Komentar

30-letnica Slovenije: "Sprava je pot, ki se nikoli ne konča"

Pravica do groba je naslov 5. poročila vladne komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč, kot se imenuje ta komisija, ki se ukvarja s posledicami revolucionarnega nasilja. Jože Dežman, predsednik komisije in urednik knjige, ki jo je založila Družina, bo danes predstavil 5. poročilo, v katerem so uvodne besede prispevali tudi predsednik republike, predsednik državnega sveta in minister za obrambo. Izpostavljamo prispevek Boruta Pahorja z naslovom Sprava je pot, ki se nam zdi že zaradi institucije predsednika republike dovolj pomemben za nadaljevanje pomiritve med Slovenci. Zdi se, da je prav vprašanje sprave eden glavnih poudarkov obeh predsedniških mandatov gospoda Pahorja, ki je glede tega pokazal precej državniške širine, modrosti in predvsem iskrenosti. Prav te vrline včasih pogrešamo pri njegovih eskapadah na družbenih omrežjih, zlasti Instagramu.

 

04.06.2021 04:30
Piše: Borut Pahor
Ključne besede:   Borut Pahor   Komisija za reševanje vprašanj prikritih grobišč   Jože Dežman   sprava   SAZU   Spomenka Hribar   zgodovina   spomenik spravi

Foto: Mediaspeed

"V slovenski politiki sem trideset let in sprava je bila vedno, posebej pa polovico tega časa, pomembna točka mojega razumevanja slovenske stvarnosti. Vedno sem bil prepričan, da bomo z manj bremeni preteklosti Sloveniji lažje zagotovili boljšo prihodnost."

"Sprava je pot, ki se nikoli ne konča. Če se kon­ča, se začne trpljenje." S temi besedami sem lani poleti začel svoj govor na slovesnosti na Macesnovi gorici, trideset let po tem, ko je bila nedaleč stran v Kočevskem Rogu tako imenovana spravna maša. Dogodek, na katerem sta spregovori­la tedanji nadškof in metropolit dr. Alojzij Šuštar ter tedanji predsednik Predsedstva Republike Slovenije Milan Kučan, štejem za mejnik v času osamosvaja­nja naše države: razumem ga kot poskus, s katerim sta oba govornika Slovence spodbudila k narodni pomiritvi in spravi. Še danes, po tridesetih letih, po mnogih skupnih uspehih in nekaterih novih razha­janjih, se občutki glede pomena in namena tistega dne razhajajo. Slišati je dvome o njegovi iskrenosti, a osebno menim, da je bil to izjemno pomemben dogodek za naš narod in nastajajočo državo. Z njim sta narodna pomiritev in sprava postali legitimno, splošno sprejemljivo stremljenje – za razliko od molka, ki je o tem vladal skoraj pol stoletja.

 

To je bil čas bližajočega se plebiscita in ustana­vljanja slovenske države. Med ljudmi se je krepilo zavedanje, da bi razkol, kot smo mu bili priča sredi druge svetovne vojne, lahko znova tragično, usodno razdelil Slovence; če bi jih nemara celo obrnil ene proti drugim, bi se osamosvojitvene sanje žalostno končale. Verjetno se je, ne le zaradi upov in sanj, marveč tudi iz strahu pred vnovičnimi delitvami, lahko med ljudmi kljub političnim zameram in nezaupanju okrepilo spoznanje, da je veliko več ti­stega, kar nas povezuje, kot tistega, kar nas razdvaja.

 

V spominu mi ta čas ostaja kot poseben trenu­tek, ko smo se zavedeli, da moramo sodelovati, se zanesti na drugega in biti skupaj. Ta skupna odlo­čenost v času plebiscita, razglasitve države, njene vojaške obrambe in diplomatskega priznanja je bila sprava par excellence. Bila je dokaz, da Slovenci nis­mo obsojeni na razkol, da to ni nekakšna usoda, ki ji ne moremo ubežati, da lahko o sebi odločamo sami in da, le če se o tem sporazumemo, tudi zmo­remo.

 

Menim, da je to spoznanje, ki si ga moramo dobro zapomniti in sami sebe nanj večno opomin­jati. Sprava je pot, ki se nikoli ne konča. Pomeni, da zadnjega koraka ni; vedno so nove poti in novi načini poprave krivic, da ne bi delali novih. Če se ta pot konča, se začne trpljenje.

 

Podobno sem razmišljal pred kratkim, ko mi je predsednik Slovenske akademije znanosti in umet­nosti slovesno predal dokument Slovenska sprava. Ob tem sem priredil posebno svečanost, saj menim, da gre za pomembno, veliko, veličastno dejanje. Predsedniku akademije dr. Petru Štihu in uglednim akademikom, ki so sodelovali pri pripravi doku­menta, sem čestital s posebnim občudovanjem, saj vem, koliko naporov je bilo potrebnih zanj.

 

V mislih sem imel trideset let prizadevanj, poskusov, neuspehov, zaostankov ter napredkov. Prav toliko let sem v slovenski politiki tudi sam in sprava je bila vedno, posebej pa polovico tega časa, pomembna točka mojega razumevanja slovenske stvarnosti. Vedno sem bil prepričan, da bomo z manj bremeni preteklosti Sloveniji lažje zagotovili boljšo prihodnost.

 

Z esejem Krivda in greh je Spomenka Hribar v prvi polovici osemdesetih let na nek način uvedla diskusijo o spravi kot legitimnem delu agende slo­venske politične pomladi in osamosvajanja. Tudi zaradi napredka v zorenju potrebe po njej je bila lahko poleti 1990 maša v Kočevskem Rogu. Sledila je osamosvojitev: najprej vojna, obramba, med­narodno priznanje, nato vzpostavitev samostojne, lastne, naše države. Tako je sprava za skoraj dvajset let, vse od leta 1991 naprej – sicer ob nekaterih poskusih, da bi prizadevanja zanjo pridobila širšo podporo ali celo soglasje –, obtičala nekako na robu političnega obzorja. Potem pa je bila v začetku leta 2009 odkrita Huda jama. Huda jama je bila strašen zločin in njegovo razkritje, ki je pomenilo kulturni šok za celotno javnost, ne glede na svetovnonazor­sko pripadnost ljudi, je za vedno spremenilo odnos do vprašanja sprave.

 

Že jeseni leta 2009, kljub temu da je bil to čas največje finančne krize po drugi svetovni vojni in čeprav smo se ukvarjali s pogajanji s Hrvaško, je državni zbor sprejel tako imenovano spravno za­konodajo. V dvanajstih letih od tedaj smo naredili veliko. Sam sem večkrat ocenil, da bomo spravo dosegli postopoma in pot tlakovali z večjimi in manjšimi simbolnimi in stvarnimi koraki, potr­pežljivostjo in strpnostjo. Ocenjujem, da je pri tem pomembno delo predvsem od leta 2013 naprej opravila Komisija za povojne poboje in grobišča. Naj spomnim slovensko javnost, da smo oktobra leta 2016 posmrtne ostanke žrtev iz Hude jame pietetno prepeljali na mariborsko pokopališče v Spominski park Dobrava in tam ob izjemnem ra­zumevanju javnosti ter ne glede na politične in druge razlike med nami opravili formalni pokop. Ob koncu teh simbolnih in spravnih ravnanj je bil leta 2017 postavljen tudi spomenik na Kon­gresnem trgu; ima zapleteno ime Spomenik vsem žrtvam vojn in z vojnami povezanim žrtvam na območju Republike Slovenije, a ga ljudje bolje poznajo kar kot spomenik sprave. Položitev venca k temu spomeniku je postala redna protokolarna vsebina ob uradnih obiskih predsednikov držav v Republiki Sloveniji in ponosen sem, ko mi marsikdo reče, da smo opravili veliko delo.

 

Z izjavo Slovenska sprava Slovenske akademije znanosti in umetnosti smo po spoštljivem poko­pu žrtev na Dobravi in drugod, monumentalnem spomeniku na osrednjem trgu slovenske prestolni­ce, manjših obeležjih na drugih krajih ter številnih drugih stvarnih in simbolnih obeležitvah dobili še dokument, ki je ubesedil slovensko spravo. Najvišja slovenska znanstvena, umetnostna in intelektualna institucija ga je sprejela na svoji skupščini.

 

Gre za izjemno dragocen dokument, ki prispeva k razčiščevanju našega odnosa do polpretekle zgo­dovine in v luči naše prihodnosti tematizira vrednote. Vrednote nas držijo skupaj in nas bodo obdržale kot skupnost v prihodnosti. Izjava Slovenska sprava reafirmira tiste vrednote, na katerih temeljimo kot narodna skupnost Slovencev, ter v etičnem smislu ovrednoti glavne fenomene narodnega položaja sredi prejšnjega stoletja: upor proti okupatorju, njegovo prilastitev s strani komunistične partije, revolucionarni teror, odpor proti njemu in oboro­ženo kolaboracijo. Vse to so ključna vprašanja, ki so dolga desetletja hromila intelektualno in politično javnost; njihova vrednostna ocena prav ob tridesetletnici naše samostojne države zaokrožuje opus poskusov vseh preteklih let.

 

Ko me je junija lani obiskalo vodstvo SAZU in smo govorili o simpoziju Slovenska sprava, sem omenil, da bi bilo imenitno, ko bi ob tem lahko na­ stal tudi tak dokument. Izrazil sem željo, da bi ga – če bi ga v resnici uspeli sestaviti in sprejeti – nato na diskreten, a seveda transparenten način posredoval v presojo predsedniku državnega zbora s predlogom, da bi ga morda ob trideseti obletnici države državni zbor z aklamacijo sprejel in ga posvojil. O tem ne morem presojati jaz, lahko se le zavzamem, da se kaj takega zgodi.

 

Močno si želim, da bi se.

 

To bi sam videl kot dokaz, da je dozorel čas, ko bomo lahko rekli, da smo pripravljeni na prihodnost.

 

Borut Pahor je predsednik Republike Slovenije.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
10
Nedeljska pridiga: Nevarni časi so pred nami. Precej bolj nevarni od najnovejše mutacije najnovejšega koronavirusa.
9
19.09.2021 11:00
Zoran Stevanović je nevaren človek. Izraža nadpovprečno samozavest, moč in samoljubje. Tako si konservativno patriarhalen del ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Misliti umetniško delo je podobno vstopanju v svet umetne inteligence
3
18.09.2021 23:58
Leto dni pred nastopom virusne resničnosti sem bil na obisku pri prijazni družini v zamejstvu, ki ima na svojih zidovih izjemno ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
How realistic are China's plans in Afghanistan?
4
17.09.2021 23:36
Chinas newly-found enthusiasm to replace the United States in Afghanistan is not without some bluster. Contrary to the ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Uredniški komentar: Medtem ko se svet bori z virusom, se bodo Slovenci pobili med sabo!
11
16.09.2021 21:45
Slovenski provincializem je v zadnjih dveh dneh spet prišel do izraza. Potem ko je drhal v sredo zvečer parlament obmetavala z ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Četudi bi bila Slovenija res pripravljena na revolucijo, major Troha ni človek, ki bi jo lahko vodil
11
15.09.2021 21:31
Slovenija je raj za anticepilce. Ljudje niti lastnih otrok nočejo dati cepiti proti hudim otroškim boleznim, kaj šele da bi se z ... Več.
Piše: Ana Jud
Hipotetično se lahko sprašujem, ali je tudi Marjan Šarec del proticepilskega gibanja
13
14.09.2021 22:59
Nekdanji predsednik vlade Marjan Šarec ve vse. On je prepričan, da delam slabo in da me je potrebno zamenjati. Kako se lahko ... Več.
Piše: Milan Krek
Kriptopahor, s.p. ali polemika o predlaganem zakonu o "obdavčenju kriptonaložb"
8
13.09.2021 21:00
Spoštovani gospod profesor, ali ne bi bilo bolje, da se prej posvetujete s strokovnjaki s področja virtualnih valut in ... Več.
Piše: Ivan Simič
Svetloba je za arhitekta vir energije in misterij neskončne globine
4
12.09.2021 22:00
Svetloba je v teh vročih in suhih delih arabskega sveta pridušena, prah se dviga s sapico in mističnost dni je ... Več.
Piše: Robert Klun
"Ni več vprašanje, kaj lahko digitalno naredi za nas, temveč kaj lahko mi naredimo za digitalno."
3
11.09.2021 23:33
Glede na vse pretrese, ki smo jih doživeli v preteklem letu in pol, je postalo jasno, da človeštvu zmanjkuje časa pri ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Bolje najbrž ne bo nikoli: 11. september, dvajset let kasneje
9
10.09.2021 22:50
V množici analiz, študij in razmišljanj o obdobju po 11. septembru 2001 pogrešam eno samo, preprosto ugotovitev: da danes živimo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Recenzija: Udbovski učbenik, osnovni tečaj
8
09.09.2021 20:00
Udba je kratica za službo Uprava državne bezbednosti, ki je dolga leta delovala kot jugoslovanska tajna policija. Čeprav ... Več.
Piše: Ana Jud
"Ko sem prišel na NIJZ, sem dobil epidemiologe praktično s svinčnikom in papirjem v času svetovne digitalizacije tega področja."
21
07.09.2021 21:00
Kljub temu, da cepljenje počasi, a vztrajno napreduje in da je danes polno cepljenih že prek milijona prebivalcev Slovenije, je ... Več.
Piše: Milan Krek
Ko dojameš, da so med nami tudi novinarji, ki so za nekaj evrov pripravljeni spisati marsikaj, je najbolje zamahniti z roko
10
06.09.2021 21:05
Še pred kratkim sem pri tistih, ki so o meni pisali neresnice, namesto pomoči sodišča iskal napake v njihovem življenju in sem ... Več.
Piše: Ivan Simič
Prenova šolskega sistema je nujna, ne pa tudi zamenjava ene ideologije za drugo
11
05.09.2021 22:00
Otroci so naše največje bogastvo in čas je, da jim tudi država to prizna, dokaže in pokaže. Glede na čase in potrebe trga dela ... Več.
Piše: Aleksandra Pivec
Nedeljska pridiga: Kaj bi mi brez sovražnega govora
6
05.09.2021 11:00
Razmah sovražnega govora v Sloveniji je le eden izmed simptomov vsebinskega deficita. Večina ljudi je zadovoljna, da lahko ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Prostor umetnosti ni nič drugega kot dediščina bojev za osvoboditev
2
04.09.2021 23:08
V zadnjih letih, odkar pišem umetniške refleksije, sem bil kar nekajkrat v skušnjavi, da bi napisal razdiralne kritike o lokalni ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Janše na volitvah ne more premagati opozicija, Janšo lahko z oblasti vržejo le anticepilci
12
03.09.2021 21:00
Opozicija njegovega veličanstva, maršala osamosvojitve, se zaman trudi. Tudi mainstream mediji po nepotrebnem zganjajo histerijo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Nekaj je grozno narobe s svetom, v katerem odrasli, razgledani in izobraženi ljudje postajajo teoretiki zarot
17
02.09.2021 20:00
Zadnjič sem zapisala, da bi cepljenje moralo biti obvezno, kajti edino tako bi se izognili četrtemu valu korone. Prijatelj ... Več.
Piše: Ana Jud
Aktivni državljan in večja transparentnost pri trošenju našega javnega denarja
6
01.09.2021 21:59
O Aktivnem državljanu pišem na tem portalu že od junija 2016 pa vse do danes; kako lahko njegovo sodelovanje pomaga pri ... Več.
Piše: Miha Burger
Med Saigonom in Kabulom: Ali Združene države Amerike res izgubljajo vojne?
17
30.08.2021 20:50
ZDA torej ne širijo demokracije, temveč jo zagotavljajo dozirano, na žličko, kar sicer prinaša znosnejše življenje v zrušenih ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Uredniški komentar: Medtem ko se svet bori z virusom, se bodo Slovenci pobili med sabo!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.164
02/
Hipotetično se lahko sprašujem, ali je tudi Marjan Šarec del proticepilskega gibanja
Milan Krek
Ogledov: 2.094
03/
Četudi bi bila Slovenija res pripravljena na revolucijo, major Troha ni človek, ki bi jo lahko vodil
Ana Jud
Ogledov: 1.693
04/
Recenzija: Udbovski učbenik, osnovni tečaj
Ana Jud
Ogledov: 1.990
05/
Kriptopahor, s.p. ali polemika o predlaganem zakonu o "obdavčenju kriptonaložb"
Ivan Simič
Ogledov: 1.546
06/
Nedeljska pridiga: Nevarni časi so pred nami. Precej bolj nevarni od najnovejše mutacije najnovejšega koronavirusa.
Simona Rebolj
Ogledov: 916
07/
Bolje najbrž ne bo nikoli: 11. september, dvajset let kasneje
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.331
08/
Svetloba je za arhitekta vir energije in misterij neskončne globine
Robert Klun
Ogledov: 1.040
09/
Vonj imperijev (1): Ena sama kapljica parfuma lahko v sebi skriva vso zgodovino 20. stoletja
Uredništvo
Ogledov: 1.001
10/
How realistic are China's plans in Afghanistan?
Valerio Fabbri
Ogledov: 525