Komentar

Ali smo res imeli v Sloveniji najdlje zaprte šole med državami članicami EU in zakaj smo jih imeli zaprte?

Slovenija v primerjavi z drugimi državami članicami EU nikakor ni rekorderka po času zaprtega šolskega prostora, kar se sicer pogosto navaja v slovenskem parlamentu in (posledično) tudi v medijih. Vsaj v devetih državah članicah EU so bile šole zaprte dlje kot v Sloveniji, ki je takoj ob zaprtju šol prešla na šolo na daljavo. Torej je večkratno poudarjanje dejstva v slovenskem prostoru, tako v medijih kot iz ust pomembnih politikov, da je imela Slovenija najdlje zaprte šole, najmanj neresnično in se ne more potrditi z objektivnimi podatki.

31.05.2021 04:00
Piše: Milan Krek
Ključne besede:   Milan Krek   covid-19   šole   Slovenija   EU   zaprtje   pouk   Danska   Nemčija

Kljub temu, da imamo v Sloveniji še vedno visoko pojavnost okuženih, so naše šole v celoti odprte, Nemčija pa ima ne glede na bistveno nižjo incidenco še vedno šolski sistem zaprt. 

 

V času pandemije so države - da bi zmanjšale škodo zaradi posledic okužb s koronavirusom - na različnih področjih uvajale različne ukrepe. Med njimi so bile primorane z resnimi ukrepimi poseči v šolski sistem in to na način, da so občasno povsem zaprle šolski prostor in uvedle izvajanje procesa šolanja na daljavo. Zanimivo je, da so vse države članice EU že na samem začetku pandemije uvedle nefarmakološke ukrepe, ki jih poznamo tudi v Sloveniji, kot npr. higiena kašljanja in kihanja, higiena rok, nošnja mask, bivanje v mehurčku, redno prezračevanje zaprtih prostorov, manj tvegan prevoz otrok v šolo in iz šole in druge ukrepe, med katerimi je bilo že v prvem mesecu pandemije tudi zaprtje izobraževalnih ustanov in v skrajnem primeru uvedba izobraževanja na daljavo. 

 

Nekateri ukrepi od zgoraj naštetih so v vseh državah članicah EU v veljavi še danes, ko pandemija traja že prek enega leta. Nobena država članica EU do tega trenutka (še) ni (povsem) sprostila vseh ukrepov v izobraževalnih ustanovah, ki jih je predhodno sprejela. Države so različno uvajale najbolj strog ukrep, zaprtje izobraževalnih ustanov, in ga tudi različno dolgo vzdrževale. Ocena dolžine zaprtja izobraževalnih ustanov po dnevih po državah ali v delu posamezne države je razvidna iz naslednje tabele.

 

 

Število dni, ko je bil šolski prostor zaprt v posamezni državi. (Vir: Our world in data)

Država

Trajanje zaprtja šolskih ustanov v dnevih

Danska

121

Slovenija

154

Irska

163

Češka

166

Poljska

171

Madžarska

180

Slovaška

181

Latvija

187

Romunija

195

Nemčija

227

Italija

249

ZDA

308

Kanada

336

 

 

Iz tabele je moč videti, da Slovenija v primerjavi z drugimi državami članicami EU nikakor ni rekorderka po času zaprtega šolskega prostora, kar se sicer pogosto navaja v slovenskem parlamentu in (posledično) tudi v medijih. Vsaj v devetih državah članicah EU so bile šole zaprte dlje kot v Sloveniji, ki je takoj ob zaprtju šol prešla na šolo na daljavo. Torej je večkratno poudarjanje dejstva v slovenskem prostoru, tako v medijih kot iz ust pomembnih politikov, da je imela Slovenija najdlje zaprte šole, najmanj neresnično in se ne more potrditi z objektivnimi podatki. 

 

 

Zapiranje šol odvisno od resnosti epidemije

 

Politika vlad na področju zapiranja šol na podlagi epidemioloških vedenj je bila praviloma odvisna predvsem od samega poteka epidemije v posamezni državi. Države, ki so imele težji in daljši potek epidemije ter daljši potek visokih vrednosti okuženih – mednje vsekakor sodi tudi Slovenija – so pogosteje in za daljši čas zapirale šole. Druge pa so zapirale šole za krajši čas, ko je bila epidemija na višku svoje moči, in so lahko kasneje hitreje sprostile šolski prostor, ko se je epidemija v konkretni državi umirila.

 

Iz naslednjega grafa se vidi potek epidemije v državah, ki so zapirale šole v času epidemije. Vidimo lahko, da je bil tudi potek epidemije v teh državah hujši ali dolgotrajnejši kot v drugih (npr. Danska). Zapiranje šol je bilo odvisno od več dejavnikov, vezanih neposredno na epidemijo, in niso bili med državami prepoznani kot enako ogrožujoči v posamezni državi. Vsaka država je prilagajala ukrepe glede na njene ocene stanja. Tako ima Slovenija kljub temu, da imamo še vedno visoko pojavnost okuženih, šole v celoti odprte, Nemčija pa ima ne glede na bistveno nižjo incidenco še vedno šolski sistem zaprt. 

 

 

Število okuženih v posameznem dnevu v posamezni državi na en milijon prebivalcev posamezne države. (Vir: Our world in data)

 

 

Zakaj je uvajanje različnih ukrepov v šolski prostor pomembno za omejitev širjenja okužb v šolskem prostoru? 

 

Zavedati se moramo, da v šolski prostor ne vstopajo samo učenci, dijaki in študenti. V šolskem prostoru je prisoten pedagoški kader in tudi ostali zaposleni, ki opravljajo različna dela in storitve, ter omogočajo, da šolski proces nemoteno poteka, poleg tega pa v šolski prostor vstopajo tudi starši in različni zunanji izvajalci posameznih aktivnosti. Med njimi so tudi mnogi, ki so v starosti, ko okužba s covid-19 lahko pomeni resne zaplete in v najslabšem primeru tudi smrt, zato je zanje čim bolj varen šolski prostor še toliko bolj pomemben.

 

V šolskem prostoru so otroci, ki imajo določena obolenja zaradi katerih so bolj ogroženi, tudi zaradi njih mora biti šolski prostor varen pred okužbo. Poleg tega se lahko okužba prenaša tako iz okolja v šolo. Tveganje za prenos okužbe v šolo v času velikega števila okuženih v okolju je veliko veliko višje kot tedaj, ko je virusa malo v okolju izven šole. Seveda pa se lahko okužba širi tudi iz šole v okolje. Nedvomno se v šoli nahaja veliko ljudi na relativno majhnem prostoru, kjer je težko dovolj dosledno izvajati vse zaščitne ukrepe, se pa s premišljenimi organizacijskimi ukrepi in veliko mero fleksibilnosti ob sodelovanju zaposlenih, staršev in učencev, da prenos okužbe v precejšnji meri zmanjšati (skoraj) na minimum.  

 

Zato je pomembno, da v procesu prihajanja in odhajanja iz šole in v šolah v času pandemije obstaja organizacija bivanja na način, ki zagotavlja najmanjše tveganje za okužbo za vse, ki se nahajajo v šolskem prostoru in še posebej za šolajoče. Model, ki smo ga z velikimi napori oblikovali v poletnih mesecih leta 2020 in ga nato nadgrajevali, nam trenutno omogoča, da se otroci šolajo v šolskih prostorih ob visoki stopnji epidemije v Sloveniji ter da so šole odprte in da uspešno s sodelovanjem pedagoškega kadra zamejujemo širitev okužb v šolskem prostoru. 

 

Vse to je mogoče zato, ker smo takoj po končanju prvega vala oblikovali v sodelovanju z ministrico Simono Kustec strokovno posvetovalno skupino, ki jo sestavljajo strokovnjaki z Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, Nacionalnega inštituta za javno zdravje in Zavoda Republike Slovenije za šolstvo. Ta skupina je v času poletnih počitnic za jesenski čas pripravila navodila Vzgoja in izobraževanje v RS v razmerah, poveznaih s covid-19, Modeli in priporočila, ki so dostopna na spletnih straneh ministrstva. Dokument, ki je bil kasneje tudi izdan kot publikacija, je vseboval številna navodila, kako organizirati izobraževanje v različnih fazah pandemije. Strokovna skupina se še vedno redno sestaja in dopolnjuje ukrepe ter trenutno tudi skrbno in počasi sprošča šolski prostor in na tem področju svetuje ministrici Simoni Kustec in Vladi Republike Slovenije.

 

Če so bili sprva ukrepi v jesenskem času leta 2020 slabo sprejeti s strani nekaterih vodstev šol in skupnosti ravnateljev ter tudi posameznih staršev, sedaj opažamo, da se je njihov odnos do ukrepov bistveno izboljšal, kar je pomemben premik na bolje. Predvsem je pomembno, da se vsi akterji v tem trenutku skupaj trudijo vzpostaviti čimbolj varno šolsko okolje, da lahko naši otroci, mladostniki in študentje obiskujejo šolske prostore relativno varno. S premišljenim sistemom odkrivanja okuženih in izvajanja karantenskih ukrepov lahko skupaj v tem trenutku vzpostavljamo pogoje za relativno varno okolje v šolah.

 

Naj torej za zaključek ponovno poudarim, da Slovenija nikakor ni imela najdlje zaprtih šol v EU. Čas je, da se z nenehnim ponavljanjem teh trditev v javnosti preneha in da se uporablja le objektivna dejstva v zvezi s tem. Za zaprtje šol je imela Slovenija utemeljene razloge v intenzivnosti epidemije, ki je potekala v pri nas veliko huje kot v marsikateri drugi državi. Šole smo glede na razvoj epidemije odprli veliko prej kot nekatere druge države, ker smo oblikovali domiselni sistem prihajanja in odhajanja iz šole ter varnega bivanja vseh v šolskem prostoru, hkrati pa razvili ustrezne protokole ob pojavu okužbe v šoli. Ob koncu naj poudarim, da si vsi, ki so delali na tem podorčju, zaslužijo veliko pohvale za svoje delo in za ohranjanje odprtega šolskega prostora navkljub hudim epidemiološkim razmeram. Prepričan sem, da bi brez njih verjetno še danes imeli dejansko zaprte šole.

 

Tudi tokrat pa moram zaključiti z apelom in povabilom,  da se cepite in s tem onemogočite širjenje virusa v naši družbi, kar nam vsem omogoča veliko boljše in kvalitetnejše novo vsakodnevno življenje.

 

Milan Krek je direktor NIJZ.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
11
Tektonski premiki na severu: Švedski in finski vstop v NATO dokazuje, da zavezništvo niti slučajno ni "klinično mrtvo"
10
18.05.2022 23:00
V minulih mesecih, sploh pa po začetku ruske vojaške agresije na Ukrajino 24. februarja 2022, se je izkazalo, da samo članstvo v ... Več.
Piše: Božo Cerar
Political turmoil boon for Pakistan's militants
6
17.05.2022 23:59
Political turmoil that led to regime change in Pakistan last month was a boon for the militants, who have staged 24 % more ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Če ne verjamete v nič, se tudi borili ne boste za nič
10
16.05.2022 21:09
Kakšna preprosta in jasna misel, ki pove vse! Verjamem, da večina slovenskih državljanov ostaja na tem, da ne verjamejo v nič, ... Več.
Piše: Miha Burger
Kako končati vojno izčrpavanja v Ukrajini
8
11.05.2022 23:16
Invazija Vladimirja Putina na Ukrajino se je izrodila v divjo vojno izčrpavanja, za katero vsaka stran verjame, da bo v njej ... Več.
Piše: Jeffrey Sachs
Golobov poskus konsolidacije levičarskih in kakor liberalnih strank v LDS 2.0 se bo končal podobno klavrno kot epilog v Frankensteinu
36
11.05.2022 21:43
Bojim se, da je bilo veselo zmagoslavje Gibanja Svoboda na parlamentarnih volitvah preuranjeno. Siti Janševe samopašnosti smo ... Več.
Piše: Ana Jud
Ne, nisem žalosten, ker je vsega konec. Srečen sem, ker je jutri začetek novega dne, nove kreacije, novih izzivov.
16
11.05.2022 05:19
Vsi veste, da mi lastna država z ministrom za gospodarstvo, na srečo že kmalu bivšim, ki bi moral skrbeti, da se dela razcvet, ... Več.
Piše: Robert Klun
Vzporedni mehanizem tranzicijske Slovenije: Če želiš izvedeti resnico, moraš slediti denarju
17
10.05.2022 04:29
Razkritja in dokumenti iz Pezdirjeve knjige Vzporedni mehanizem globoke države prvič jasno ponujajo razlago, zakaj se v ... Več.
Piše: Tomaž Vernik
Studio Štefančič: Junak našega časa ali dobro naoljen sistem fatalnega enoumja?
24
09.05.2022 04:43
Dragi Štefančič. Potrebujemo te. Si živ plakat ideologije, katere spomeniki so tu pa tam po Ljubljani in se jim klanjate, čeprav ... Več.
Piše: Pavle Okorn
Šefa NIJZ ne menjajo predsedniki vlad, zato bi bilo najbolje, dragi gospod Robert Golob, da ta vaš spodrsljaj čim prej pozabimo!
28
07.05.2022 21:08
Nekaj dni nazaj mi je dr. Robert Golob, najverjetnejši kandidat za mandatarja, na vrhuncu svoje povolilne moči, preko televizije ... Več.
Piše: Milan Krek
Pred naslednjim valom: Potrebovali bomo več solidarnosti in medsebojnega spoštovanja
20
03.05.2022 05:10
NIJZ se že dlje časa intenzivno pripravlja na naslednji izbruh novega koronavirusa, do česar bi lahko prišlo na koncu poletja. ... Več.
Piše: Milan Krek
Prihodnja vlada ne bo nič drugega kot alibi za končno fazo privatizacije in izgradnjo drugega bloka nuklearke
20
02.05.2022 05:40
Pa smo jo dobili! Svežo in reciklirano vlado, svobodno vseh ozadij, kot je še ni bilo! Povsem po vašem okusu, skorajda s ... Več.
Piše: Igor Vlačič
Zvesti psi nikoli dokončane revolucije so doslej lajali na vlado, odslej pa bodo na opozicijo
26
01.05.2022 05:30
V bistvu lajajo in tulijo polni sovraštva in dogmatizma, vtkanega v dobro naoljen internet opranih glav. Na eni strani hudič, na ... Več.
Piše: Pavle Okorn
Tarča, Golob in Golobič: Če je morala ena od oblik družbene zavesti, potem je Slovenija že 30 let v komi.
16
30.04.2022 04:30
Četrtkova Tarča na Televiziji Slovenija je to samo potrdila. Gregor Golobič in Gregor Virant sta bila porazna. Ivana Simiča ne ... Več.
Piše: Ana Jud
Uredniški komentar: Putin in njegova zločinska soldateska razumeta le govorico sile, zato vojne v Ukrajni ne bo še kmalu konec!
16
28.04.2022 05:30
Spoznanje zahodnih držav, da brez konkretnejše vojaške pomoči Ukrajna v vojni z Rusijo ne bo več dolgo uspešna, prihaja pozno, ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ljudje pogrešajo Janeza Drnovška in pobožne želje so se uresničile v politični inkarnaciji Roberta Goloba
34
26.04.2022 20:12
Roberta Goloba sem prvič srečala pred več kot dvajsetimi leti. Fajn dečko. Mlad, kuštrav, izjemno vljuden, prijazen, ustrežljiv ... Več.
Piše: Ana Jud
Ljudje plešejo, vrača se "normalna" Slovenija: 33 razlogov za lažni optimizem
31
26.04.2022 06:50
Čestitke Robertu Golobu. Slovenski levici je uspel veliki met: že na četrtih volitvah zapored je zvlekla iz rokava nov obraz in ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Pismo iz mehiške emigracije: Čestitke za še en referendum o Janezu Janši! Kdaj pa mislite imeti prave volitve, dragi Slovenci?
19
24.04.2022 07:00
Pri volitvah v Sloveniji me vedno fascinira šablonski tradicionalizem, ki presega vso domišljijo. Recimo to, da morajo biti ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
"Na letošnjih volitvah ne bom volil strank, ki sejejo kaos"
20
22.04.2022 20:00
Vlada Janeza Janše ni idealna, kakšen od ministrov si za svoje delo ne zasluži pozitivne ocene, vendar vlada deluje. Po več kot ... Več.
Piše: Aleš Štrancar
Bilo je nekoč v Sloveniji: Tako smo zafurali igralniški turizem, da bomo na koncu morda izgubili še HIT
10
21.04.2022 19:51
Igralništvo je bilo včasih pomembna predvolilna tema. Bilo je uspešno, zanimivo za politične stranke, saj je generiralo ogromne ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Nekaj o volitvah: Pred tridesetimi leti si res nisem predstavljal, da mi bodo nekdanji komunisti zgled človeške in politične širine
20
20.04.2022 20:53
Nobena stranka me ne nagovarja, nikoli me ni. Moj pogled na družbo ni ne lev ne desen, ta dva pojma sta že davno preživela in se ... Več.
Piše: Zoran Leban Trojar
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Studio Štefančič: Junak našega časa ali dobro naoljen sistem fatalnega enoumja?
Pavle Okorn
Ogledov: 4.204
02/
Golobov poskus konsolidacije levičarskih in kakor liberalnih strank v LDS 2.0 se bo končal podobno klavrno kot epilog v Frankensteinu
Ana Jud
Ogledov: 2.424
03/
Vzporedni mehanizem tranzicijske Slovenije: Če želiš izvedeti resnico, moraš slediti denarju
Tomaž Vernik
Ogledov: 1.802
04/
Ne, nisem žalosten, ker je vsega konec. Srečen sem, ker je jutri začetek novega dne, nove kreacije, novih izzivov.
Robert Klun
Ogledov: 1.547
05/
Ruski imperializem (2. del): "Zahod mora Rusijo ustaviti v Ukrajini in jo privesti do razpada, kajti le tako bo mogoče ustaviti rusko agresivnost"
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.462
06/
Če ne verjamete v nič, se tudi borili ne boste za nič
Miha Burger
Ogledov: 1.162
07/
Ruski imperializem (1. del): Putinovi generali na fronto v Ukrajino kot topovsko hrano pošiljajo pripadnike etničnih manjšin
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.365
08/
Kako končati vojno izčrpavanja v Ukrajini
Jeffrey Sachs
Ogledov: 1.108
09/
Šefa NIJZ ne menjajo predsedniki vlad, zato bi bilo najbolje, dragi gospod Robert Golob, da ta vaš spodrsljaj čim prej pozabimo!
Milan Krek
Ogledov: 2.206
10/
Political turmoil boon for Pakistan's militants
Valerio Fabbri
Ogledov: 404