Komentar

Ali smo res imeli v Sloveniji najdlje zaprte šole med državami članicami EU in zakaj smo jih imeli zaprte?

Slovenija v primerjavi z drugimi državami članicami EU nikakor ni rekorderka po času zaprtega šolskega prostora, kar se sicer pogosto navaja v slovenskem parlamentu in (posledično) tudi v medijih. Vsaj v devetih državah članicah EU so bile šole zaprte dlje kot v Sloveniji, ki je takoj ob zaprtju šol prešla na šolo na daljavo. Torej je večkratno poudarjanje dejstva v slovenskem prostoru, tako v medijih kot iz ust pomembnih politikov, da je imela Slovenija najdlje zaprte šole, najmanj neresnično in se ne more potrditi z objektivnimi podatki.

31.05.2021 04:00
Piše: Milan Krek
Ključne besede:   Milan Krek   covid-19   šole   Slovenija   EU   zaprtje   pouk   Danska   Nemčija

Kljub temu, da imamo v Sloveniji še vedno visoko pojavnost okuženih, so naše šole v celoti odprte, Nemčija pa ima ne glede na bistveno nižjo incidenco še vedno šolski sistem zaprt. 

 

V času pandemije so države - da bi zmanjšale škodo zaradi posledic okužb s koronavirusom - na različnih področjih uvajale različne ukrepe. Med njimi so bile primorane z resnimi ukrepimi poseči v šolski sistem in to na način, da so občasno povsem zaprle šolski prostor in uvedle izvajanje procesa šolanja na daljavo. Zanimivo je, da so vse države članice EU že na samem začetku pandemije uvedle nefarmakološke ukrepe, ki jih poznamo tudi v Sloveniji, kot npr. higiena kašljanja in kihanja, higiena rok, nošnja mask, bivanje v mehurčku, redno prezračevanje zaprtih prostorov, manj tvegan prevoz otrok v šolo in iz šole in druge ukrepe, med katerimi je bilo že v prvem mesecu pandemije tudi zaprtje izobraževalnih ustanov in v skrajnem primeru uvedba izobraževanja na daljavo. 

 

Nekateri ukrepi od zgoraj naštetih so v vseh državah članicah EU v veljavi še danes, ko pandemija traja že prek enega leta. Nobena država članica EU do tega trenutka (še) ni (povsem) sprostila vseh ukrepov v izobraževalnih ustanovah, ki jih je predhodno sprejela. Države so različno uvajale najbolj strog ukrep, zaprtje izobraževalnih ustanov, in ga tudi različno dolgo vzdrževale. Ocena dolžine zaprtja izobraževalnih ustanov po dnevih po državah ali v delu posamezne države je razvidna iz naslednje tabele.

 

 

Število dni, ko je bil šolski prostor zaprt v posamezni državi. (Vir: Our world in data)

Država

Trajanje zaprtja šolskih ustanov v dnevih

Danska

121

Slovenija

154

Irska

163

Češka

166

Poljska

171

Madžarska

180

Slovaška

181

Latvija

187

Romunija

195

Nemčija

227

Italija

249

ZDA

308

Kanada

336

 

 

Iz tabele je moč videti, da Slovenija v primerjavi z drugimi državami članicami EU nikakor ni rekorderka po času zaprtega šolskega prostora, kar se sicer pogosto navaja v slovenskem parlamentu in (posledično) tudi v medijih. Vsaj v devetih državah članicah EU so bile šole zaprte dlje kot v Sloveniji, ki je takoj ob zaprtju šol prešla na šolo na daljavo. Torej je večkratno poudarjanje dejstva v slovenskem prostoru, tako v medijih kot iz ust pomembnih politikov, da je imela Slovenija najdlje zaprte šole, najmanj neresnično in se ne more potrditi z objektivnimi podatki. 

 

 

Zapiranje šol odvisno od resnosti epidemije

 

Politika vlad na področju zapiranja šol na podlagi epidemioloških vedenj je bila praviloma odvisna predvsem od samega poteka epidemije v posamezni državi. Države, ki so imele težji in daljši potek epidemije ter daljši potek visokih vrednosti okuženih – mednje vsekakor sodi tudi Slovenija – so pogosteje in za daljši čas zapirale šole. Druge pa so zapirale šole za krajši čas, ko je bila epidemija na višku svoje moči, in so lahko kasneje hitreje sprostile šolski prostor, ko se je epidemija v konkretni državi umirila.

 

Iz naslednjega grafa se vidi potek epidemije v državah, ki so zapirale šole v času epidemije. Vidimo lahko, da je bil tudi potek epidemije v teh državah hujši ali dolgotrajnejši kot v drugih (npr. Danska). Zapiranje šol je bilo odvisno od več dejavnikov, vezanih neposredno na epidemijo, in niso bili med državami prepoznani kot enako ogrožujoči v posamezni državi. Vsaka država je prilagajala ukrepe glede na njene ocene stanja. Tako ima Slovenija kljub temu, da imamo še vedno visoko pojavnost okuženih, šole v celoti odprte, Nemčija pa ima ne glede na bistveno nižjo incidenco še vedno šolski sistem zaprt. 

 

 

Število okuženih v posameznem dnevu v posamezni državi na en milijon prebivalcev posamezne države. (Vir: Our world in data)

 

 

Zakaj je uvajanje različnih ukrepov v šolski prostor pomembno za omejitev širjenja okužb v šolskem prostoru? 

 

Zavedati se moramo, da v šolski prostor ne vstopajo samo učenci, dijaki in študenti. V šolskem prostoru je prisoten pedagoški kader in tudi ostali zaposleni, ki opravljajo različna dela in storitve, ter omogočajo, da šolski proces nemoteno poteka, poleg tega pa v šolski prostor vstopajo tudi starši in različni zunanji izvajalci posameznih aktivnosti. Med njimi so tudi mnogi, ki so v starosti, ko okužba s covid-19 lahko pomeni resne zaplete in v najslabšem primeru tudi smrt, zato je zanje čim bolj varen šolski prostor še toliko bolj pomemben.

 

V šolskem prostoru so otroci, ki imajo določena obolenja zaradi katerih so bolj ogroženi, tudi zaradi njih mora biti šolski prostor varen pred okužbo. Poleg tega se lahko okužba prenaša tako iz okolja v šolo. Tveganje za prenos okužbe v šolo v času velikega števila okuženih v okolju je veliko veliko višje kot tedaj, ko je virusa malo v okolju izven šole. Seveda pa se lahko okužba širi tudi iz šole v okolje. Nedvomno se v šoli nahaja veliko ljudi na relativno majhnem prostoru, kjer je težko dovolj dosledno izvajati vse zaščitne ukrepe, se pa s premišljenimi organizacijskimi ukrepi in veliko mero fleksibilnosti ob sodelovanju zaposlenih, staršev in učencev, da prenos okužbe v precejšnji meri zmanjšati (skoraj) na minimum.  

 

Zato je pomembno, da v procesu prihajanja in odhajanja iz šole in v šolah v času pandemije obstaja organizacija bivanja na način, ki zagotavlja najmanjše tveganje za okužbo za vse, ki se nahajajo v šolskem prostoru in še posebej za šolajoče. Model, ki smo ga z velikimi napori oblikovali v poletnih mesecih leta 2020 in ga nato nadgrajevali, nam trenutno omogoča, da se otroci šolajo v šolskih prostorih ob visoki stopnji epidemije v Sloveniji ter da so šole odprte in da uspešno s sodelovanjem pedagoškega kadra zamejujemo širitev okužb v šolskem prostoru. 

 

Vse to je mogoče zato, ker smo takoj po končanju prvega vala oblikovali v sodelovanju z ministrico Simono Kustec strokovno posvetovalno skupino, ki jo sestavljajo strokovnjaki z Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, Nacionalnega inštituta za javno zdravje in Zavoda Republike Slovenije za šolstvo. Ta skupina je v času poletnih počitnic za jesenski čas pripravila navodila Vzgoja in izobraževanje v RS v razmerah, poveznaih s covid-19, Modeli in priporočila, ki so dostopna na spletnih straneh ministrstva. Dokument, ki je bil kasneje tudi izdan kot publikacija, je vseboval številna navodila, kako organizirati izobraževanje v različnih fazah pandemije. Strokovna skupina se še vedno redno sestaja in dopolnjuje ukrepe ter trenutno tudi skrbno in počasi sprošča šolski prostor in na tem področju svetuje ministrici Simoni Kustec in Vladi Republike Slovenije.

 

Če so bili sprva ukrepi v jesenskem času leta 2020 slabo sprejeti s strani nekaterih vodstev šol in skupnosti ravnateljev ter tudi posameznih staršev, sedaj opažamo, da se je njihov odnos do ukrepov bistveno izboljšal, kar je pomemben premik na bolje. Predvsem je pomembno, da se vsi akterji v tem trenutku skupaj trudijo vzpostaviti čimbolj varno šolsko okolje, da lahko naši otroci, mladostniki in študentje obiskujejo šolske prostore relativno varno. S premišljenim sistemom odkrivanja okuženih in izvajanja karantenskih ukrepov lahko skupaj v tem trenutku vzpostavljamo pogoje za relativno varno okolje v šolah.

 

Naj torej za zaključek ponovno poudarim, da Slovenija nikakor ni imela najdlje zaprtih šol v EU. Čas je, da se z nenehnim ponavljanjem teh trditev v javnosti preneha in da se uporablja le objektivna dejstva v zvezi s tem. Za zaprtje šol je imela Slovenija utemeljene razloge v intenzivnosti epidemije, ki je potekala v pri nas veliko huje kot v marsikateri drugi državi. Šole smo glede na razvoj epidemije odprli veliko prej kot nekatere druge države, ker smo oblikovali domiselni sistem prihajanja in odhajanja iz šole ter varnega bivanja vseh v šolskem prostoru, hkrati pa razvili ustrezne protokole ob pojavu okužbe v šoli. Ob koncu naj poudarim, da si vsi, ki so delali na tem podorčju, zaslužijo veliko pohvale za svoje delo in za ohranjanje odprtega šolskega prostora navkljub hudim epidemiološkim razmeram. Prepričan sem, da bi brez njih verjetno še danes imeli dejansko zaprte šole.

 

Tudi tokrat pa moram zaključiti z apelom in povabilom,  da se cepite in s tem onemogočite širjenje virusa v naši družbi, kar nam vsem omogoča veliko boljše in kvalitetnejše novo vsakodnevno življenje.

 

Milan Krek je direktor NIJZ.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
11
Politične usmeritve: Bizarno je, da aktualna politika s politizacijo zasleduje depolitizacijo
6
07.12.2022 16:45
Do zadnjih parlamentarnih volitev, pa še nekaj tednov zatem, po razglasitvi zmagovalcev, sicer z manjšim zanosom in energijo, ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Mediatorjev vodnik do miru v Ukrajini
9
06.12.2022 22:15
Mir bo prišel, ko bodo ZDA odstopile od nadaljnje širitve Nata proti mejam Rusije; mir bo, ko Rusija umakne svoje vojaške sile ... Več.
Piše: Jeffrey Sachs
Rusija je država, ki podpira terorizem
13
01.12.2022 23:59
Evropski parlament je sprejel resolucijo, s katero je Rusijo označil za državo, ki promovira terorizem in se poslužuje ... Več.
Piše: Božo Cerar
Življenje brez Janše ali zakaj brcanje (navidezno) mrtvega konja nikoli ne bo športna disciplina
31
30.11.2022 23:58
Kljub temu, da je Janez Janša ta hip politično oslabljen in da se v njegovi stranki krepijo kritični glasovi, to še zdaleč ne ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Slovenci so narod? Ne, Slovenci so pleme!
35
29.11.2022 21:00
V nedeljo, 27. novembra leta Gospodovega 2022, se je dokončno potrdila moja teza, da Slovenci (še) nismo narod, ampak precej ... Več.
Piše: Denis Poniž
Uredniški komentar: Kaj ostane liberalcem na južni strani Alp?
27
28.11.2022 20:45
Super referendumska nedelja je mimo, Slovenija pa je še bolj zabetonirana v levo-desne koncepte vodenja države. Še najbolj ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
V Ukrajino prihaja "general Zima", z njim pa olajšanje, da smo se za nekaj časa izognili 3. svetovni vojni
15
27.11.2022 20:30
Bi lahko rakete, ki so pred nekaj tedni padle na poljsko ozemlje in ubile dve osebi, zares sprožile tretjo svetovno vojno? To je ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Referendum je dokaz nesposobnosti politike, je prelaganje odgovornost na ramena ljudstva
26
25.11.2022 22:57
Nedeljski referendumski tris bo najverjetneje dokazal, da politično aktivni volivci večinoma ne razumejo, za kaj gre pri treh ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Kot v Afriki: Pri skoraj 300.000 prebivalcih ima Ljubljana eno samo zdravnico za obiske na domu
14
24.11.2022 23:59
Zoran Janković je kot izkušen politik prinesel okoli ministra za zdravje Danijela Bešiča Loredana in mu podtaknil kukavičje ... Več.
Piše: Milan Krek
Pred referendumom o nacionalki: Samoupravni zavod RTV – imejte ga, na vaše stroške!
12
23.11.2022 22:26
Največja neustavnost sprejetega zakona o RTV Slovenija se skriva prav v tem, da ne odraža javnega interesa, ne odraža strukture ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Lažna "depolitizacija" kot nov zagon za korupcijo in ogrožanje temeljev demokracije
25
17.11.2022 21:00
Zadnje čase je v modi, da se vse depolitizira. Politične stranke so v nemilosti, mediji, vsaj večina njih, ljubijo nevladne ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Zdravstvo v Ljubljani se podira, neoliberalni minister Loredan pa bi "podkupoval" izgorele zdravnike!
11
15.11.2022 20:00
Zdravstvo v Ljubljani se podira, zdravniki množično odhajajo zaradi izgorelosti, sistem je tik pred zlomom. Pacienti pogosto ... Več.
Piše: Milan Krek
Semenj ničevosti: Slovenija, od kod norosti tvoje?
15
14.11.2022 23:20
Namesto načelnih in moralnih politikov in političark nam vlada horda ljudi, ki bi morala biti v vsaki normalni demokraciji ... Več.
Piše: Denis Poniž
Depeša politbiroja iz gostilne Pečarič ali zakaj ne bom več volil Nataše Pirc Musar
43
11.11.2022 22:59
Le nekaj dni po prvem krogu predsedniških volitev smo nekateri mediji prejeli dokument v obsegu A4 formata z neke vrste napotki, ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Afera izbrisane napotnice: Pogrešam glas borcev za pravice ljudi, glas Jaše Jenulla, Teje Jarc, Nike Kovač ...
24
10.11.2022 20:25
Stanje v slovenskem javnem zdravstvu se slabša iz dneva v dan, čeprav se je pred volitvami in takoj po njih govorilo in ... Več.
Piše: Milan Krek
Predsedniške volitve 2022: Glas proti oligarhom
23
08.11.2022 19:00
Sistem, ki izigrava celotni levi spekter volivcev s kandidati, ki ne nosijo kvalitet ne levice, ne sredine in ne demokracije, in ... Več.
Piše: Aleks Jakulin
Bidnova zunanja politika potaplja kongresne demokrate in uničuje Ukrajino
10
07.11.2022 21:11
Ameriški predsednik Joe Biden in Demokrati lahko na vmesnih volitvah (midterms) doživijo hud poraz, kar ne bi smelo biti veliko ... Več.
Piše: Jeffrey Sachs
Odprto pismo Ljubljani
12
06.11.2022 20:35
Sem kandidat za Mestni svet Ljubljane in odločil sem se, da napišem Odprto pismo Ljubljani. V skladu z zakonsko ureditvijo za ... Več.
Piše: Miha Burger
Sein Kampf: Kako je Sončni kralj napovedal vojno svojim kritikom in svobodi govora
38
02.11.2022 21:29
Prvi minister je napovedal vojni sovražnemu govoru. S tem je seveda napovedal tudi vojno proti slovenski ustavi in svobodi ... Več.
Piše: Milan Krek
Vsi sveti: Kdor mrtvim odreka pravico do groba, bo za večno preklet!
30
31.10.2022 22:04
Tisto, kar želim izpostaviti ob prazniku mrtvih, ob dnevu Vseh svetih, je predvsem dvoje: žalost in osebna prizadetost, da niti ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Spolnih zlorab osumljeni pater Rupnik, dvoličnost jezuitskega papeža in posebni vatikanski odposlanec za Slovenijo
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.810
02/
Življenje brez Janše ali zakaj brcanje (navidezno) mrtvega konja nikoli ne bo športna disciplina
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.836
03/
Slovenci so narod? Ne, Slovenci so pleme!
Denis Poniž
Ogledov: 2.273
04/
Uredniški komentar: Kaj ostane liberalcem na južni strani Alp?
Tilen Majnardi
Ogledov: 1.668
05/
Rusija je država, ki podpira terorizem
Božo Cerar
Ogledov: 1.198
06/
Ruske paravojaške skupine: Psihopati z macolo, neonacisti in obsojeni kriminalci
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.071
07/
Mediatorjev vodnik do miru v Ukrajini
Jeffrey Sachs
Ogledov: 690
08/
V Ukrajino prihaja "general Zima", z njim pa olajšanje, da smo se za nekaj časa izognili 3. svetovni vojni
Valerio Fabbri
Ogledov: 1.065
09/
Referendum je dokaz nesposobnosti politike, je prelaganje odgovornost na ramena ljudstva
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.037
10/
Politične usmeritve: Bizarno je, da aktualna politika s politizacijo zasleduje depolitizacijo
Tilen Majnardi
Ogledov: 478