Komentar

Ali smo res imeli v Sloveniji najdlje zaprte šole med državami članicami EU in zakaj smo jih imeli zaprte?

Slovenija v primerjavi z drugimi državami članicami EU nikakor ni rekorderka po času zaprtega šolskega prostora, kar se sicer pogosto navaja v slovenskem parlamentu in (posledično) tudi v medijih. Vsaj v devetih državah članicah EU so bile šole zaprte dlje kot v Sloveniji, ki je takoj ob zaprtju šol prešla na šolo na daljavo. Torej je večkratno poudarjanje dejstva v slovenskem prostoru, tako v medijih kot iz ust pomembnih politikov, da je imela Slovenija najdlje zaprte šole, najmanj neresnično in se ne more potrditi z objektivnimi podatki.

31.05.2021 04:00
Piše: Milan Krek
Ključne besede:   Milan Krek   covid-19   šole   Slovenija   EU   zaprtje   pouk   Danska   Nemčija

Kljub temu, da imamo v Sloveniji še vedno visoko pojavnost okuženih, so naše šole v celoti odprte, Nemčija pa ima ne glede na bistveno nižjo incidenco še vedno šolski sistem zaprt. 

 

V času pandemije so države - da bi zmanjšale škodo zaradi posledic okužb s koronavirusom - na različnih področjih uvajale različne ukrepe. Med njimi so bile primorane z resnimi ukrepimi poseči v šolski sistem in to na način, da so občasno povsem zaprle šolski prostor in uvedle izvajanje procesa šolanja na daljavo. Zanimivo je, da so vse države članice EU že na samem začetku pandemije uvedle nefarmakološke ukrepe, ki jih poznamo tudi v Sloveniji, kot npr. higiena kašljanja in kihanja, higiena rok, nošnja mask, bivanje v mehurčku, redno prezračevanje zaprtih prostorov, manj tvegan prevoz otrok v šolo in iz šole in druge ukrepe, med katerimi je bilo že v prvem mesecu pandemije tudi zaprtje izobraževalnih ustanov in v skrajnem primeru uvedba izobraževanja na daljavo. 

 

Nekateri ukrepi od zgoraj naštetih so v vseh državah članicah EU v veljavi še danes, ko pandemija traja že prek enega leta. Nobena država članica EU do tega trenutka (še) ni (povsem) sprostila vseh ukrepov v izobraževalnih ustanovah, ki jih je predhodno sprejela. Države so različno uvajale najbolj strog ukrep, zaprtje izobraževalnih ustanov, in ga tudi različno dolgo vzdrževale. Ocena dolžine zaprtja izobraževalnih ustanov po dnevih po državah ali v delu posamezne države je razvidna iz naslednje tabele.

 

 

Število dni, ko je bil šolski prostor zaprt v posamezni državi. (Vir: Our world in data)

Država

Trajanje zaprtja šolskih ustanov v dnevih

Danska

121

Slovenija

154

Irska

163

Češka

166

Poljska

171

Madžarska

180

Slovaška

181

Latvija

187

Romunija

195

Nemčija

227

Italija

249

ZDA

308

Kanada

336

 

 

Iz tabele je moč videti, da Slovenija v primerjavi z drugimi državami članicami EU nikakor ni rekorderka po času zaprtega šolskega prostora, kar se sicer pogosto navaja v slovenskem parlamentu in (posledično) tudi v medijih. Vsaj v devetih državah članicah EU so bile šole zaprte dlje kot v Sloveniji, ki je takoj ob zaprtju šol prešla na šolo na daljavo. Torej je večkratno poudarjanje dejstva v slovenskem prostoru, tako v medijih kot iz ust pomembnih politikov, da je imela Slovenija najdlje zaprte šole, najmanj neresnično in se ne more potrditi z objektivnimi podatki. 

 

 

Zapiranje šol odvisno od resnosti epidemije

 

Politika vlad na področju zapiranja šol na podlagi epidemioloških vedenj je bila praviloma odvisna predvsem od samega poteka epidemije v posamezni državi. Države, ki so imele težji in daljši potek epidemije ter daljši potek visokih vrednosti okuženih – mednje vsekakor sodi tudi Slovenija – so pogosteje in za daljši čas zapirale šole. Druge pa so zapirale šole za krajši čas, ko je bila epidemija na višku svoje moči, in so lahko kasneje hitreje sprostile šolski prostor, ko se je epidemija v konkretni državi umirila.

 

Iz naslednjega grafa se vidi potek epidemije v državah, ki so zapirale šole v času epidemije. Vidimo lahko, da je bil tudi potek epidemije v teh državah hujši ali dolgotrajnejši kot v drugih (npr. Danska). Zapiranje šol je bilo odvisno od več dejavnikov, vezanih neposredno na epidemijo, in niso bili med državami prepoznani kot enako ogrožujoči v posamezni državi. Vsaka država je prilagajala ukrepe glede na njene ocene stanja. Tako ima Slovenija kljub temu, da imamo še vedno visoko pojavnost okuženih, šole v celoti odprte, Nemčija pa ima ne glede na bistveno nižjo incidenco še vedno šolski sistem zaprt. 

 

 

Število okuženih v posameznem dnevu v posamezni državi na en milijon prebivalcev posamezne države. (Vir: Our world in data)

 

 

Zakaj je uvajanje različnih ukrepov v šolski prostor pomembno za omejitev širjenja okužb v šolskem prostoru? 

 

Zavedati se moramo, da v šolski prostor ne vstopajo samo učenci, dijaki in študenti. V šolskem prostoru je prisoten pedagoški kader in tudi ostali zaposleni, ki opravljajo različna dela in storitve, ter omogočajo, da šolski proces nemoteno poteka, poleg tega pa v šolski prostor vstopajo tudi starši in različni zunanji izvajalci posameznih aktivnosti. Med njimi so tudi mnogi, ki so v starosti, ko okužba s covid-19 lahko pomeni resne zaplete in v najslabšem primeru tudi smrt, zato je zanje čim bolj varen šolski prostor še toliko bolj pomemben.

 

V šolskem prostoru so otroci, ki imajo določena obolenja zaradi katerih so bolj ogroženi, tudi zaradi njih mora biti šolski prostor varen pred okužbo. Poleg tega se lahko okužba prenaša tako iz okolja v šolo. Tveganje za prenos okužbe v šolo v času velikega števila okuženih v okolju je veliko veliko višje kot tedaj, ko je virusa malo v okolju izven šole. Seveda pa se lahko okužba širi tudi iz šole v okolje. Nedvomno se v šoli nahaja veliko ljudi na relativno majhnem prostoru, kjer je težko dovolj dosledno izvajati vse zaščitne ukrepe, se pa s premišljenimi organizacijskimi ukrepi in veliko mero fleksibilnosti ob sodelovanju zaposlenih, staršev in učencev, da prenos okužbe v precejšnji meri zmanjšati (skoraj) na minimum.  

 

Zato je pomembno, da v procesu prihajanja in odhajanja iz šole in v šolah v času pandemije obstaja organizacija bivanja na način, ki zagotavlja najmanjše tveganje za okužbo za vse, ki se nahajajo v šolskem prostoru in še posebej za šolajoče. Model, ki smo ga z velikimi napori oblikovali v poletnih mesecih leta 2020 in ga nato nadgrajevali, nam trenutno omogoča, da se otroci šolajo v šolskih prostorih ob visoki stopnji epidemije v Sloveniji ter da so šole odprte in da uspešno s sodelovanjem pedagoškega kadra zamejujemo širitev okužb v šolskem prostoru. 

 

Vse to je mogoče zato, ker smo takoj po končanju prvega vala oblikovali v sodelovanju z ministrico Simono Kustec strokovno posvetovalno skupino, ki jo sestavljajo strokovnjaki z Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, Nacionalnega inštituta za javno zdravje in Zavoda Republike Slovenije za šolstvo. Ta skupina je v času poletnih počitnic za jesenski čas pripravila navodila Vzgoja in izobraževanje v RS v razmerah, poveznaih s covid-19, Modeli in priporočila, ki so dostopna na spletnih straneh ministrstva. Dokument, ki je bil kasneje tudi izdan kot publikacija, je vseboval številna navodila, kako organizirati izobraževanje v različnih fazah pandemije. Strokovna skupina se še vedno redno sestaja in dopolnjuje ukrepe ter trenutno tudi skrbno in počasi sprošča šolski prostor in na tem področju svetuje ministrici Simoni Kustec in Vladi Republike Slovenije.

 

Če so bili sprva ukrepi v jesenskem času leta 2020 slabo sprejeti s strani nekaterih vodstev šol in skupnosti ravnateljev ter tudi posameznih staršev, sedaj opažamo, da se je njihov odnos do ukrepov bistveno izboljšal, kar je pomemben premik na bolje. Predvsem je pomembno, da se vsi akterji v tem trenutku skupaj trudijo vzpostaviti čimbolj varno šolsko okolje, da lahko naši otroci, mladostniki in študentje obiskujejo šolske prostore relativno varno. S premišljenim sistemom odkrivanja okuženih in izvajanja karantenskih ukrepov lahko skupaj v tem trenutku vzpostavljamo pogoje za relativno varno okolje v šolah.

 

Naj torej za zaključek ponovno poudarim, da Slovenija nikakor ni imela najdlje zaprtih šol v EU. Čas je, da se z nenehnim ponavljanjem teh trditev v javnosti preneha in da se uporablja le objektivna dejstva v zvezi s tem. Za zaprtje šol je imela Slovenija utemeljene razloge v intenzivnosti epidemije, ki je potekala v pri nas veliko huje kot v marsikateri drugi državi. Šole smo glede na razvoj epidemije odprli veliko prej kot nekatere druge države, ker smo oblikovali domiselni sistem prihajanja in odhajanja iz šole ter varnega bivanja vseh v šolskem prostoru, hkrati pa razvili ustrezne protokole ob pojavu okužbe v šoli. Ob koncu naj poudarim, da si vsi, ki so delali na tem podorčju, zaslužijo veliko pohvale za svoje delo in za ohranjanje odprtega šolskega prostora navkljub hudim epidemiološkim razmeram. Prepričan sem, da bi brez njih verjetno še danes imeli dejansko zaprte šole.

 

Tudi tokrat pa moram zaključiti z apelom in povabilom,  da se cepite in s tem onemogočite širjenje virusa v naši družbi, kar nam vsem omogoča veliko boljše in kvalitetnejše novo vsakodnevno življenje.

 

Milan Krek je direktor NIJZ.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
11
Nedeljska pridiga: Nevarni časi so pred nami. Precej bolj nevarni od najnovejše mutacije najnovejšega koronavirusa.
9
19.09.2021 11:00
Zoran Stevanović je nevaren človek. Izraža nadpovprečno samozavest, moč in samoljubje. Tako si konservativno patriarhalen del ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Misliti umetniško delo je podobno vstopanju v svet umetne inteligence
3
18.09.2021 23:58
Leto dni pred nastopom virusne resničnosti sem bil na obisku pri prijazni družini v zamejstvu, ki ima na svojih zidovih izjemno ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
How realistic are China's plans in Afghanistan?
4
17.09.2021 23:36
Chinas newly-found enthusiasm to replace the United States in Afghanistan is not without some bluster. Contrary to the ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Uredniški komentar: Medtem ko se svet bori z virusom, se bodo Slovenci pobili med sabo!
11
16.09.2021 21:45
Slovenski provincializem je v zadnjih dveh dneh spet prišel do izraza. Potem ko je drhal v sredo zvečer parlament obmetavala z ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Četudi bi bila Slovenija res pripravljena na revolucijo, major Troha ni človek, ki bi jo lahko vodil
11
15.09.2021 21:31
Slovenija je raj za anticepilce. Ljudje niti lastnih otrok nočejo dati cepiti proti hudim otroškim boleznim, kaj šele da bi se z ... Več.
Piše: Ana Jud
Hipotetično se lahko sprašujem, ali je tudi Marjan Šarec del proticepilskega gibanja
13
14.09.2021 22:59
Nekdanji predsednik vlade Marjan Šarec ve vse. On je prepričan, da delam slabo in da me je potrebno zamenjati. Kako se lahko ... Več.
Piše: Milan Krek
Kriptopahor, s.p. ali polemika o predlaganem zakonu o "obdavčenju kriptonaložb"
8
13.09.2021 21:00
Spoštovani gospod profesor, ali ne bi bilo bolje, da se prej posvetujete s strokovnjaki s področja virtualnih valut in ... Več.
Piše: Ivan Simič
Svetloba je za arhitekta vir energije in misterij neskončne globine
4
12.09.2021 22:00
Svetloba je v teh vročih in suhih delih arabskega sveta pridušena, prah se dviga s sapico in mističnost dni je ... Več.
Piše: Robert Klun
"Ni več vprašanje, kaj lahko digitalno naredi za nas, temveč kaj lahko mi naredimo za digitalno."
3
11.09.2021 23:33
Glede na vse pretrese, ki smo jih doživeli v preteklem letu in pol, je postalo jasno, da človeštvu zmanjkuje časa pri ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Bolje najbrž ne bo nikoli: 11. september, dvajset let kasneje
9
10.09.2021 22:50
V množici analiz, študij in razmišljanj o obdobju po 11. septembru 2001 pogrešam eno samo, preprosto ugotovitev: da danes živimo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Recenzija: Udbovski učbenik, osnovni tečaj
8
09.09.2021 20:00
Udba je kratica za službo Uprava državne bezbednosti, ki je dolga leta delovala kot jugoslovanska tajna policija. Čeprav ... Več.
Piše: Ana Jud
"Ko sem prišel na NIJZ, sem dobil epidemiologe praktično s svinčnikom in papirjem v času svetovne digitalizacije tega področja."
21
07.09.2021 21:00
Kljub temu, da cepljenje počasi, a vztrajno napreduje in da je danes polno cepljenih že prek milijona prebivalcev Slovenije, je ... Več.
Piše: Milan Krek
Ko dojameš, da so med nami tudi novinarji, ki so za nekaj evrov pripravljeni spisati marsikaj, je najbolje zamahniti z roko
10
06.09.2021 21:05
Še pred kratkim sem pri tistih, ki so o meni pisali neresnice, namesto pomoči sodišča iskal napake v njihovem življenju in sem ... Več.
Piše: Ivan Simič
Prenova šolskega sistema je nujna, ne pa tudi zamenjava ene ideologije za drugo
11
05.09.2021 22:00
Otroci so naše največje bogastvo in čas je, da jim tudi država to prizna, dokaže in pokaže. Glede na čase in potrebe trga dela ... Več.
Piše: Aleksandra Pivec
Nedeljska pridiga: Kaj bi mi brez sovražnega govora
6
05.09.2021 11:00
Razmah sovražnega govora v Sloveniji je le eden izmed simptomov vsebinskega deficita. Večina ljudi je zadovoljna, da lahko ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Prostor umetnosti ni nič drugega kot dediščina bojev za osvoboditev
2
04.09.2021 23:08
V zadnjih letih, odkar pišem umetniške refleksije, sem bil kar nekajkrat v skušnjavi, da bi napisal razdiralne kritike o lokalni ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Janše na volitvah ne more premagati opozicija, Janšo lahko z oblasti vržejo le anticepilci
12
03.09.2021 21:00
Opozicija njegovega veličanstva, maršala osamosvojitve, se zaman trudi. Tudi mainstream mediji po nepotrebnem zganjajo histerijo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Nekaj je grozno narobe s svetom, v katerem odrasli, razgledani in izobraženi ljudje postajajo teoretiki zarot
17
02.09.2021 20:00
Zadnjič sem zapisala, da bi cepljenje moralo biti obvezno, kajti edino tako bi se izognili četrtemu valu korone. Prijatelj ... Več.
Piše: Ana Jud
Aktivni državljan in večja transparentnost pri trošenju našega javnega denarja
6
01.09.2021 21:59
O Aktivnem državljanu pišem na tem portalu že od junija 2016 pa vse do danes; kako lahko njegovo sodelovanje pomaga pri ... Več.
Piše: Miha Burger
Med Saigonom in Kabulom: Ali Združene države Amerike res izgubljajo vojne?
17
30.08.2021 20:50
ZDA torej ne širijo demokracije, temveč jo zagotavljajo dozirano, na žličko, kar sicer prinaša znosnejše življenje v zrušenih ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Uredniški komentar: Medtem ko se svet bori z virusom, se bodo Slovenci pobili med sabo!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.170
02/
Hipotetično se lahko sprašujem, ali je tudi Marjan Šarec del proticepilskega gibanja
Milan Krek
Ogledov: 2.098
03/
Četudi bi bila Slovenija res pripravljena na revolucijo, major Troha ni človek, ki bi jo lahko vodil
Ana Jud
Ogledov: 1.709
04/
Kriptopahor, s.p. ali polemika o predlaganem zakonu o "obdavčenju kriptonaložb"
Ivan Simič
Ogledov: 1.548
05/
Recenzija: Udbovski učbenik, osnovni tečaj
Ana Jud
Ogledov: 1.992
06/
Nedeljska pridiga: Nevarni časi so pred nami. Precej bolj nevarni od najnovejše mutacije najnovejšega koronavirusa.
Simona Rebolj
Ogledov: 966
07/
Bolje najbrž ne bo nikoli: 11. september, dvajset let kasneje
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.333
08/
Svetloba je za arhitekta vir energije in misterij neskončne globine
Robert Klun
Ogledov: 1.042
09/
Vonj imperijev (1): Ena sama kapljica parfuma lahko v sebi skriva vso zgodovino 20. stoletja
Uredništvo
Ogledov: 1.005
10/
How realistic are China's plans in Afghanistan?
Valerio Fabbri
Ogledov: 528