Razkrivamo

Je bilo slovensko gospodarstvo v letu korone 2020 kljub vsemu uspešno?

Lanski rezultati poslovanja gospodarskih družb Slovenije so glede na težke razmere relativno dobri, saj je ustvarjena dodana vrednost enaka kot v letu 2019, število zaposlenih pa se je znižalo "samo" za 2 odstotka oziroma 10.000 ljudi. Temu je vsekakor pripomogla država z milijardo evrov finančne pomoči (z dodatnim dolgom države), kar je objektivno v tem segmentu gospodarstva ohranilo kakih 20 ali 30.000 več zaposlenih kot sicer (kar je seveda daleč od raznih komentarjev o 200 ali 300 tisoč delovnih mestih, a je vseeno zelo pomembno). A kljub temu, da je dodana vrednost gospodarstva ostala na nivoju leta 2019, je BDP Slovenije vseeno upadel za 4,3 %.

02.06.2021 06:00
Piše: Bine Kordež
Ključne besede:   korona   gospodarstvo   Slovenija   BDP   podjetja   EBIDTA   AJPES   gostinstvo

Foto: Vedran Tomšič / Jezeršek

Če doštejemo vse izgubljene davke zaradi epidemije in državne subvencije v višini 1,5 milijarde evrov, je bil lanski BDP v Sloveniji pravzaprav enak kot leto poprej ...denarni tok vseh gospodarskih družb (EBITDA) pa kljub kriznemu letu "le" 6 odstotkov pod rezultati leta 2019.

Nedavno je AJPES objavil prve informacije o poslovanju gospodarskih družb (podjetij) v preteklem, covidnem letu. Ker gre vsekakor za zanimive podatke, v nadaljevanju nekaj dodatnih komentarjev poleg uradne objave in povzetkov, ki smo jih brali v medijih. Glede na sprotne podatke o gibanju proizvodnje in izvoza je bilo seveda pričakovati, da bodo prihodki nekaj odstotkov nižji kot v letu 2019 - in dejansko je bila prodaja lani za okoli 7 % pod prodajo iz leta poprej. Pri tem je bil upad podoben na domačem trgu kot tudi v izvozu. Seveda pa so bile precejšnje razlike po dejavnostih. Največji je bil upad v gostinstvu in nekaterih ostalih storitvenih dejavnostih (kultura), ki so realizirale okoli 30 % manj prihodkov, nekaj dejavnosti pa se je celo okrepilo (privatno zdravstvo, gradbeništvo, informatika).

 

Vemo pa tudi, da je država podjetjem v kar pomembni meri pokrila del stroškov zaposlenih. Točnega obsega finančne pomoči AJPES še ni objavil, a ocenjujemo, da so podjetja v svoje bilance vključile kako milijardo evrov dodatnih prihodkov iz tega naslova. Ta dodatni dohodek je seveda pomembno izboljšal rezultate podjetij, a na drugi strani tudi preprečil odpuščanje zaposlenih. Podjetja so torej z državno pomočjo nekoliko nadomestila izpad tekočih prihodkov in pokrila stroške zaposlenih, ki bi sicer izgubili delo ali pa predstavljali breme podjetij.

 

Kakšen bi bil razplet, kakšne bi bile bilance podjetij, če državne pomoči ne bi bilo, lahko seveda le ugibamo. Vsekakor bi bilo na koncu manj zaposlenih, a tudi slabši rezultati podjetij (večji del zadrževanja ali odpuščanja zaposlenih bi nosila podjetja). Po oddanih bilancah je bilo lani v podjetjih v povprečju 510.000 zaposlenih, kar naj bi bilo po tolmačenju AJPES 0,7 % manj kot leto poprej. Tu je potrebno dodati, da se ta odstotek nanaša na število zaposlenih v letu 2019, kot izhaja iz oddanih bilanc za leto 2020 (tam je tudi podatek za preteklo leto). Če pa  pogledamo lansko poročilo AJPES, je bilo v letu 2019 dejansko v podjetjih 520.000 zaposlenih, torej se je število zaposlenih lani znižalo približno za 10.000 ali 2 odstotka.

 

Glede na omenjeni obseg pomoči in pokrivanje stroškov dela zaposlenih na čakanju bi lahko ocenili, da je državna pomoč ohranila kakih 20 do 30.000 delovnih mest (zaposlenih), katerih stroške plač podjetja ne bi mogla pokrivati in bi jih morala odpustiti, ali pa bi podjetja zaradi povečanih stroškov celo prenehala s poslovanjem. Ta številka temelji na oceni, da marsikatero podjetje ne bi znižalo zaposlenih tudi, če ne bi dobilo pomoči, ker je velikokrat šlo za začasno pomanjkanje potreb po zaposlenih, pa tudi sicer je odpuščanje povezano s precejšnjimi stroški. Objektivno je torej lani v podjetjih izgubilo delo 10.000 ljudi, izognili pa smo se dodatnemu odpuščanju omenjenih 20 do 30 tisoč. S tega vidika je bila državna pomoč seveda zelo upravičena in smiselna in veliko podjetjem omogočila preživetje, vseeno pa se je potrebno realno ocenjevati učinke te pomoči (poslušali smo tudi številke o 200, 300 tisoč ohranjenih delovnih mestih, a to na kratek rok, za posamezni mesec - na nivoju leta pa so številke seveda drugačne).

  

Ta državna pomoč je seveda izboljšala tudi finančni položaj podjetij in dvignila njihove prihodke, zaradi česar je bila ustvarjena dodana vrednost v gospodarstvu lani na nivoju leta 2019. Kljub krizi, kljub upadu prodaje, je lani znašala ustvarjena vrednost gospodarskih družb 24 milijard evrov ali praktično enako kot v letu 2019. Ob manjšem številu zaposlenih je torej tudi v lanskem, kriznem letu dodana vrednost na zaposlenega malenkost porasla (47.000 evrov). Seveda je to še daleč od želenih 60.000 (cilj GZS) ali avstrijskih (blizu 100.000), a k sreči vsaj ni prišlo do padca.

 

Gospodarske družbe in samostojni podjetniki so torej lani ustvarili približno enak obseg dodane vrednosti kot leto poprej, vseeno pa smo na nivoju države izračunali, da pa je BDP nominalno upadel za 4,3 %. Ker dodana vrednost gospodarstva predstavlja največji del BDP, je seveda logično vprašanje, kateri del BDP pa se je potem znižal. Poleg dodane vrednosti gospodarskih družb (približno polovica), tvori BDP še javni sektor (14 %), davki (13 %) ter ostali oblike organiziranosti (banke, s.p....) ter implicitno vračunane najemnine (te povečajo BDP za kakih 5 %). Od kje torej upad celotnega BDP? Javni sektor je namreč celo porasel (plus 6,5 %), nekaj manj je bilo še davkov, a od kje potem 2 milijardi evrov lanskega izpada BDP?

 

Razlog je pravzaprav preprost - čeprav o njem ne boste nikjer brali: pri izračunu BDP na nivoju države se subvencije, torej pomoč države odšteje. In lani je bilo te pomoči skupaj kar dodatnih 1,5 milijarde evrov za vse sektorje. Pred davki (kjer je bilo izgubljeno pol milijarde) in pred odbitkom subvencij je bil lanski BDP v Sloveniji tudi pravzaprav enak kot leto poprej (!). Podjetja so ustvarila približno enako, kar je bilo več v javnem sektorju, pa manj v drugih oblikah organiziranosti.

  

Pri izračunu BDP se torej državna pomoč odšteva, medtem ko podjetja prikazujejo rezultate skupaj s to pomočjo. Seveda pa lahko pogledamo tudi rezultate, če podjetja pomoči ne bi dobila. V tem primeru je bila tudi v gospodarskih družbah dodana vrednost lani za kakih 5 % nižja kot leto poprej. Nižja bi bila seveda tudi dodana vrednost na zaposlenega, a brez državne pomoči bi se verjetno tudi znižalo število zaposlenih, zaradi česar bi bil padec tega kazalca manjši. Takšni preračuni so seveda čisto hipotetični, pri rezultatih podjetij je pač dejstvo, da so pomoč dobila in to jim je omogočilo, da so zadržala nekaj več zaposlenih kot sicer in kot celota izkazali tudi enake rezultate kot v letu 2019.

 

Vemo pa, da smo tudi lani nadaljevali z rastjo plač kljub nekaj slabšim poslovnim rezultatom (pravzaprav je bila rast plač lani ena višjih). Zaradi tega so bili tudi stroški dela nekaj višji in posledično 6 odstotkov nižji denarni tok gospodarskih družb. Podjetjem je torej po vključitvi državne pomoči v rezultate poslovanja - in zaradi tega tudi višjih izplačil zaposlenim - ostal pričakovano nekaj odstotkov slabši rezultat (denarni tok) kot v letu 2019. Le-ta je znašal lani 9,1 milijarde evrov, leto poprej pa blizu 9,7 milijard. Višina denarnega toka, ki je s stališča uspešnosti poslovanja pravzaprav najbolj pomemben podatek v podjetjih, se torej kot celota niti ni veliko znižala. Glede na nadaljnje znižanje finančnih dolgov podjetij se je tudi relativna zadolženost gospodarstva ponovno izboljšala (znižala). Če smo na primer po prejšnji krizi ugotavljali, da imajo podjetja finančnega dolga (brez sredstev na tekočih računih) za kar 6 letnih prilivov, bi danes vse preostale dolgove lahko odplačali v vsega dveh letih.

 

Ugotavljamo torej, da je bil denarni tok vseh gospodarskih družb (EBITDA) kljub kriznemu letu "le" 6 odstotkov pod rezultati leta 2019. Kljub temu pa je bil končni rezultat (dobiček) kar tretjino nižji. Podjetja so zaradi preteklih naložb obračunala nekaj več amortizacije, kar sicer ni odliv, zmanjšuje pa rezultate poslovanja. Dodatni izpad pa je pri izplačilih dividend ter tudi slabitvah vrednosti naložb. Izkazani rezultati poslovanja vseh gospodarskih družb skupaj lahko namreč določena izplačila dobička upoštevajo tudi dvakrat. Ko krovna družba izkaže dobiček in ga izplača podrejeni družbi, se ta dvakrat pojavlja v seštevku dobička vseh družb in skupni rezultati vseh družb so nekoliko "napihnjeni". V letu 2019 je bilo na primer med skupaj 5,4 milijarde evrov neto dobičkov tudi milijarda prihodkov iz naslova deležev v družbah, od tega kar nekaj enkrat že zajetih dobičkov. Teh izplačil je bilo lani bistveno manj in zato tudi manj podvajanja rezultatov. Dejanski upad dobičkov gospodarskih družb je bil zaradi tega realno nekaj nižji, kot izhaja iz uradno objavljenih bilanc. Pri podatkih o denarnem toku (EBITDA) tega podvajanja ni in zaradi tega so ta podatek bolj nazorno pokaže rezultate poslovanja vseh družb.

 

Podjetja so torej ugotovila za kar 1,85 milijarde evrov manj dobičkov, a od tega odpade 800 milijonov na omenjene finančne učinke ter 400 milijonov na več amortizacije, medtem ko je bilo zmanjšanja denarnih tokov le za 600 milijonov oziroma 6 odstotkov. Slednje zmanjšanje pa predvsem zaradi hitrejše rasti plač, medtem ko je bila ustvarjena dodana vrednost zaradi državnih pomoči enaka. Pri omenjenem zmanjšanju neto dobičkov so se predvsem povečale izgube nekaterih družb, medtem ko pri seštevku dobičkov ni večjega znižanja (tudi davek od dobička je skoraj enak kot v letu 2019). Zanimiv je mogoče še podatek, da so k temu slabšemu končnemu rezultatu seveda veliko prispevale najbolj prizadete panoge (gostinstvo, določene storitve), še več, skoraj tretjino vsega upada dobička, pa dejavnost oskrbe z električno energijo. Prihodki v oskrbi z električno energijo so bili sicer le 3 % pod letom 2019, izkazali pa so kar 550 milijonov evrov slabši rezultat in izgubo (najbrž kaki dodatni odpisi).

 

Lanski rezultati poslovanja gospodarskih družb Slovenije so glede na težke razmere relativno dobri, saj je ustvarjena dodana vrednost enaka kot v letu 2019, število zaposlenih pa se je znižalo "samo" za 10.000 ali 2 %. Temu je vsekakor pripomogla država z milijardo finančne pomoči (z dodatnim dolgom države), kar je objektivno v tem segmentu gospodarstva ohranilo kakih 20 do 30.000 več zaposlenih kot sicer (seveda daleč od raznih komentarjev o 200 ali 300 tisočih delovnih mestih, a vseeno zelo pomembno). Kljub temu, da je dodana vrednost gospodarstva ostala na nivoju leta 2019, je BDP Slovenije vseeno upadel za 4,3 %, ker se po veljavni metodologiji izračuna BDP prejete subvencije odštevajo.

 

Seveda so to rezultati za gospodarstvo kot celota, kjer je veliko podjetij krizne razmere obrnilo celo sebi v prid. Razumljivo pa je tudi veliko družb, ki so se soočila z znižanjem prihodkov, z izgubo, ki je tudi izdatna državna pomoč ni mogla nadomestiti. Kakšen bodo na koncu rezultati poslovanja družb po vrnitvi v vsaj približno ustaljen način poslovanja, je vsekakor težko oceniti. A po objavljenih podatkih in informacijah s "terena" večina družb večjih negativnih posledic ne bo utrpela. Tudi zaradi državne pomoči.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
2
Stari okostnjaki iz omar ljubljanske nadškofije se bojijo, da bi škof Saje začel čistiti cerkveno nesnago!
15
12.08.2022 23:59
Novomeškega škofa Andreja Sajeta, ki je obenem tudi predsednik Slovenske škofovske konference, papež Frančišek prek svojega ... Več.
Piše: Uredništvo
China's Communist Party holds cadres responsible for family members' activities
7
11.08.2022 21:00
Chinas human rights record reaches new depths with the determination of what type of commercial activities can be pursued by the ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Pravoslavna verska vojna: Hudičev pakt med patriarhom Kirilom in predsednikom Putinom
6
09.08.2022 22:30
Ruska pravoslavna cerkev je eden ključnih stebrov ideologije putinizma, ki vlada Rusiji zadnjih dvajset let. Vladimir Putin se ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Panika je odveč, dvigovanje obrestnih mer ne bo prav dosti obremenilo slovenskega proračuna
8
08.08.2022 22:22
Kaj za Slovenijo pomeni dvigovanje obrestnih mer v Združenih državah in Evropi kot odgovor na visoko inflacijo? Na osnovi ... Več.
Piše: Bine Kordež
Protiamerikanizem in ruska propaganda v Grčiji
10
07.08.2022 19:00
Ruska propagandna mašinerija ne napada le zahodnoevropskih in srednjeevropskih držav, ampak intenzivno deluje tudi v južni ... Več.
Piše: George X. Protopapas
Po Putinu Putin? Čeprav se zdi ruski predsednik zdrav, ugibanja o tem, kdo bo naslednji ruski car, ne prenehajo
8
31.07.2022 21:45
Ugibanja o zdravju Vladimirja Putina so v zadnjem času resda nekoliko potihnila in v zahodnih obveščevalnih krogih (CIA, MI6) so ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Čas je, da se preselite v Rusijo. Pa pohitite, zima prihaja ...
14
30.07.2022 21:57
Propagandna vojna, ki je del vojaških spopadov v Ukrajini, je dosegla nov vrhunec s kratkim ruskim promocijskim videom, ki ... Več.
Piše: Uredništvo
Pro et contra: "Rusi bodo šli do konca, pa naj stane, kar hoče. Za ceno tretje svetovne vojne, če je treba."
30
28.07.2022 23:59
V analizi vojne v Ukrajini, ki jo je pripravil Marko Golob in se nam zdi pomemben prispevek k širši osvetlitvi vojne v Evropi, ... Več.
Piše: Marko Golob
Closing down of Confucius institutions as major China’s communist propaganda activities in the Western countries
12
27.07.2022 23:56
Confucius Institutes (CI), Chinas overseas image management programme, are facing closures in different parts of the world. The ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Višji davki na premoženje: Naivno bi bilo dvigniti davke bogatim in jim pobirati milijone
8
26.07.2022 21:45
Da pri nas zberemo relativno malo davkov od premoženja, precej bolj pa so z davki obremenjene plače, je splošno sprejeto ... Več.
Piše: Bine Kordež
Ruska vojna v Ukrajini načenja trdnost Evropske unije, nemška politika že previdno signalizira Moskvi
14
25.07.2022 21:00
Evropa je ujeta med vojno, v kateri se ne more odkrito boriti, in naraščajočo inflacijo, ki je ne more ukrotiti. V nekaterih ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Ruske revanšistične fantazije: Ko Rusi s pomočjo tovariša Hitlerja porazijo Angleže in Američane, car Nikolaj II. pa zavzame Istanbul
34
21.07.2022 23:00
Visoka podpora, ki jo uživa režim Vladimirja Putina med rusko javnostjo, je rezultat dolgoletne indoktrinacije in pranja ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Po letih debelih krav primanjkljaj raste, previdni Slovenci pa so v zadnjem letu kupili že za več kot 200 milijonov evrov zlata
8
19.07.2022 20:00
V razmerah visoke rasti cen, negotovosti zaradi vojne v Ukrajini in tudi nakazovanih sprememb v geostrateških politikah so drugi ... Več.
Piše: Bine Kordež
Pismo o Ukrajini: Hočemo enotno EU, hočemo zmago Ukrajine in poraz Putinovega režima!
17
18.07.2022 22:00
Državljan Jure Gubanc je slovenskemu premierju in vladni ekipi napisal pismo, v katerem pojasnjuje, zakaj je moralno in ... Več.
Piše: Jure Gubanc
Ne glede na članstvo v zvezi NATO je Slovenija dolžna sama skrbeti za svojo varnost
24
14.07.2022 18:00
Ljudje, ki nočejo hraniti svoje vojske, bodo kmalu prisiljeni hraniti vojsko nekoga drugega, je nekoč dejal Napoleon. Misel je ... Več.
Piše: Janko Šteh
Zakaj Peter Grum ne more biti v. d. generalnega direktorja Fursa in zakaj bi bilo bolje, če bi bil tiho
12
13.07.2022 13:49
Finančni inšpektor je povedal, da v svoji sedemnajstletni karieri še nikoli ni doživel, da bi kdo nanj vršil takšen pritisk, da ... Več.
Piše: Ivan Simič
Kako končati vojno v Ukrajini: Kaj je že pred štirimi meseci predlagal Henry Kissinger
16
09.07.2022 21:00
6. marca, komaj dva tedna po začetku ruske vojne z Ukrajno, je Henry Kissinger v Washington Postu objavil prispevek z naslovom ... Več.
Piše: Henry Kissinger
Privatizacija znanosti: Slovenija za preboj potrebuje ogromno novih podjetj z visoko dodano vrednostjo
17
08.07.2022 09:00
V Sloveniji na področju znanosti in visokošolskega izobraževanja po letu 1974 vladata izrazita negativna selekcija in nepotizem, ... Več.
Piše: Uredništvo
New World Order: China recalibrating its strategy in Central and Eastern Europe
12
05.07.2022 19:00
China considers Central and Eastern Europe as part of a Chinese sphere of influence on the European continent. From Beijings ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Morda bo spet kriva prejšnja vlada, če je bila lanska gospodarska rast v Sloveniji kar 10-odstotna*
18
03.07.2022 20:39
Potem ko je na začetku leta Statistični urad okvirno izračunal, da je bila gospodarska rast v Sloveniji v lanskem letu dobrih 8 ... Več.
Piše: Bine Kordež
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Portret leve razvajenke: Ali sonce res vzhaja na vzhodu in zahaja na zahodu?
Denis Poniž
Ogledov: 2.431
02/
Roko na srce, Slovenci nimajo pojma, kaj so nevladne organizacije in civilna družba
Miha Burger
Ogledov: 1.689
03/
Uredniški komentar: Če bi bil Trump ameriški predsednik, Putin ne bi razmišljal o Ukrajini
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.338
04/
Stari okostnjaki iz omar ljubljanske nadškofije se bojijo, da bi škof Saje začel čistiti cerkveno nesnago!
Uredništvo
Ogledov: 1.263
05/
Enotnost Evropske unije in Zahoda glede Ukrajine ogrožajo pozivi k "miru za vsako ceno"
Božo Cerar
Ogledov: 1.500
06/
Pravoslavna verska vojna: Hudičev pakt med patriarhom Kirilom in predsednikom Putinom
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.084
07/
Protiamerikanizem in ruska propaganda v Grčiji
George X. Protopapas
Ogledov: 1.155
08/
Nepotrebno, škodljivo in populistično davčno maščevanje "bogatejšemu sloju"
Ivan Simič
Ogledov: 1.776
09/
Panika je odveč, dvigovanje obrestnih mer ne bo prav dosti obremenilo slovenskega proračuna
Bine Kordež
Ogledov: 722
10/
Pro et contra: "Rusi bodo šli do konca, pa naj stane, kar hoče. Za ceno tretje svetovne vojne, če je treba."
Marko Golob
Ogledov: 3.355