Komentar

Ali smo res imeli v Sloveniji najdlje zaprte šole med državami članicami EU in zakaj smo jih imeli zaprte?

Slovenija v primerjavi z drugimi državami članicami EU nikakor ni rekorderka po času zaprtega šolskega prostora, kar se sicer pogosto navaja v slovenskem parlamentu in (posledično) tudi v medijih. Vsaj v devetih državah članicah EU so bile šole zaprte dlje kot v Sloveniji, ki je takoj ob zaprtju šol prešla na šolo na daljavo. Torej je večkratno poudarjanje dejstva v slovenskem prostoru, tako v medijih kot iz ust pomembnih politikov, da je imela Slovenija najdlje zaprte šole, najmanj neresnično in se ne more potrditi z objektivnimi podatki.

31.05.2021 04:00
Piše: Milan Krek
Ključne besede:   Milan Krek   covid-19   šole   Slovenija   EU   zaprtje   pouk   Danska   Nemčija

Kljub temu, da imamo v Sloveniji še vedno visoko pojavnost okuženih, so naše šole v celoti odprte, Nemčija pa ima ne glede na bistveno nižjo incidenco še vedno šolski sistem zaprt. 

 

V času pandemije so države - da bi zmanjšale škodo zaradi posledic okužb s koronavirusom - na različnih področjih uvajale različne ukrepe. Med njimi so bile primorane z resnimi ukrepimi poseči v šolski sistem in to na način, da so občasno povsem zaprle šolski prostor in uvedle izvajanje procesa šolanja na daljavo. Zanimivo je, da so vse države članice EU že na samem začetku pandemije uvedle nefarmakološke ukrepe, ki jih poznamo tudi v Sloveniji, kot npr. higiena kašljanja in kihanja, higiena rok, nošnja mask, bivanje v mehurčku, redno prezračevanje zaprtih prostorov, manj tvegan prevoz otrok v šolo in iz šole in druge ukrepe, med katerimi je bilo že v prvem mesecu pandemije tudi zaprtje izobraževalnih ustanov in v skrajnem primeru uvedba izobraževanja na daljavo. 

 

Nekateri ukrepi od zgoraj naštetih so v vseh državah članicah EU v veljavi še danes, ko pandemija traja že prek enega leta. Nobena država članica EU do tega trenutka (še) ni (povsem) sprostila vseh ukrepov v izobraževalnih ustanovah, ki jih je predhodno sprejela. Države so različno uvajale najbolj strog ukrep, zaprtje izobraževalnih ustanov, in ga tudi različno dolgo vzdrževale. Ocena dolžine zaprtja izobraževalnih ustanov po dnevih po državah ali v delu posamezne države je razvidna iz naslednje tabele.

 

 

Število dni, ko je bil šolski prostor zaprt v posamezni državi. (Vir: Our world in data)

Država

Trajanje zaprtja šolskih ustanov v dnevih

Danska

121

Slovenija

154

Irska

163

Češka

166

Poljska

171

Madžarska

180

Slovaška

181

Latvija

187

Romunija

195

Nemčija

227

Italija

249

ZDA

308

Kanada

336

 

 

Iz tabele je moč videti, da Slovenija v primerjavi z drugimi državami članicami EU nikakor ni rekorderka po času zaprtega šolskega prostora, kar se sicer pogosto navaja v slovenskem parlamentu in (posledično) tudi v medijih. Vsaj v devetih državah članicah EU so bile šole zaprte dlje kot v Sloveniji, ki je takoj ob zaprtju šol prešla na šolo na daljavo. Torej je večkratno poudarjanje dejstva v slovenskem prostoru, tako v medijih kot iz ust pomembnih politikov, da je imela Slovenija najdlje zaprte šole, najmanj neresnično in se ne more potrditi z objektivnimi podatki. 

 

 

Zapiranje šol odvisno od resnosti epidemije

 

Politika vlad na področju zapiranja šol na podlagi epidemioloških vedenj je bila praviloma odvisna predvsem od samega poteka epidemije v posamezni državi. Države, ki so imele težji in daljši potek epidemije ter daljši potek visokih vrednosti okuženih – mednje vsekakor sodi tudi Slovenija – so pogosteje in za daljši čas zapirale šole. Druge pa so zapirale šole za krajši čas, ko je bila epidemija na višku svoje moči, in so lahko kasneje hitreje sprostile šolski prostor, ko se je epidemija v konkretni državi umirila.

 

Iz naslednjega grafa se vidi potek epidemije v državah, ki so zapirale šole v času epidemije. Vidimo lahko, da je bil tudi potek epidemije v teh državah hujši ali dolgotrajnejši kot v drugih (npr. Danska). Zapiranje šol je bilo odvisno od več dejavnikov, vezanih neposredno na epidemijo, in niso bili med državami prepoznani kot enako ogrožujoči v posamezni državi. Vsaka država je prilagajala ukrepe glede na njene ocene stanja. Tako ima Slovenija kljub temu, da imamo še vedno visoko pojavnost okuženih, šole v celoti odprte, Nemčija pa ima ne glede na bistveno nižjo incidenco še vedno šolski sistem zaprt. 

 

 

Število okuženih v posameznem dnevu v posamezni državi na en milijon prebivalcev posamezne države. (Vir: Our world in data)

 

 

Zakaj je uvajanje različnih ukrepov v šolski prostor pomembno za omejitev širjenja okužb v šolskem prostoru? 

 

Zavedati se moramo, da v šolski prostor ne vstopajo samo učenci, dijaki in študenti. V šolskem prostoru je prisoten pedagoški kader in tudi ostali zaposleni, ki opravljajo različna dela in storitve, ter omogočajo, da šolski proces nemoteno poteka, poleg tega pa v šolski prostor vstopajo tudi starši in različni zunanji izvajalci posameznih aktivnosti. Med njimi so tudi mnogi, ki so v starosti, ko okužba s covid-19 lahko pomeni resne zaplete in v najslabšem primeru tudi smrt, zato je zanje čim bolj varen šolski prostor še toliko bolj pomemben.

 

V šolskem prostoru so otroci, ki imajo določena obolenja zaradi katerih so bolj ogroženi, tudi zaradi njih mora biti šolski prostor varen pred okužbo. Poleg tega se lahko okužba prenaša tako iz okolja v šolo. Tveganje za prenos okužbe v šolo v času velikega števila okuženih v okolju je veliko veliko višje kot tedaj, ko je virusa malo v okolju izven šole. Seveda pa se lahko okužba širi tudi iz šole v okolje. Nedvomno se v šoli nahaja veliko ljudi na relativno majhnem prostoru, kjer je težko dovolj dosledno izvajati vse zaščitne ukrepe, se pa s premišljenimi organizacijskimi ukrepi in veliko mero fleksibilnosti ob sodelovanju zaposlenih, staršev in učencev, da prenos okužbe v precejšnji meri zmanjšati (skoraj) na minimum.  

 

Zato je pomembno, da v procesu prihajanja in odhajanja iz šole in v šolah v času pandemije obstaja organizacija bivanja na način, ki zagotavlja najmanjše tveganje za okužbo za vse, ki se nahajajo v šolskem prostoru in še posebej za šolajoče. Model, ki smo ga z velikimi napori oblikovali v poletnih mesecih leta 2020 in ga nato nadgrajevali, nam trenutno omogoča, da se otroci šolajo v šolskih prostorih ob visoki stopnji epidemije v Sloveniji ter da so šole odprte in da uspešno s sodelovanjem pedagoškega kadra zamejujemo širitev okužb v šolskem prostoru. 

 

Vse to je mogoče zato, ker smo takoj po končanju prvega vala oblikovali v sodelovanju z ministrico Simono Kustec strokovno posvetovalno skupino, ki jo sestavljajo strokovnjaki z Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, Nacionalnega inštituta za javno zdravje in Zavoda Republike Slovenije za šolstvo. Ta skupina je v času poletnih počitnic za jesenski čas pripravila navodila Vzgoja in izobraževanje v RS v razmerah, poveznaih s covid-19, Modeli in priporočila, ki so dostopna na spletnih straneh ministrstva. Dokument, ki je bil kasneje tudi izdan kot publikacija, je vseboval številna navodila, kako organizirati izobraževanje v različnih fazah pandemije. Strokovna skupina se še vedno redno sestaja in dopolnjuje ukrepe ter trenutno tudi skrbno in počasi sprošča šolski prostor in na tem področju svetuje ministrici Simoni Kustec in Vladi Republike Slovenije.

 

Če so bili sprva ukrepi v jesenskem času leta 2020 slabo sprejeti s strani nekaterih vodstev šol in skupnosti ravnateljev ter tudi posameznih staršev, sedaj opažamo, da se je njihov odnos do ukrepov bistveno izboljšal, kar je pomemben premik na bolje. Predvsem je pomembno, da se vsi akterji v tem trenutku skupaj trudijo vzpostaviti čimbolj varno šolsko okolje, da lahko naši otroci, mladostniki in študentje obiskujejo šolske prostore relativno varno. S premišljenim sistemom odkrivanja okuženih in izvajanja karantenskih ukrepov lahko skupaj v tem trenutku vzpostavljamo pogoje za relativno varno okolje v šolah.

 

Naj torej za zaključek ponovno poudarim, da Slovenija nikakor ni imela najdlje zaprtih šol v EU. Čas je, da se z nenehnim ponavljanjem teh trditev v javnosti preneha in da se uporablja le objektivna dejstva v zvezi s tem. Za zaprtje šol je imela Slovenija utemeljene razloge v intenzivnosti epidemije, ki je potekala v pri nas veliko huje kot v marsikateri drugi državi. Šole smo glede na razvoj epidemije odprli veliko prej kot nekatere druge države, ker smo oblikovali domiselni sistem prihajanja in odhajanja iz šole ter varnega bivanja vseh v šolskem prostoru, hkrati pa razvili ustrezne protokole ob pojavu okužbe v šoli. Ob koncu naj poudarim, da si vsi, ki so delali na tem podorčju, zaslužijo veliko pohvale za svoje delo in za ohranjanje odprtega šolskega prostora navkljub hudim epidemiološkim razmeram. Prepričan sem, da bi brez njih verjetno še danes imeli dejansko zaprte šole.

 

Tudi tokrat pa moram zaključiti z apelom in povabilom,  da se cepite in s tem onemogočite širjenje virusa v naši družbi, kar nam vsem omogoča veliko boljše in kvalitetnejše novo vsakodnevno življenje.

 

Milan Krek je direktor NIJZ.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
11
Protivladni protesti pod taktirko Mefista Kosa
6
15.06.2021 06:15
Pred kratkim sem bila na kofetku z zelo prijetno osebo. Zapriseženo levičarko, a prisrčno in prijazno. Poglavje, da ljudi ne ... Več.
Piše: Ana Jud
Čas je za … cepljenje! In s tem (skorajšnjo) vrnitev nazaj v normal(n)o(st)
6
14.06.2021 08:00
V Evropi smo prve oblike cepljenja dobili šele v 18. stoletju. Cepiva so zmanjšala obolevnost, invalidnost, zasedenost ... Več.
Piše: Milan Krek
Ivan Zidar, 1938-2021: Človek, ki je vedel preveč, da bi umrl za rešetkami
8
14.06.2021 01:00
O mrtvih vse dobro je stara modrost, ki je v primeru Ivana Zidarja zelo relativna. Ob vsem alkoholu, ki ga je popil, je pravi ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Politični ideal ustavno sprejemljivega drhaljenja in protiustavne humanosti
12
13.06.2021 11:00
V parlament se zlahka prismuka vsak povpečno prepričljiv falot. Sistem ga ščiti! Pred prevarami in neizpolnjenimi zavezami nismo ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Varvara Stepanova, ženska, ki je ženske začela oblačiti v hlače, kratke hlače in kombinezone
2
12.06.2021 22:30
Komunistična oblast je brutalno nastopila proti avantgardni umetnosti. Varvara Stepanova in Aleksander Rodčenko sta zelo hitro ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Civilizacija, ki se ni sposobna smejati sami sebi – kakor današnja islamska –, je nevarna
12
11.06.2021 22:35
Šale in komedije so inherentno zanimive: v njih uživamo zaradi njih samih in četudi drži, da bi lahko imele terapevtsko ... Več.
Piše: Roger Scruton
30-letnica Slovenije: "Zločin je bil tako gorostasen, do neba segajoč, da še danes uhaja človeškemu spoznanju."
20
09.06.2021 00:00
Če ob 30. obletnici samostojne Slovenije iz Kočevskega Roga kakšno stvar vidimo jasno in razločno, je to spoznanje, da z ... Več.
Piše: Matija Ogrin
Mi in oni: Kako je strategija preživetja skozi zgodovino izoblikovala dve povsem različni mentaliteti, ki danes definirata Zahod in Vzhod
20
07.06.2021 23:59
Zadnje čase smo priča utečeni fabuli. Najprej se na Vzhodu zgodi nekaj, kar ne sodi v naše standardne vrednostne okvirje, nakar ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Volitve v Mehiki: Vizija predsednika Lópeza Obradorja je razdeljevanje denarja
0
07.06.2021 04:29
V 130-milijonski Mehiki so bile to nedeljo zakonodajne volitve, volivci so volili 500 članov poslanske zbornice nacionalnega ... Več.
Piše: Luis Rubio
Današnja množična družba je družba kiča ...
4
06.06.2021 06:42
V Novem LEF-u so se zavzemali za radikalni produkcionizem, bili pa so kategorično proti glorifikaciji komunističnih voditeljev, ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
30-letnica Slovenije: "Sprava je pot, ki se nikoli ne konča"
10
04.06.2021 04:30
Pravica do groba je naslov 5. poročila vladne komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč, kot se imenuje ta komisija, ki ... Več.
Piše: Borut Pahor
Skrito lastništvo Mladine: Ste vedeli, da je 4-odstotna lastnica tega medija tudi Republika Slovenija?
9
03.06.2021 00:57
Lastništvo tednika Mladina je svojevrsten fenomen. Z njim se je pred dvema letoma podrobno ukvarjal novinar Lenart J. Kučić na ... Več.
Piše: Ivan Simič
Lukašenko svoj obračun z opozicijo prenaša navzven in se požvižga na mednarodno pravo
8
01.06.2021 03:20
Ravnanje beloruskega diktatorja je vse prej kot nedolžno. Pred leti si je bilo težko zamisliti, da po vlekel tovrstne poteze, ... Več.
Piše: Božo Cerar
Neozdravljiva bolest nesmrtnih očetov naroda
15
30.05.2021 11:05
Janševa politika ne ponuja ničesar, kar bi dosegalo osnovno raven sodobne, socialne, razvojno učinkovite in kulturno razvite ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Hommage Tonetu Stojku: Naša jeza je brezmejna
9
30.05.2021 05:10
Slovenski narod se je konec koncev porodil iz protesta, ki se mu reče protestantizem, protesti so nam položeni v zibelko. Svoje ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Slovenija d.o.o., Janševa družba z omejeno odgovornostjo
18
29.05.2021 05:00
Oblast oglašuje cepljenje in glede na moč nasprotnikov cepljenja je takšna aktivnost smotrna. Ne moremo pa mimo dejstva, kako se ... Več.
Piše: Ana Jud
30-letnica Slovenije: Narod, ki ne ve, kaj hoče, se vrti v večnem krogu
15
28.05.2021 06:17
Po neuspeli ustavni obtožbi predsednika vlade je jasno predvsem dvoje: da je levi del opozicije nesposoben prevzeti oblast brez ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Nekateri simptomi koronavirusa spominjajo na izgubo spomina in "možgansko meglo" v postkomunističnih deželah
6
27.05.2021 06:32
Ko sem bral o različnih simptomih novega koronavirusa, denimo o težavah s spominom in koncentracijo, me je prešinila njihova ... Več.
Piše: Keith Miles
Ali bomo v Sloveniji sploh našli pot sodelovanja in argumentacije, kajti zdi se, da se znamo samo še zmerjati in žaliti?
17
25.05.2021 05:00
Zametki sodelovanja in konstruktivne argumentacije so se doslej v Sloveniji že večkrat pojavili kot komentarji na različne, ne ... Več.
Piše: Miha Burger
O neenakosti v zdravstvu: Kaj nam razkriva primerjava razmer glede Covid-19 med Indijo in Slovenijo?
7
24.05.2021 06:06
Mediji so zadnje čase polni dramatičnih poročil o razmerah v Indiji, kjer naj bi covid-19 zdravstveni sistem že skoraj spravil ... Več.
Piše: Milan Krek
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Ivan Zidar, 1938-2021: Človek, ki je vedel preveč, da bi umrl za rešetkami
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.622
02/
30-letnica Slovenije: "Zločin je bil tako gorostasen, do neba segajoč, da še danes uhaja človeškemu spoznanju."
Matija Ogrin
Ogledov: 1.901
03/
Mi in oni: Kako je strategija preživetja skozi zgodovino izoblikovala dve povsem različni mentaliteti, ki danes definirata Zahod in Vzhod
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1.208
04/
Protivladni protesti pod taktirko Mefista Kosa
Ana Jud
Ogledov: 749
05/
80 let Operacije Barbarossa: Zakaj je bil Hitlerjev načrt napada na Sovjetsko zvezo že v naprej obsojen na propad
Shane Quinn
Ogledov: 1.299
06/
Ko telo ne zmore več: Adrenalna izgorelost kot posledica deloholizma
Katja Knez Steinbuch
Ogledov: 823
07/
Civilizacija, ki se ni sposobna smejati sami sebi – kakor današnja islamska –, je nevarna
Roger Scruton
Ogledov: 741
08/
Politični ideal ustavno sprejemljivega drhaljenja in protiustavne humanosti
Simona Rebolj
Ogledov: 721
09/
Skrito lastništvo Mladine: Ste vedeli, da je 4-odstotna lastnica tega medija tudi Republika Slovenija?
Ivan Simič
Ogledov: 2.514
10/
Današnja množična družba je družba kiča ...
Dragan Živadinov
Ogledov: 581