Razkrivamo

Je bilo slovensko gospodarstvo v letu korone 2020 kljub vsemu uspešno?

Lanski rezultati poslovanja gospodarskih družb Slovenije so glede na težke razmere relativno dobri, saj je ustvarjena dodana vrednost enaka kot v letu 2019, število zaposlenih pa se je znižalo "samo" za 2 odstotka oziroma 10.000 ljudi. Temu je vsekakor pripomogla država z milijardo evrov finančne pomoči (z dodatnim dolgom države), kar je objektivno v tem segmentu gospodarstva ohranilo kakih 20 ali 30.000 več zaposlenih kot sicer (kar je seveda daleč od raznih komentarjev o 200 ali 300 tisoč delovnih mestih, a je vseeno zelo pomembno). A kljub temu, da je dodana vrednost gospodarstva ostala na nivoju leta 2019, je BDP Slovenije vseeno upadel za 4,3 %.

02.06.2021 06:00
Piše: Bine Kordež
Ključne besede:   korona   gospodarstvo   Slovenija   BDP   podjetja   EBIDTA   AJPES   gostinstvo

Foto: Vedran Tomšič / Jezeršek

Če doštejemo vse izgubljene davke zaradi epidemije in državne subvencije v višini 1,5 milijarde evrov, je bil lanski BDP v Sloveniji pravzaprav enak kot leto poprej ...denarni tok vseh gospodarskih družb (EBITDA) pa kljub kriznemu letu "le" 6 odstotkov pod rezultati leta 2019.

Nedavno je AJPES objavil prve informacije o poslovanju gospodarskih družb (podjetij) v preteklem, covidnem letu. Ker gre vsekakor za zanimive podatke, v nadaljevanju nekaj dodatnih komentarjev poleg uradne objave in povzetkov, ki smo jih brali v medijih. Glede na sprotne podatke o gibanju proizvodnje in izvoza je bilo seveda pričakovati, da bodo prihodki nekaj odstotkov nižji kot v letu 2019 - in dejansko je bila prodaja lani za okoli 7 % pod prodajo iz leta poprej. Pri tem je bil upad podoben na domačem trgu kot tudi v izvozu. Seveda pa so bile precejšnje razlike po dejavnostih. Največji je bil upad v gostinstvu in nekaterih ostalih storitvenih dejavnostih (kultura), ki so realizirale okoli 30 % manj prihodkov, nekaj dejavnosti pa se je celo okrepilo (privatno zdravstvo, gradbeništvo, informatika).

 

Vemo pa tudi, da je država podjetjem v kar pomembni meri pokrila del stroškov zaposlenih. Točnega obsega finančne pomoči AJPES še ni objavil, a ocenjujemo, da so podjetja v svoje bilance vključile kako milijardo evrov dodatnih prihodkov iz tega naslova. Ta dodatni dohodek je seveda pomembno izboljšal rezultate podjetij, a na drugi strani tudi preprečil odpuščanje zaposlenih. Podjetja so torej z državno pomočjo nekoliko nadomestila izpad tekočih prihodkov in pokrila stroške zaposlenih, ki bi sicer izgubili delo ali pa predstavljali breme podjetij.

 

Kakšen bi bil razplet, kakšne bi bile bilance podjetij, če državne pomoči ne bi bilo, lahko seveda le ugibamo. Vsekakor bi bilo na koncu manj zaposlenih, a tudi slabši rezultati podjetij (večji del zadrževanja ali odpuščanja zaposlenih bi nosila podjetja). Po oddanih bilancah je bilo lani v podjetjih v povprečju 510.000 zaposlenih, kar naj bi bilo po tolmačenju AJPES 0,7 % manj kot leto poprej. Tu je potrebno dodati, da se ta odstotek nanaša na število zaposlenih v letu 2019, kot izhaja iz oddanih bilanc za leto 2020 (tam je tudi podatek za preteklo leto). Če pa  pogledamo lansko poročilo AJPES, je bilo v letu 2019 dejansko v podjetjih 520.000 zaposlenih, torej se je število zaposlenih lani znižalo približno za 10.000 ali 2 odstotka.

 

Glede na omenjeni obseg pomoči in pokrivanje stroškov dela zaposlenih na čakanju bi lahko ocenili, da je državna pomoč ohranila kakih 20 do 30.000 delovnih mest (zaposlenih), katerih stroške plač podjetja ne bi mogla pokrivati in bi jih morala odpustiti, ali pa bi podjetja zaradi povečanih stroškov celo prenehala s poslovanjem. Ta številka temelji na oceni, da marsikatero podjetje ne bi znižalo zaposlenih tudi, če ne bi dobilo pomoči, ker je velikokrat šlo za začasno pomanjkanje potreb po zaposlenih, pa tudi sicer je odpuščanje povezano s precejšnjimi stroški. Objektivno je torej lani v podjetjih izgubilo delo 10.000 ljudi, izognili pa smo se dodatnemu odpuščanju omenjenih 20 do 30 tisoč. S tega vidika je bila državna pomoč seveda zelo upravičena in smiselna in veliko podjetjem omogočila preživetje, vseeno pa se je potrebno realno ocenjevati učinke te pomoči (poslušali smo tudi številke o 200, 300 tisoč ohranjenih delovnih mestih, a to na kratek rok, za posamezni mesec - na nivoju leta pa so številke seveda drugačne).

  

Ta državna pomoč je seveda izboljšala tudi finančni položaj podjetij in dvignila njihove prihodke, zaradi česar je bila ustvarjena dodana vrednost v gospodarstvu lani na nivoju leta 2019. Kljub krizi, kljub upadu prodaje, je lani znašala ustvarjena vrednost gospodarskih družb 24 milijard evrov ali praktično enako kot v letu 2019. Ob manjšem številu zaposlenih je torej tudi v lanskem, kriznem letu dodana vrednost na zaposlenega malenkost porasla (47.000 evrov). Seveda je to še daleč od želenih 60.000 (cilj GZS) ali avstrijskih (blizu 100.000), a k sreči vsaj ni prišlo do padca.

 

Gospodarske družbe in samostojni podjetniki so torej lani ustvarili približno enak obseg dodane vrednosti kot leto poprej, vseeno pa smo na nivoju države izračunali, da pa je BDP nominalno upadel za 4,3 %. Ker dodana vrednost gospodarstva predstavlja največji del BDP, je seveda logično vprašanje, kateri del BDP pa se je potem znižal. Poleg dodane vrednosti gospodarskih družb (približno polovica), tvori BDP še javni sektor (14 %), davki (13 %) ter ostali oblike organiziranosti (banke, s.p....) ter implicitno vračunane najemnine (te povečajo BDP za kakih 5 %). Od kje torej upad celotnega BDP? Javni sektor je namreč celo porasel (plus 6,5 %), nekaj manj je bilo še davkov, a od kje potem 2 milijardi evrov lanskega izpada BDP?

 

Razlog je pravzaprav preprost - čeprav o njem ne boste nikjer brali: pri izračunu BDP na nivoju države se subvencije, torej pomoč države odšteje. In lani je bilo te pomoči skupaj kar dodatnih 1,5 milijarde evrov za vse sektorje. Pred davki (kjer je bilo izgubljeno pol milijarde) in pred odbitkom subvencij je bil lanski BDP v Sloveniji tudi pravzaprav enak kot leto poprej (!). Podjetja so ustvarila približno enako, kar je bilo več v javnem sektorju, pa manj v drugih oblikah organiziranosti.

  

Pri izračunu BDP se torej državna pomoč odšteva, medtem ko podjetja prikazujejo rezultate skupaj s to pomočjo. Seveda pa lahko pogledamo tudi rezultate, če podjetja pomoči ne bi dobila. V tem primeru je bila tudi v gospodarskih družbah dodana vrednost lani za kakih 5 % nižja kot leto poprej. Nižja bi bila seveda tudi dodana vrednost na zaposlenega, a brez državne pomoči bi se verjetno tudi znižalo število zaposlenih, zaradi česar bi bil padec tega kazalca manjši. Takšni preračuni so seveda čisto hipotetični, pri rezultatih podjetij je pač dejstvo, da so pomoč dobila in to jim je omogočilo, da so zadržala nekaj več zaposlenih kot sicer in kot celota izkazali tudi enake rezultate kot v letu 2019.

 

Vemo pa, da smo tudi lani nadaljevali z rastjo plač kljub nekaj slabšim poslovnim rezultatom (pravzaprav je bila rast plač lani ena višjih). Zaradi tega so bili tudi stroški dela nekaj višji in posledično 6 odstotkov nižji denarni tok gospodarskih družb. Podjetjem je torej po vključitvi državne pomoči v rezultate poslovanja - in zaradi tega tudi višjih izplačil zaposlenim - ostal pričakovano nekaj odstotkov slabši rezultat (denarni tok) kot v letu 2019. Le-ta je znašal lani 9,1 milijarde evrov, leto poprej pa blizu 9,7 milijard. Višina denarnega toka, ki je s stališča uspešnosti poslovanja pravzaprav najbolj pomemben podatek v podjetjih, se torej kot celota niti ni veliko znižala. Glede na nadaljnje znižanje finančnih dolgov podjetij se je tudi relativna zadolženost gospodarstva ponovno izboljšala (znižala). Če smo na primer po prejšnji krizi ugotavljali, da imajo podjetja finančnega dolga (brez sredstev na tekočih računih) za kar 6 letnih prilivov, bi danes vse preostale dolgove lahko odplačali v vsega dveh letih.

 

Ugotavljamo torej, da je bil denarni tok vseh gospodarskih družb (EBITDA) kljub kriznemu letu "le" 6 odstotkov pod rezultati leta 2019. Kljub temu pa je bil končni rezultat (dobiček) kar tretjino nižji. Podjetja so zaradi preteklih naložb obračunala nekaj več amortizacije, kar sicer ni odliv, zmanjšuje pa rezultate poslovanja. Dodatni izpad pa je pri izplačilih dividend ter tudi slabitvah vrednosti naložb. Izkazani rezultati poslovanja vseh gospodarskih družb skupaj lahko namreč določena izplačila dobička upoštevajo tudi dvakrat. Ko krovna družba izkaže dobiček in ga izplača podrejeni družbi, se ta dvakrat pojavlja v seštevku dobička vseh družb in skupni rezultati vseh družb so nekoliko "napihnjeni". V letu 2019 je bilo na primer med skupaj 5,4 milijarde evrov neto dobičkov tudi milijarda prihodkov iz naslova deležev v družbah, od tega kar nekaj enkrat že zajetih dobičkov. Teh izplačil je bilo lani bistveno manj in zato tudi manj podvajanja rezultatov. Dejanski upad dobičkov gospodarskih družb je bil zaradi tega realno nekaj nižji, kot izhaja iz uradno objavljenih bilanc. Pri podatkih o denarnem toku (EBITDA) tega podvajanja ni in zaradi tega so ta podatek bolj nazorno pokaže rezultate poslovanja vseh družb.

 

Podjetja so torej ugotovila za kar 1,85 milijarde evrov manj dobičkov, a od tega odpade 800 milijonov na omenjene finančne učinke ter 400 milijonov na več amortizacije, medtem ko je bilo zmanjšanja denarnih tokov le za 600 milijonov oziroma 6 odstotkov. Slednje zmanjšanje pa predvsem zaradi hitrejše rasti plač, medtem ko je bila ustvarjena dodana vrednost zaradi državnih pomoči enaka. Pri omenjenem zmanjšanju neto dobičkov so se predvsem povečale izgube nekaterih družb, medtem ko pri seštevku dobičkov ni večjega znižanja (tudi davek od dobička je skoraj enak kot v letu 2019). Zanimiv je mogoče še podatek, da so k temu slabšemu končnemu rezultatu seveda veliko prispevale najbolj prizadete panoge (gostinstvo, določene storitve), še več, skoraj tretjino vsega upada dobička, pa dejavnost oskrbe z električno energijo. Prihodki v oskrbi z električno energijo so bili sicer le 3 % pod letom 2019, izkazali pa so kar 550 milijonov evrov slabši rezultat in izgubo (najbrž kaki dodatni odpisi).

 

Lanski rezultati poslovanja gospodarskih družb Slovenije so glede na težke razmere relativno dobri, saj je ustvarjena dodana vrednost enaka kot v letu 2019, število zaposlenih pa se je znižalo "samo" za 10.000 ali 2 %. Temu je vsekakor pripomogla država z milijardo finančne pomoči (z dodatnim dolgom države), kar je objektivno v tem segmentu gospodarstva ohranilo kakih 20 do 30.000 več zaposlenih kot sicer (seveda daleč od raznih komentarjev o 200 ali 300 tisočih delovnih mestih, a vseeno zelo pomembno). Kljub temu, da je dodana vrednost gospodarstva ostala na nivoju leta 2019, je BDP Slovenije vseeno upadel za 4,3 %, ker se po veljavni metodologiji izračuna BDP prejete subvencije odštevajo.

 

Seveda so to rezultati za gospodarstvo kot celota, kjer je veliko podjetij krizne razmere obrnilo celo sebi v prid. Razumljivo pa je tudi veliko družb, ki so se soočila z znižanjem prihodkov, z izgubo, ki je tudi izdatna državna pomoč ni mogla nadomestiti. Kakšen bodo na koncu rezultati poslovanja družb po vrnitvi v vsaj približno ustaljen način poslovanja, je vsekakor težko oceniti. A po objavljenih podatkih in informacijah s "terena" večina družb večjih negativnih posledic ne bo utrpela. Tudi zaradi državne pomoči.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
2
Chinese Cellular Chips, Next Biggest Threat to the World
0
02.02.2023 22:00
Chinese cellular chips pose the greatest threat to the world, warns a report published recently by British diplomat Charles ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Izključitev Rusije iz sistema SWIFT je priložnost za Kitajsko in za internacionalizacijo juana
9
30.01.2023 23:00
Gospodarske sankcije, ki jih je zahodni blok naložil Rusiji, vedno bolj postajajo dvorezni meč. Njihov glavni namen je bil ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Manevrskega prostora za višje plače v Sloveniji na žalost takorekoč ni
15
29.01.2023 22:05
Zadnje mesece se v Sloveniji soočamo z vse večjimi pritiski za dvig plač. Temu je botrovala predvsem visoka rast cen, pa tudi ... Več.
Piše: Bine Kordež
Odgovor na vprašanje, kdo najbolj ogroža Rusijo, je enostaven: Rusija.
40
26.01.2023 20:12
Ruska paranoja, ki je značilna za avtoritarne režime, ne pojenjuje. V zadnjih tednih je več pomembnih kremeljskih politikov, ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Od kje cena 300 evrov za megavatno uro električne energije
16
19.01.2023 20:00
Oskrba z električno energijo in zlasti njena cena bodo tudi v letošnjem letu zaposlovali medije, politiko in porabnike. V ... Več.
Piše: Bine Kordež
China’s eyes on Antarctica through Argentina
22
18.01.2023 20:00
China has been getting closer to Argentina for multiple reasons, most of which could be summarized as a strategic interest in ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Dobavitelji v državnem zdravstvu zaradi preplačanih medicinskih pripomočkov letno zaslužijo vsaj 250 milijonov evrov!
11
15.01.2023 22:45
V Sloveniji je v središče zdravstvenega sistema postavljen izvajalec, bolnik pa je samo številka na zdravstveni kartici, ki ... Več.
Piše: Krištof Zevnik
Pet faktorjev, ki utegnejo vplivati na potek ruske vojne v Ukrajini v letu 2023
17
09.01.2023 20:00
Ker je v Ukrajini dogajanje na terenu precej dinamično in je razmerje sil večkrat nejasno, je za zahodne opazovalce težko, če ne ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Homo Sovieticus: Pogled na Putinovo vojno v Ukrajini
13
04.01.2023 20:00
Ruska agresija na Ukrajino nas vrača v zgodovino za nekaj dolgih desetletij. Vsi upi, da gremo proti novi stopnji evolucije ... Več.
Piše: George-Vadim Tiugea
Naraščanje svetovne populacije se bo počasi ustavilo, potem na verjetno čaka celo upad
10
29.12.2022 22:04
Glede na težo in daljnosežnost demografskih sprememb, ki smo jim priča v svetu, so te še vse premalo prisotne v javni razpravi. ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Pozabljena obletnica: Vodstvo IZUM-a je pozabilo na 35. rojstni dan COBISS
4
28.12.2022 22:45
Institut informacijskih znanosti v Maribor (IZUM) je 20. decembra 2022 s premiero dokumentarnega filma z naslovom Od kartice do ... Več.
Piše: Tomaž Seljak
Ukrajina kot poligon za testiranje novega in starega orožja
18
27.12.2022 22:30
Putinova vojna bo koledarsko vsak čas vstopila v drugo leto, razmere na fronti pa so za Ruse precej manj obetavne kot 24. ... Več.
Piše: Dejan Azeski
Po dveh letih debelih krav vstopamo v obdobje negotovosti, ki bo trajalo nekaj let
17
18.12.2022 23:15
Že kar nekaj časa spremljamo ukrepanje centralnih bank, ki so se odločile umiriti inflacijo z dvigovanjem obrestnih mer. V ... Več.
Piše: Bine Kordež
Okostnjaki iz omar ljubljanske nadškofije grozijo, da bodo poleg grehov razkrili tudi grešnike
20
15.12.2022 01:30
Tiha vojna med liberalci in konservativci znotraj slovenske cerkve se nadaljuje: konservativci so uspešno lansirali zgodbo o ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Xi’s zero-COVID policy is sinking China's economic ship into recession
10
12.12.2022 22:22
Chinas stance towards COVID-19 and its zero-COVID policy could be the final nail in the coffin that damages the present regimes ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Has the count down begun for Tik Tok in the U.S.?
4
05.12.2022 22:00
Is Tik Tok on its way out from United States? Perhaps yes, should Republican Congressmen find adequate information that the ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Spolnih zlorab osumljeni pater Rupnik, dvoličnost jezuitskega papeža in posebni vatikanski odposlanec za Slovenijo
20
04.12.2022 23:15
Neverjetno naključje, toda prav v dneh, ko se je v Ljubljani mudil Andrew Small, papežev posebni odposlanec za preiskovanje ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ruske paravojaške skupine: Psihopati z macolo, neonacisti in obsojeni kriminalci
17
04.12.2022 00:30
Skupina Wagner ni edina ruska paravojaška skupina, je pa največja in najbolj razvpita. Ustanovljena je bila, da bi vojaško ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
O višini javnega dolga in obrestnih merah v času krize
8
22.11.2022 23:00
Po višini dolga je Slovenija sicer še vedno pod povprečjem Evropske unije, vendar se moramo zavedati, da smo kot majhna država ... Več.
Piše: Bine Kordež
Sprehod po Ljubljani: Kot v prestolnici ponosne socialistične republike, ki se skoraj sramuje samostojnosti
25
21.11.2022 20:00
Slovenija je tako polarizirana, da se njeni prebivalci ne strinjamo več (?) niti o pomenu osamosvojitve. Mnenja so tako deljena, ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
7352 žalitev
Tilen Majnardi
Ogledov: 1.783
02/
Kot v češki risanki A je to!: Zdravstvena reforma premierja Goloba in ministra Loredana
Milan Krek
Ogledov: 1.840
03/
Odgovor na vprašanje, kdo najbolj ogroža Rusijo, je enostaven: Rusija.
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.645
04/
Finci in Estonci imajo lepi premierki, vendar to še ne more biti razlog za kopiranje njihovega zdravstvenega sistema
Milan Krek
Ogledov: 1.065
05/
Rusi ne prihajajo, Rusi so že dolgo tukaj med nami
Tilen Majnardi
Ogledov: 1.143
06/
Ali se približujemo uničujoči jedrski III. svetovni vojni?
Marjan Podobnik
Ogledov: 976
07/
Avtokracija je navzven videti res trdna, a je navznoter v resnici izjemno šibka
Andraž Šest
Ogledov: 1.231
08/
Manevrskega prostora za višje plače v Sloveniji na žalost takorekoč ni
Bine Kordež
Ogledov: 1.196
09/
Gostujoče pero: Januar je pač tak mesec
Anže Logar
Ogledov: 2.626
10/
Izključitev Rusije iz sistema SWIFT je priložnost za Kitajsko in za internacionalizacijo juana
Valerio Fabbri
Ogledov: 579