrt stoletja, odkar se je iz težko dostopnega goratega predela Afganistana oglasil nek mudžahedinski poveljnik in ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
80-letnica operacije Barbarossa: Zakaj Hitler ni premagal Sovjetske zveze
10
19.08.2021 22:47
Po hitri, siloviti in nadvse uspešni nacistični invaziji na zahodno Evropo, uspehih v Skandinaviji ter na Balkanu je bil Hitler ... Več.
Piše: Shane Quinn
Umik iz Afganistana, pokopališča imperijev: Tujci pridejo in grejo, talibani pa ostajajo
10
17.08.2021 21:28
O vseh posledicah umika ameriških oziroma tujih sil iz Afganistana je 13. maja letos naš sodelavec Božo Cerar, ki je bil v svoji ... Več.
Piše: Božo Cerar
Olimpijada v številkah: Slovenija glede na število prebivalcev in velikost države 23. na svetu
7
12.08.2021 23:07
Na poletni olimpijadi v Tokiu so bili najbolj uspešni Američani s preko 100 medaljami. V povprečju so jih vsak dan osvojili 5, ... Več.
Piše: Bine Kordež
Skupščina državnega zdravstva: država v državi, kjer dobavitelji v zdravstvu sami sebi določajo cene
13
09.08.2021 20:45
Zavod za zdravstveno zavarovanja (ZZZS) že 30 let upravlja z denarjem, ki ga vsi državljani zbiramo z obveznimi mesečnimi ... Več.
Piše: Krištof Zevnik
Kako so v TEŠ "pokurili" 280 milijonov evrov ali celotna zgodba o izgubi in insolventnosti Termoelektrarne Šoštanj
14
05.08.2021 22:46
Pisati o Termoelektrarni Šoštanj (TEŠ) oziroma o njenem bloku 6 je pravzaprav preprosto. Lahko se izpostavi zgrešenost te ... Več.
Piše: Bine Kordež
Statistično gledano pri nas pod pragom revščine živi skoraj četrt milijona ljudi, vendar ...
5
28.07.2021 21:30
V Sloveniji živi 12 odstotkov ljudi pod statistično opredeljenim pragom revščine. Ta je v letu 2019 znašal 1.477 evrov na ... Več.
Piše: Bine Kordež
Kako je obrambni minister Tonin, strokovnjak za zakup medijskega prostora, prepričal Pristop, naj Slovensko vojsko promovirajo Nova24tv.si, Domovina.si in Iskreni.net
31
27.07.2021 20:00
Oglasna kampanja za Slovensko vojsko, ki jo financiramo davkoplačevalci, predstavlja jasen primer kanaliziranja javnih sredstev ... Več.
Piše: Domen Savič
20 žensk, ki lahko krojijo prihodnost Slovenije kot bodoče predsednice, premierke in ministrice
15
25.07.2021 22:08
Kako se bo v ženskih kvotah odzrcalilo leto 2022, ki bo super volilno leto, saj se bodo zvrstile državnozborske, lokalne in še ... Več.
Piše: Uredništvo
Popravek: V Splošni bolnišnici Celje so bolnikom vstavili ustrezne zaklopke s CE certifikatom, ki so v uporabi v EU!
0
12.07.2021 19:00
V torek, 6. julija 2021 je bil na spletni strani Portalplus objavljen članek z naslovom V Splošni bolnišnici Celje so bolnikoma ... Več.
Piše: Uredništvo
Titova cesta ali Cesta osamosvojitve Slovenije? Takšne dileme ne bi smelo biti. Po diktatorjih se ne imenuje ulic. Razen v diktaturah.
9
07.07.2021 20:00
Slovenci nismo svojevrstni eksoti v Evropski uniji le zaradi (neuspešnih) vladnih pritiskov na medije, premierjevega čivkanja ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
V Splošni bolnišnici Celje so bolnikoma vstavili problematične srčne zaklopke, ki v EU sploh še niso uradno odobrene!
5
06.07.2021 01:20
Še vedno odmeva dogodek v celjski Splošni bolnišnici, kjer so dvema pacientoma vstavili srčne zaklopke indijskega proizvajalca, ... Več.
Piše: Uredništvo
Ko telo ne zmore več: Adrenalna izgorelost kot posledica deloholizma
13
10.06.2021 23:59
Ko se človek znajde v stanju izgorelosti, je na prvi pogled videti, da se mu je zgodilo nekaj krutega; klientom se zdi situacija ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
80 let Operacije Barbarossa: Zakaj je bil Hitlerjev načrt napada na Sovjetsko zvezo že v naprej obsojen na propad
5
05.06.2021 05:00
22. junija bo minilo natanko 80 let od operacije Barbarossa, največje vojaške operacije, ki so jo izvedli kdajkoli v moderni ... Več.
Piše: Shane Quinn
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Uredniški komentar: Medtem ko se svet bori z virusom, se bodo Slovenci pobili med sabo!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.168
02/
Hipotetično se lahko sprašujem, ali je tudi Marjan Šarec del proticepilskega gibanja
Milan Krek
Ogledov: 2.096
03/
Četudi bi bila Slovenija res pripravljena na revolucijo, major Troha ni človek, ki bi jo lahko vodil
Ana Jud
Ogledov: 1.694
04/
Kriptopahor, s.p. ali polemika o predlaganem zakonu o "obdavčenju kriptonaložb"
Ivan Simič
Ogledov: 1.546
05/
Recenzija: Udbovski učbenik, osnovni tečaj
Ana Jud
Ogledov: 1.990
06/
Nedeljska pridiga: Nevarni časi so pred nami. Precej bolj nevarni od najnovejše mutacije najnovejšega koronavirusa.
Simona Rebolj
Ogledov: 933
07/
Bolje najbrž ne bo nikoli: 11. september, dvajset let kasneje
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.332
08/
Svetloba je za arhitekta vir energije in misterij neskončne globine
Robert Klun
Ogledov: 1.041
09/
Vonj imperijev (1): Ena sama kapljica parfuma lahko v sebi skriva vso zgodovino 20. stoletja
Uredništvo
Ogledov: 1.002
10/
How realistic are China's plans in Afghanistan?
Valerio Fabbri
Ogledov: 526