Razkrivamo

Je bilo slovensko gospodarstvo v letu korone 2020 kljub vsemu uspešno?

Lanski rezultati poslovanja gospodarskih družb Slovenije so glede na težke razmere relativno dobri, saj je ustvarjena dodana vrednost enaka kot v letu 2019, število zaposlenih pa se je znižalo "samo" za 2 odstotka oziroma 10.000 ljudi. Temu je vsekakor pripomogla država z milijardo evrov finančne pomoči (z dodatnim dolgom države), kar je objektivno v tem segmentu gospodarstva ohranilo kakih 20 ali 30.000 več zaposlenih kot sicer (kar je seveda daleč od raznih komentarjev o 200 ali 300 tisoč delovnih mestih, a je vseeno zelo pomembno). A kljub temu, da je dodana vrednost gospodarstva ostala na nivoju leta 2019, je BDP Slovenije vseeno upadel za 4,3 %.

02.06.2021 06:00
Piše: Bine Kordež
Ključne besede:   korona   gospodarstvo   Slovenija   BDP   podjetja   EBIDTA   AJPES   gostinstvo

Foto: Vedran Tomšič / Jezeršek

Če doštejemo vse izgubljene davke zaradi epidemije in državne subvencije v višini 1,5 milijarde evrov, je bil lanski BDP v Sloveniji pravzaprav enak kot leto poprej ...denarni tok vseh gospodarskih družb (EBITDA) pa kljub kriznemu letu "le" 6 odstotkov pod rezultati leta 2019.

Nedavno je AJPES objavil prve informacije o poslovanju gospodarskih družb (podjetij) v preteklem, covidnem letu. Ker gre vsekakor za zanimive podatke, v nadaljevanju nekaj dodatnih komentarjev poleg uradne objave in povzetkov, ki smo jih brali v medijih. Glede na sprotne podatke o gibanju proizvodnje in izvoza je bilo seveda pričakovati, da bodo prihodki nekaj odstotkov nižji kot v letu 2019 - in dejansko je bila prodaja lani za okoli 7 % pod prodajo iz leta poprej. Pri tem je bil upad podoben na domačem trgu kot tudi v izvozu. Seveda pa so bile precejšnje razlike po dejavnostih. Največji je bil upad v gostinstvu in nekaterih ostalih storitvenih dejavnostih (kultura), ki so realizirale okoli 30 % manj prihodkov, nekaj dejavnosti pa se je celo okrepilo (privatno zdravstvo, gradbeništvo, informatika).

 

Vemo pa tudi, da je država podjetjem v kar pomembni meri pokrila del stroškov zaposlenih. Točnega obsega finančne pomoči AJPES še ni objavil, a ocenjujemo, da so podjetja v svoje bilance vključile kako milijardo evrov dodatnih prihodkov iz tega naslova. Ta dodatni dohodek je seveda pomembno izboljšal rezultate podjetij, a na drugi strani tudi preprečil odpuščanje zaposlenih. Podjetja so torej z državno pomočjo nekoliko nadomestila izpad tekočih prihodkov in pokrila stroške zaposlenih, ki bi sicer izgubili delo ali pa predstavljali breme podjetij.

 

Kakšen bi bil razplet, kakšne bi bile bilance podjetij, če državne pomoči ne bi bilo, lahko seveda le ugibamo. Vsekakor bi bilo na koncu manj zaposlenih, a tudi slabši rezultati podjetij (večji del zadrževanja ali odpuščanja zaposlenih bi nosila podjetja). Po oddanih bilancah je bilo lani v podjetjih v povprečju 510.000 zaposlenih, kar naj bi bilo po tolmačenju AJPES 0,7 % manj kot leto poprej. Tu je potrebno dodati, da se ta odstotek nanaša na število zaposlenih v letu 2019, kot izhaja iz oddanih bilanc za leto 2020 (tam je tudi podatek za preteklo leto). Če pa  pogledamo lansko poročilo AJPES, je bilo v letu 2019 dejansko v podjetjih 520.000 zaposlenih, torej se je število zaposlenih lani znižalo približno za 10.000 ali 2 odstotka.

 

Glede na omenjeni obseg pomoči in pokrivanje stroškov dela zaposlenih na čakanju bi lahko ocenili, da je državna pomoč ohranila kakih 20 do 30.000 delovnih mest (zaposlenih), katerih stroške plač podjetja ne bi mogla pokrivati in bi jih morala odpustiti, ali pa bi podjetja zaradi povečanih stroškov celo prenehala s poslovanjem. Ta številka temelji na oceni, da marsikatero podjetje ne bi znižalo zaposlenih tudi, če ne bi dobilo pomoči, ker je velikokrat šlo za začasno pomanjkanje potreb po zaposlenih, pa tudi sicer je odpuščanje povezano s precejšnjimi stroški. Objektivno je torej lani v podjetjih izgubilo delo 10.000 ljudi, izognili pa smo se dodatnemu odpuščanju omenjenih 20 do 30 tisoč. S tega vidika je bila državna pomoč seveda zelo upravičena in smiselna in veliko podjetjem omogočila preživetje, vseeno pa se je potrebno realno ocenjevati učinke te pomoči (poslušali smo tudi številke o 200, 300 tisoč ohranjenih delovnih mestih, a to na kratek rok, za posamezni mesec - na nivoju leta pa so številke seveda drugačne).

  

Ta državna pomoč je seveda izboljšala tudi finančni položaj podjetij in dvignila njihove prihodke, zaradi česar je bila ustvarjena dodana vrednost v gospodarstvu lani na nivoju leta 2019. Kljub krizi, kljub upadu prodaje, je lani znašala ustvarjena vrednost gospodarskih družb 24 milijard evrov ali praktično enako kot v letu 2019. Ob manjšem številu zaposlenih je torej tudi v lanskem, kriznem letu dodana vrednost na zaposlenega malenkost porasla (47.000 evrov). Seveda je to še daleč od želenih 60.000 (cilj GZS) ali avstrijskih (blizu 100.000), a k sreči vsaj ni prišlo do padca.

 

Gospodarske družbe in samostojni podjetniki so torej lani ustvarili približno enak obseg dodane vrednosti kot leto poprej, vseeno pa smo na nivoju države izračunali, da pa je BDP nominalno upadel za 4,3 %. Ker dodana vrednost gospodarstva predstavlja največji del BDP, je seveda logično vprašanje, kateri del BDP pa se je potem znižal. Poleg dodane vrednosti gospodarskih družb (približno polovica), tvori BDP še javni sektor (14 %), davki (13 %) ter ostali oblike organiziranosti (banke, s.p....) ter implicitno vračunane najemnine (te povečajo BDP za kakih 5 %). Od kje torej upad celotnega BDP? Javni sektor je namreč celo porasel (plus 6,5 %), nekaj manj je bilo še davkov, a od kje potem 2 milijardi evrov lanskega izpada BDP?

 

Razlog je pravzaprav preprost - čeprav o njem ne boste nikjer brali: pri izračunu BDP na nivoju države se subvencije, torej pomoč države odšteje. In lani je bilo te pomoči skupaj kar dodatnih 1,5 milijarde evrov za vse sektorje. Pred davki (kjer je bilo izgubljeno pol milijarde) in pred odbitkom subvencij je bil lanski BDP v Sloveniji tudi pravzaprav enak kot leto poprej (!). Podjetja so ustvarila približno enako, kar je bilo več v javnem sektorju, pa manj v drugih oblikah organiziranosti.

  

Pri izračunu BDP se torej državna pomoč odšteva, medtem ko podjetja prikazujejo rezultate skupaj s to pomočjo. Seveda pa lahko pogledamo tudi rezultate, če podjetja pomoči ne bi dobila. V tem primeru je bila tudi v gospodarskih družbah dodana vrednost lani za kakih 5 % nižja kot leto poprej. Nižja bi bila seveda tudi dodana vrednost na zaposlenega, a brez državne pomoči bi se verjetno tudi znižalo število zaposlenih, zaradi česar bi bil padec tega kazalca manjši. Takšni preračuni so seveda čisto hipotetični, pri rezultatih podjetij je pač dejstvo, da so pomoč dobila in to jim je omogočilo, da so zadržala nekaj več zaposlenih kot sicer in kot celota izkazali tudi enake rezultate kot v letu 2019.

 

Vemo pa, da smo tudi lani nadaljevali z rastjo plač kljub nekaj slabšim poslovnim rezultatom (pravzaprav je bila rast plač lani ena višjih). Zaradi tega so bili tudi stroški dela nekaj višji in posledično 6 odstotkov nižji denarni tok gospodarskih družb. Podjetjem je torej po vključitvi državne pomoči v rezultate poslovanja - in zaradi tega tudi višjih izplačil zaposlenim - ostal pričakovano nekaj odstotkov slabši rezultat (denarni tok) kot v letu 2019. Le-ta je znašal lani 9,1 milijarde evrov, leto poprej pa blizu 9,7 milijard. Višina denarnega toka, ki je s stališča uspešnosti poslovanja pravzaprav najbolj pomemben podatek v podjetjih, se torej kot celota niti ni veliko znižala. Glede na nadaljnje znižanje finančnih dolgov podjetij se je tudi relativna zadolženost gospodarstva ponovno izboljšala (znižala). Če smo na primer po prejšnji krizi ugotavljali, da imajo podjetja finančnega dolga (brez sredstev na tekočih računih) za kar 6 letnih prilivov, bi danes vse preostale dolgove lahko odplačali v vsega dveh letih.

 

Ugotavljamo torej, da je bil denarni tok vseh gospodarskih družb (EBITDA) kljub kriznemu letu "le" 6 odstotkov pod rezultati leta 2019. Kljub temu pa je bil končni rezultat (dobiček) kar tretjino nižji. Podjetja so zaradi preteklih naložb obračunala nekaj več amortizacije, kar sicer ni odliv, zmanjšuje pa rezultate poslovanja. Dodatni izpad pa je pri izplačilih dividend ter tudi slabitvah vrednosti naložb. Izkazani rezultati poslovanja vseh gospodarskih družb skupaj lahko namreč določena izplačila dobička upoštevajo tudi dvakrat. Ko krovna družba izkaže dobiček in ga izplača podrejeni družbi, se ta dvakrat pojavlja v seštevku dobička vseh družb in skupni rezultati vseh družb so nekoliko "napihnjeni". V letu 2019 je bilo na primer med skupaj 5,4 milijarde evrov neto dobičkov tudi milijarda prihodkov iz naslova deležev v družbah, od tega kar nekaj enkrat že zajetih dobičkov. Teh izplačil je bilo lani bistveno manj in zato tudi manj podvajanja rezultatov. Dejanski upad dobičkov gospodarskih družb je bil zaradi tega realno nekaj nižji, kot izhaja iz uradno objavljenih bilanc. Pri podatkih o denarnem toku (EBITDA) tega podvajanja ni in zaradi tega so ta podatek bolj nazorno pokaže rezultate poslovanja vseh družb.

 

Podjetja so torej ugotovila za kar 1,85 milijarde evrov manj dobičkov, a od tega odpade 800 milijonov na omenjene finančne učinke ter 400 milijonov na več amortizacije, medtem ko je bilo zmanjšanja denarnih tokov le za 600 milijonov oziroma 6 odstotkov. Slednje zmanjšanje pa predvsem zaradi hitrejše rasti plač, medtem ko je bila ustvarjena dodana vrednost zaradi državnih pomoči enaka. Pri omenjenem zmanjšanju neto dobičkov so se predvsem povečale izgube nekaterih družb, medtem ko pri seštevku dobičkov ni večjega znižanja (tudi davek od dobička je skoraj enak kot v letu 2019). Zanimiv je mogoče še podatek, da so k temu slabšemu končnemu rezultatu seveda veliko prispevale najbolj prizadete panoge (gostinstvo, določene storitve), še več, skoraj tretjino vsega upada dobička, pa dejavnost oskrbe z električno energijo. Prihodki v oskrbi z električno energijo so bili sicer le 3 % pod letom 2019, izkazali pa so kar 550 milijonov evrov slabši rezultat in izgubo (najbrž kaki dodatni odpisi).

 

Lanski rezultati poslovanja gospodarskih družb Slovenije so glede na težke razmere relativno dobri, saj je ustvarjena dodana vrednost enaka kot v letu 2019, število zaposlenih pa se je znižalo "samo" za 10.000 ali 2 %. Temu je vsekakor pripomogla država z milijardo finančne pomoči (z dodatnim dolgom države), kar je objektivno v tem segmentu gospodarstva ohranilo kakih 20 do 30.000 več zaposlenih kot sicer (seveda daleč od raznih komentarjev o 200 ali 300 tisočih delovnih mestih, a vseeno zelo pomembno). Kljub temu, da je dodana vrednost gospodarstva ostala na nivoju leta 2019, je BDP Slovenije vseeno upadel za 4,3 %, ker se po veljavni metodologiji izračuna BDP prejete subvencije odštevajo.

 

Seveda so to rezultati za gospodarstvo kot celota, kjer je veliko podjetij krizne razmere obrnilo celo sebi v prid. Razumljivo pa je tudi veliko družb, ki so se soočila z znižanjem prihodkov, z izgubo, ki je tudi izdatna državna pomoč ni mogla nadomestiti. Kakšen bodo na koncu rezultati poslovanja družb po vrnitvi v vsaj približno ustaljen način poslovanja, je vsekakor težko oceniti. A po objavljenih podatkih in informacijah s "terena" večina družb večjih negativnih posledic ne bo utrpela. Tudi zaradi državne pomoči.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
2
Urgentno javno pismo predsedniku Vrhovnega sodišča Damijanu Florjančiču
3
19.09.2021 22:00
Spoštovani predsednik Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, v imenu številnih volivcev v Mestni občini Ljubljana se obračam na ... Več.
Piše: Vili Kovačič
Vonj imperijev (2): Iracionalnost planskega gospodarstva, ki je poletna oblačila ponujal pozimi in zimska poleti, parfume pa proizvajal v popolnem nasprotju s potrebami potrošnikov
3
18.09.2021 12:34
Ena najbolj fascinantnih knjig o zgodovini vonjav oziroma dišav je hkrati tudi neponovljiv oris kulturne zgodovine 20. stoletja. ... Več.
Piše: Uredništvo
Vonj imperijev (1): Ena sama kapljica parfuma lahko v sebi skriva vso zgodovino 20. stoletja
2
12.09.2021 11:00
Ena najbolj fascinantnih knjig o zgodovini vonjav oziroma dišav je hkrati tudi neponovljiv oris kulturne zgodovine 20. stoletja. ... Več.
Piše: Uredništvo
Visoka gospodarska rast v Sloveniji je rezultat občutno višjih plač v javnem sektorju in državnih subvencij
8
08.09.2021 21:00
Pred dnevi so bili objavljeni podatki o rasti bruto domačega produkta Slovenije v drugem kvartalu letošnjega leta; s ... Več.
Piše: Bine Kordež
Zaradi 6450 milijard evrov, ki smo jih v Evroobmočju dali na trg zaradi pandemije, nam zaenkrat še ne grozi inflacija
2
31.08.2021 21:01
Odločitev Evropske centralne banke o obsežnih odkupih državnih vrednostnih papirjev (quantitative easing ali denarno ... Več.
Piše: Bine Kordež
Sodni dan na ljubljanski urgenci! "Rekorder" je na sprejem čakal celih 80 ur! Osemdeset ur, ljudje!
14
25.08.2021 21:30
Razmere na ljubljanski urgenci so kritične. Na pregled zdravnika pacienti, ki pridejo na Internistično prvo pomoč (IPP), zdaj ... Več.
Piše: Uredništvo
Najdaljša ameriška vojna: CIA je že od leta 1979 v vojni z Afganistanom, talibani in Al Kajda so njeni otroci
16
24.08.2021 21:21
Mineva četrt stoletja, odkar se je iz težko dostopnega goratega predela Afganistana oglasil nek mudžahedinski poveljnik in ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
80-letnica operacije Barbarossa: Zakaj Hitler ni premagal Sovjetske zveze
10
19.08.2021 22:47
Po hitri, siloviti in nadvse uspešni nacistični invaziji na zahodno Evropo, uspehih v Skandinaviji ter na Balkanu je bil Hitler ... Več.
Piše: Shane Quinn
Umik iz Afganistana, pokopališča imperijev: Tujci pridejo in grejo, talibani pa ostajajo
10
17.08.2021 21:28
O vseh posledicah umika ameriških oziroma tujih sil iz Afganistana je 13. maja letos naš sodelavec Božo Cerar, ki je bil v svoji ... Več.
Piše: Božo Cerar
Olimpijada v številkah: Slovenija glede na število prebivalcev in velikost države 23. na svetu
7
12.08.2021 23:07
Na poletni olimpijadi v Tokiu so bili najbolj uspešni Američani s preko 100 medaljami. V povprečju so jih vsak dan osvojili 5, ... Več.
Piše: Bine Kordež
Skupščina državnega zdravstva: država v državi, kjer dobavitelji v zdravstvu sami sebi določajo cene
13
09.08.2021 20:45
Zavod za zdravstveno zavarovanja (ZZZS) že 30 let upravlja z denarjem, ki ga vsi državljani zbiramo z obveznimi mesečnimi ... Več.
Piše: Krištof Zevnik
Kako so v TEŠ "pokurili" 280 milijonov evrov ali celotna zgodba o izgubi in insolventnosti Termoelektrarne Šoštanj
14
05.08.2021 22:46
Pisati o Termoelektrarni Šoštanj (TEŠ) oziroma o njenem bloku 6 je pravzaprav preprosto. Lahko se izpostavi zgrešenost te ... Več.
Piše: Bine Kordež
Statistično gledano pri nas pod pragom revščine živi skoraj četrt milijona ljudi, vendar ...
5
28.07.2021 21:30
V Sloveniji živi 12 odstotkov ljudi pod statistično opredeljenim pragom revščine. Ta je v letu 2019 znašal 1.477 evrov na ... Več.
Piše: Bine Kordež
Kako je obrambni minister Tonin, strokovnjak za zakup medijskega prostora, prepričal Pristop, naj Slovensko vojsko promovirajo Nova24tv.si, Domovina.si in Iskreni.net
31
27.07.2021 20:00
Oglasna kampanja za Slovensko vojsko, ki jo financiramo davkoplačevalci, predstavlja jasen primer kanaliziranja javnih sredstev ... Več.
Piše: Domen Savič
20 žensk, ki lahko krojijo prihodnost Slovenije kot bodoče predsednice, premierke in ministrice
15
25.07.2021 22:08
Kako se bo v ženskih kvotah odzrcalilo leto 2022, ki bo super volilno leto, saj se bodo zvrstile državnozborske, lokalne in še ... Več.
Piše: Uredništvo
Popravek: V Splošni bolnišnici Celje so bolnikom vstavili ustrezne zaklopke s CE certifikatom, ki so v uporabi v EU!
0
12.07.2021 19:00
V torek, 6. julija 2021 je bil na spletni strani Portalplus objavljen članek z naslovom V Splošni bolnišnici Celje so bolnikoma ... Več.
Piše: Uredništvo
Titova cesta ali Cesta osamosvojitve Slovenije? Takšne dileme ne bi smelo biti. Po diktatorjih se ne imenuje ulic. Razen v diktaturah.
9
07.07.2021 20:00
Slovenci nismo svojevrstni eksoti v Evropski uniji le zaradi (neuspešnih) vladnih pritiskov na medije, premierjevega čivkanja ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
V Splošni bolnišnici Celje so bolnikoma vstavili problematične srčne zaklopke, ki v EU sploh še niso uradno odobrene!
5
06.07.2021 01:20
Še vedno odmeva dogodek v celjski Splošni bolnišnici, kjer so dvema pacientoma vstavili srčne zaklopke indijskega proizvajalca, ... Več.
Piše: Uredništvo
Ko telo ne zmore več: Adrenalna izgorelost kot posledica deloholizma
13
10.06.2021 23:59
Ko se človek znajde v stanju izgorelosti, je na prvi pogled videti, da se mu je zgodilo nekaj krutega; klientom se zdi situacija ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
80 let Operacije Barbarossa: Zakaj je bil Hitlerjev načrt napada na Sovjetsko zvezo že v naprej obsojen na propad
5
05.06.2021 05:00
22. junija bo minilo natanko 80 let od operacije Barbarossa, največje vojaške operacije, ki so jo izvedli kdajkoli v moderni ... Več.
Piše: Shane Quinn
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Uredniški komentar: Medtem ko se svet bori z virusom, se bodo Slovenci pobili med sabo!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.170
02/
Hipotetično se lahko sprašujem, ali je tudi Marjan Šarec del proticepilskega gibanja
Milan Krek
Ogledov: 2.098
03/
Četudi bi bila Slovenija res pripravljena na revolucijo, major Troha ni človek, ki bi jo lahko vodil
Ana Jud
Ogledov: 1.709
04/
Kriptopahor, s.p. ali polemika o predlaganem zakonu o "obdavčenju kriptonaložb"
Ivan Simič
Ogledov: 1.548
05/
Recenzija: Udbovski učbenik, osnovni tečaj
Ana Jud
Ogledov: 1.992
06/
Nedeljska pridiga: Nevarni časi so pred nami. Precej bolj nevarni od najnovejše mutacije najnovejšega koronavirusa.
Simona Rebolj
Ogledov: 966
07/
Bolje najbrž ne bo nikoli: 11. september, dvajset let kasneje
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.333
08/
Svetloba je za arhitekta vir energije in misterij neskončne globine
Robert Klun
Ogledov: 1.042
09/
Vonj imperijev (1): Ena sama kapljica parfuma lahko v sebi skriva vso zgodovino 20. stoletja
Uredništvo
Ogledov: 1.005
10/
How realistic are China's plans in Afghanistan?
Valerio Fabbri
Ogledov: 528