Razkrivamo

Je bilo slovensko gospodarstvo v letu korone 2020 kljub vsemu uspešno?

Lanski rezultati poslovanja gospodarskih družb Slovenije so glede na težke razmere relativno dobri, saj je ustvarjena dodana vrednost enaka kot v letu 2019, število zaposlenih pa se je znižalo "samo" za 2 odstotka oziroma 10.000 ljudi. Temu je vsekakor pripomogla država z milijardo evrov finančne pomoči (z dodatnim dolgom države), kar je objektivno v tem segmentu gospodarstva ohranilo kakih 20 ali 30.000 več zaposlenih kot sicer (kar je seveda daleč od raznih komentarjev o 200 ali 300 tisoč delovnih mestih, a je vseeno zelo pomembno). A kljub temu, da je dodana vrednost gospodarstva ostala na nivoju leta 2019, je BDP Slovenije vseeno upadel za 4,3 %.

02.06.2021 06:00
Piše: Bine Kordež
Ključne besede:   korona   gospodarstvo   Slovenija   BDP   podjetja   EBIDTA   AJPES   gostinstvo

Foto: Vedran Tomšič / Jezeršek

Če doštejemo vse izgubljene davke zaradi epidemije in državne subvencije v višini 1,5 milijarde evrov, je bil lanski BDP v Sloveniji pravzaprav enak kot leto poprej ...denarni tok vseh gospodarskih družb (EBITDA) pa kljub kriznemu letu "le" 6 odstotkov pod rezultati leta 2019.

Nedavno je AJPES objavil prve informacije o poslovanju gospodarskih družb (podjetij) v preteklem, covidnem letu. Ker gre vsekakor za zanimive podatke, v nadaljevanju nekaj dodatnih komentarjev poleg uradne objave in povzetkov, ki smo jih brali v medijih. Glede na sprotne podatke o gibanju proizvodnje in izvoza je bilo seveda pričakovati, da bodo prihodki nekaj odstotkov nižji kot v letu 2019 - in dejansko je bila prodaja lani za okoli 7 % pod prodajo iz leta poprej. Pri tem je bil upad podoben na domačem trgu kot tudi v izvozu. Seveda pa so bile precejšnje razlike po dejavnostih. Največji je bil upad v gostinstvu in nekaterih ostalih storitvenih dejavnostih (kultura), ki so realizirale okoli 30 % manj prihodkov, nekaj dejavnosti pa se je celo okrepilo (privatno zdravstvo, gradbeništvo, informatika).

 

Vemo pa tudi, da je država podjetjem v kar pomembni meri pokrila del stroškov zaposlenih. Točnega obsega finančne pomoči AJPES še ni objavil, a ocenjujemo, da so podjetja v svoje bilance vključile kako milijardo evrov dodatnih prihodkov iz tega naslova. Ta dodatni dohodek je seveda pomembno izboljšal rezultate podjetij, a na drugi strani tudi preprečil odpuščanje zaposlenih. Podjetja so torej z državno pomočjo nekoliko nadomestila izpad tekočih prihodkov in pokrila stroške zaposlenih, ki bi sicer izgubili delo ali pa predstavljali breme podjetij.

 

Kakšen bi bil razplet, kakšne bi bile bilance podjetij, če državne pomoči ne bi bilo, lahko seveda le ugibamo. Vsekakor bi bilo na koncu manj zaposlenih, a tudi slabši rezultati podjetij (večji del zadrževanja ali odpuščanja zaposlenih bi nosila podjetja). Po oddanih bilancah je bilo lani v podjetjih v povprečju 510.000 zaposlenih, kar naj bi bilo po tolmačenju AJPES 0,7 % manj kot leto poprej. Tu je potrebno dodati, da se ta odstotek nanaša na število zaposlenih v letu 2019, kot izhaja iz oddanih bilanc za leto 2020 (tam je tudi podatek za preteklo leto). Če pa  pogledamo lansko poročilo AJPES, je bilo v letu 2019 dejansko v podjetjih 520.000 zaposlenih, torej se je število zaposlenih lani znižalo približno za 10.000 ali 2 odstotka.

 

Glede na omenjeni obseg pomoči in pokrivanje stroškov dela zaposlenih na čakanju bi lahko ocenili, da je državna pomoč ohranila kakih 20 do 30.000 delovnih mest (zaposlenih), katerih stroške plač podjetja ne bi mogla pokrivati in bi jih morala odpustiti, ali pa bi podjetja zaradi povečanih stroškov celo prenehala s poslovanjem. Ta številka temelji na oceni, da marsikatero podjetje ne bi znižalo zaposlenih tudi, če ne bi dobilo pomoči, ker je velikokrat šlo za začasno pomanjkanje potreb po zaposlenih, pa tudi sicer je odpuščanje povezano s precejšnjimi stroški. Objektivno je torej lani v podjetjih izgubilo delo 10.000 ljudi, izognili pa smo se dodatnemu odpuščanju omenjenih 20 do 30 tisoč. S tega vidika je bila državna pomoč seveda zelo upravičena in smiselna in veliko podjetjem omogočila preživetje, vseeno pa se je potrebno realno ocenjevati učinke te pomoči (poslušali smo tudi številke o 200, 300 tisoč ohranjenih delovnih mestih, a to na kratek rok, za posamezni mesec - na nivoju leta pa so številke seveda drugačne).

  

Ta državna pomoč je seveda izboljšala tudi finančni položaj podjetij in dvignila njihove prihodke, zaradi česar je bila ustvarjena dodana vrednost v gospodarstvu lani na nivoju leta 2019. Kljub krizi, kljub upadu prodaje, je lani znašala ustvarjena vrednost gospodarskih družb 24 milijard evrov ali praktično enako kot v letu 2019. Ob manjšem številu zaposlenih je torej tudi v lanskem, kriznem letu dodana vrednost na zaposlenega malenkost porasla (47.000 evrov). Seveda je to še daleč od želenih 60.000 (cilj GZS) ali avstrijskih (blizu 100.000), a k sreči vsaj ni prišlo do padca.

 

Gospodarske družbe in samostojni podjetniki so torej lani ustvarili približno enak obseg dodane vrednosti kot leto poprej, vseeno pa smo na nivoju države izračunali, da pa je BDP nominalno upadel za 4,3 %. Ker dodana vrednost gospodarstva predstavlja največji del BDP, je seveda logično vprašanje, kateri del BDP pa se je potem znižal. Poleg dodane vrednosti gospodarskih družb (približno polovica), tvori BDP še javni sektor (14 %), davki (13 %) ter ostali oblike organiziranosti (banke, s.p....) ter implicitno vračunane najemnine (te povečajo BDP za kakih 5 %). Od kje torej upad celotnega BDP? Javni sektor je namreč celo porasel (plus 6,5 %), nekaj manj je bilo še davkov, a od kje potem 2 milijardi evrov lanskega izpada BDP?

 

Razlog je pravzaprav preprost - čeprav o njem ne boste nikjer brali: pri izračunu BDP na nivoju države se subvencije, torej pomoč države odšteje. In lani je bilo te pomoči skupaj kar dodatnih 1,5 milijarde evrov za vse sektorje. Pred davki (kjer je bilo izgubljeno pol milijarde) in pred odbitkom subvencij je bil lanski BDP v Sloveniji tudi pravzaprav enak kot leto poprej (!). Podjetja so ustvarila približno enako, kar je bilo več v javnem sektorju, pa manj v drugih oblikah organiziranosti.

  

Pri izračunu BDP se torej državna pomoč odšteva, medtem ko podjetja prikazujejo rezultate skupaj s to pomočjo. Seveda pa lahko pogledamo tudi rezultate, če podjetja pomoči ne bi dobila. V tem primeru je bila tudi v gospodarskih družbah dodana vrednost lani za kakih 5 % nižja kot leto poprej. Nižja bi bila seveda tudi dodana vrednost na zaposlenega, a brez državne pomoči bi se verjetno tudi znižalo število zaposlenih, zaradi česar bi bil padec tega kazalca manjši. Takšni preračuni so seveda čisto hipotetični, pri rezultatih podjetij je pač dejstvo, da so pomoč dobila in to jim je omogočilo, da so zadržala nekaj več zaposlenih kot sicer in kot celota izkazali tudi enake rezultate kot v letu 2019.

 

Vemo pa, da smo tudi lani nadaljevali z rastjo plač kljub nekaj slabšim poslovnim rezultatom (pravzaprav je bila rast plač lani ena višjih). Zaradi tega so bili tudi stroški dela nekaj višji in posledično 6 odstotkov nižji denarni tok gospodarskih družb. Podjetjem je torej po vključitvi državne pomoči v rezultate poslovanja - in zaradi tega tudi višjih izplačil zaposlenim - ostal pričakovano nekaj odstotkov slabši rezultat (denarni tok) kot v letu 2019. Le-ta je znašal lani 9,1 milijarde evrov, leto poprej pa blizu 9,7 milijard. Višina denarnega toka, ki je s stališča uspešnosti poslovanja pravzaprav najbolj pomemben podatek v podjetjih, se torej kot celota niti ni veliko znižala. Glede na nadaljnje znižanje finančnih dolgov podjetij se je tudi relativna zadolženost gospodarstva ponovno izboljšala (znižala). Če smo na primer po prejšnji krizi ugotavljali, da imajo podjetja finančnega dolga (brez sredstev na tekočih računih) za kar 6 letnih prilivov, bi danes vse preostale dolgove lahko odplačali v vsega dveh letih.

 

Ugotavljamo torej, da je bil denarni tok vseh gospodarskih družb (EBITDA) kljub kriznemu letu "le" 6 odstotkov pod rezultati leta 2019. Kljub temu pa je bil končni rezultat (dobiček) kar tretjino nižji. Podjetja so zaradi preteklih naložb obračunala nekaj več amortizacije, kar sicer ni odliv, zmanjšuje pa rezultate poslovanja. Dodatni izpad pa je pri izplačilih dividend ter tudi slabitvah vrednosti naložb. Izkazani rezultati poslovanja vseh gospodarskih družb skupaj lahko namreč določena izplačila dobička upoštevajo tudi dvakrat. Ko krovna družba izkaže dobiček in ga izplača podrejeni družbi, se ta dvakrat pojavlja v seštevku dobička vseh družb in skupni rezultati vseh družb so nekoliko "napihnjeni". V letu 2019 je bilo na primer med skupaj 5,4 milijarde evrov neto dobičkov tudi milijarda prihodkov iz naslova deležev v družbah, od tega kar nekaj enkrat že zajetih dobičkov. Teh izplačil je bilo lani bistveno manj in zato tudi manj podvajanja rezultatov. Dejanski upad dobičkov gospodarskih družb je bil zaradi tega realno nekaj nižji, kot izhaja iz uradno objavljenih bilanc. Pri podatkih o denarnem toku (EBITDA) tega podvajanja ni in zaradi tega so ta podatek bolj nazorno pokaže rezultate poslovanja vseh družb.

 

Podjetja so torej ugotovila za kar 1,85 milijarde evrov manj dobičkov, a od tega odpade 800 milijonov na omenjene finančne učinke ter 400 milijonov na več amortizacije, medtem ko je bilo zmanjšanja denarnih tokov le za 600 milijonov oziroma 6 odstotkov. Slednje zmanjšanje pa predvsem zaradi hitrejše rasti plač, medtem ko je bila ustvarjena dodana vrednost zaradi državnih pomoči enaka. Pri omenjenem zmanjšanju neto dobičkov so se predvsem povečale izgube nekaterih družb, medtem ko pri seštevku dobičkov ni večjega znižanja (tudi davek od dobička je skoraj enak kot v letu 2019). Zanimiv je mogoče še podatek, da so k temu slabšemu končnemu rezultatu seveda veliko prispevale najbolj prizadete panoge (gostinstvo, določene storitve), še več, skoraj tretjino vsega upada dobička, pa dejavnost oskrbe z električno energijo. Prihodki v oskrbi z električno energijo so bili sicer le 3 % pod letom 2019, izkazali pa so kar 550 milijonov evrov slabši rezultat in izgubo (najbrž kaki dodatni odpisi).

 

Lanski rezultati poslovanja gospodarskih družb Slovenije so glede na težke razmere relativno dobri, saj je ustvarjena dodana vrednost enaka kot v letu 2019, število zaposlenih pa se je znižalo "samo" za 10.000 ali 2 %. Temu je vsekakor pripomogla država z milijardo finančne pomoči (z dodatnim dolgom države), kar je objektivno v tem segmentu gospodarstva ohranilo kakih 20 do 30.000 več zaposlenih kot sicer (seveda daleč od raznih komentarjev o 200 ali 300 tisočih delovnih mestih, a vseeno zelo pomembno). Kljub temu, da je dodana vrednost gospodarstva ostala na nivoju leta 2019, je BDP Slovenije vseeno upadel za 4,3 %, ker se po veljavni metodologiji izračuna BDP prejete subvencije odštevajo.

 

Seveda so to rezultati za gospodarstvo kot celota, kjer je veliko podjetij krizne razmere obrnilo celo sebi v prid. Razumljivo pa je tudi veliko družb, ki so se soočila z znižanjem prihodkov, z izgubo, ki je tudi izdatna državna pomoč ni mogla nadomestiti. Kakšen bodo na koncu rezultati poslovanja družb po vrnitvi v vsaj približno ustaljen način poslovanja, je vsekakor težko oceniti. A po objavljenih podatkih in informacijah s "terena" večina družb večjih negativnih posledic ne bo utrpela. Tudi zaradi državne pomoči.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
2
Ko telo ne zmore več: Adrenalna izgorelost kot posledica deloholizma
13
10.06.2021 23:59
Ko se človek znajde v stanju izgorelosti, je na prvi pogled videti, da se mu je zgodilo nekaj krutega; klientom se zdi situacija ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
80 let Operacije Barbarossa: Zakaj je bil Hitlerjev načrt napada na Sovjetsko zvezo že v naprej obsojen na propad
5
05.06.2021 05:00
22. junija bo minilo natanko 80 let od operacije Barbarossa, največje vojaške operacije, ki so jo izvedli kdajkoli v moderni ... Več.
Piše: Shane Quinn
Neenakost med ljudmi (7): Kakšna je struktura premoženja Slovencev, ki imajo skupaj pod palcem vsaj 170 milijard evrov
5
26.05.2021 05:00
Dohodkovni položaj ljudi se bo lahko izboljševal in približeval nivojem razvitejših držav le z višjo gospodarsko rastjo, z več ... Več.
Piše: Bine Kordež
Neenakost med ljudmi (6): O koncentraciji premoženja ali kako denar dela denar
5
19.05.2021 05:45
Glavni razlog za kopičenje bogastva v rokah ozkega kroga ljudi so torej relativno visoki dohodki iz kapitala, predvsem pa ... Več.
Piše: Bine Kordež
Ali bo stari lisjak in "večni sodnik" Marko Ilešič uspel dobiti še četrti mandat za Sodišče EU v Luksemburgu?
5
17.05.2021 21:00
Siva eminenca slovenskega prava, univerzitetni profesor, človek iz ozadja, stari lisjak, bivši dekan, nekdanji predsednik ... Več.
Piše: Uredništvo
Politično mešetarjenje vladne SMC v senci mariborskega superračunalnika: Nezakoniti Upravni odbor Instituta informacijskih znanosti pod taktirko vladne SMC tiho sodeluje pri razgrajevanju razvojnega in izvoznega potenciala IZUM-a!
5
17.05.2021 05:00
Večina članov Upravnega odbora Instituta informacijskih znanosti (IZUM) s sedežem v Mariboru ni strokovno kompetentna za ... Več.
Piše: Tomaž Seljak
Neenakost med ljudmi (5): O nastajanju presežnega premoženja oziroma zakaj se povečujejo razlike v premoženju ljudi
5
13.05.2021 05:30
Kakorkoli se (skoraj) vsi strinjamo, da vse večja neenakost med ljudmi družbeno ni sprejemljiva, pa se ti procesi z leti samo ... Več.
Piše: Bine Kordež
Evropsko sodišče za človekove pravice: "V demokratični družbi je obvezno cepljenje otrok nujno"
15
06.05.2021 22:00
Obvezno cepljenje otrok ima prednost pred pravicami in svoboščinami staršev do neizpolnitve te obveznosti. Še več: država lahko ... Več.
Piše: Žiga Stupica
Neenakost med ljudmi (4): Tisoč Slovencev ima v lasti dobro tretjino vsega premoženja pri nas
8
04.05.2021 22:32
Vsa podjetja v Sloveniji so bili na osnovi rezultatov v letu 2019 vredna okoli 65 milijard, od česar je 15 % v državni lasti, ... Več.
Piše: Bine Kordež
Kampanja proti družinskemu nasilju, ki je diskriminirala očete in spregledala žensko nasilje
18
30.04.2021 23:43
Kampanja, s katero so tri ženske organizacije, ki pomagajo ženskam v stiski oziroma žrtvam (družinskega) nasilja, poskušale ... Več.
Piše: Andrej Mertelj
Neenakost med ljudmi (3): V Sloveniji je distribucija plač ustrezna glede na ustvarjeno dodano vrednost
7
27.04.2021 23:00
Za Slovenijo lahko ocenimo, da je skupni obseg plačila zaposlenih približno v okviru ustvarjenih rezultatov v družbi, je pa ... Več.
Piše: Bine Kordež
Arabska pomlad (2011-2021): Desetletje tajnih operacij Zahoda v Siriji
14
26.04.2021 22:48
Desetletje po t.i. arabski pomladi, ki je Severni Afriki in Bližnjemu vzhodu, od Tunizije na zahodu, do Sirije na vzhodu, ... Več.
Piše: Shane Quinn
Davčne spremembe v času korone: Najbolje plačani bodo še profitirali, tisti z najnižjimi plačami pa bodo ostali na istem
2
25.04.2021 11:00
Ko gre za javne finance, se vlada, ki bi bila v normalnih razmerah silno previdna glede davčne politike, zdaj s primanjkljajem ... Več.
Piše: Bine Kordež
Neenakost med ljudmi (2): Zakaj bi višje plače negativno vplivale na donos na kapital in motivacijo lastnikov za vlaganja
9
20.04.2021 22:41
V Sloveniji smo v zadnjih dveh desetletjih ustvarjeno dodano vrednost delili v razmerju štiri petine za delo, petino za kapital. ... Več.
Piše: Bine Kordež
"Konsenzualni incest": Voda na mlin protizahodni propagandi o izrojenem liberalizmu
14
18.04.2021 21:20
Najnovejše sankcije proti Rusiji, ki jih je sprejela aministracija Josepha Bidena in takojšnji odgovor Kremlja, ki je več ... Več.
Piše: Uredništvo
Neenakost med ljudmi (uvod): V Sloveniji je neenakost kljub vsemu še vedno med najmanjšimi na svetu
14
13.04.2021 22:00
Neenakost delitve premoženja in dohodkov med ljudmi je verjetno ena največjih težav (in stranpoti) sodobne družbe. Pri tem je ... Več.
Piše: Bine Kordež
Slovenska sprava: Izjava Slovenske akademije znanosti in umetnosti o spravi ob tridesetletnici samostojne slovenske države
35
07.04.2021 22:00
Ob tridesetletnici samostojne slovenske države je Slovenska akademija znanosti in umetnosti (SAZU) 15. marca 2021 objavila ... Več.
Piše: Uredništvo
Kako je teksaška šola v boju proti koronavirusu dosegla majhno, a pomembno zmago v pandemiji
14
06.04.2021 23:42
Ameriška online revija Education Week, ki se ukvarja z vzgojo in izobraževanjem je poročala o nadvse zanimivem primeru šole ... Več.
Piše: Marjana Škalič
Smrtonosni brazilski sev: Zakaj je 3. val tako nevaren in drugačen od prejšnji dveh?
23
05.04.2021 05:00
Uspešen spopad s prvim valom epidemije je vlado uspaval, zato je drugi val predolgo podcenjevala. Posledice so bile več kot ... Več.
Piše: Uredništvo
Dosje Slavko Gaber: Povratek zagrenjenega in nečimrnega LDS ideologa?
12
31.03.2021 22:20
Koga je nedavna neuspela interpelacija ministrice za šolstvo Simone Kustec najbolj zabolela? Gregorja Golobiča? Ne. Majo Makovec ... Več.
Piše: Uredništvo
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Ivan Zidar, 1938-2021: Človek, ki je vedel preveč, da bi umrl za rešetkami
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.622
02/
30-letnica Slovenije: "Zločin je bil tako gorostasen, do neba segajoč, da še danes uhaja človeškemu spoznanju."
Matija Ogrin
Ogledov: 1.901
03/
Mi in oni: Kako je strategija preživetja skozi zgodovino izoblikovala dve povsem različni mentaliteti, ki danes definirata Zahod in Vzhod
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1.208
04/
Protivladni protesti pod taktirko Mefista Kosa
Ana Jud
Ogledov: 749
05/
80 let Operacije Barbarossa: Zakaj je bil Hitlerjev načrt napada na Sovjetsko zvezo že v naprej obsojen na propad
Shane Quinn
Ogledov: 1.299
06/
Ko telo ne zmore več: Adrenalna izgorelost kot posledica deloholizma
Katja Knez Steinbuch
Ogledov: 823
07/
Civilizacija, ki se ni sposobna smejati sami sebi – kakor današnja islamska –, je nevarna
Roger Scruton
Ogledov: 741
08/
Politični ideal ustavno sprejemljivega drhaljenja in protiustavne humanosti
Simona Rebolj
Ogledov: 721
09/
Skrito lastništvo Mladine: Ste vedeli, da je 4-odstotna lastnica tega medija tudi Republika Slovenija?
Ivan Simič
Ogledov: 2.514
10/
Današnja množična družba je družba kiča ...
Dragan Živadinov
Ogledov: 581