Komentar

30-letnica Slovenije: "Sprava je pot, ki se nikoli ne konča"

Pravica do groba je naslov 5. poročila vladne komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč, kot se imenuje ta komisija, ki se ukvarja s posledicami revolucionarnega nasilja. Jože Dežman, predsednik komisije in urednik knjige, ki jo je založila Družina, bo danes predstavil 5. poročilo, v katerem so uvodne besede prispevali tudi predsednik republike, predsednik državnega sveta in minister za obrambo. Izpostavljamo prispevek Boruta Pahorja z naslovom Sprava je pot, ki se nam zdi že zaradi institucije predsednika republike dovolj pomemben za nadaljevanje pomiritve med Slovenci. Zdi se, da je prav vprašanje sprave eden glavnih poudarkov obeh predsedniških mandatov gospoda Pahorja, ki je glede tega pokazal precej državniške širine, modrosti in predvsem iskrenosti. Prav te vrline včasih pogrešamo pri njegovih eskapadah na družbenih omrežjih, zlasti Instagramu.

 

04.06.2021 04:30
Piše: Borut Pahor
Ključne besede:   Borut Pahor   Komisija za reševanje vprašanj prikritih grobišč   Jože Dežman   sprava   SAZU   Spomenka Hribar   zgodovina   spomenik spravi

Foto: Mediaspeed

"V slovenski politiki sem trideset let in sprava je bila vedno, posebej pa polovico tega časa, pomembna točka mojega razumevanja slovenske stvarnosti. Vedno sem bil prepričan, da bomo z manj bremeni preteklosti Sloveniji lažje zagotovili boljšo prihodnost."

"Sprava je pot, ki se nikoli ne konča. Če se kon­ča, se začne trpljenje." S temi besedami sem lani poleti začel svoj govor na slovesnosti na Macesnovi gorici, trideset let po tem, ko je bila nedaleč stran v Kočevskem Rogu tako imenovana spravna maša. Dogodek, na katerem sta spregovori­la tedanji nadškof in metropolit dr. Alojzij Šuštar ter tedanji predsednik Predsedstva Republike Slovenije Milan Kučan, štejem za mejnik v času osamosvaja­nja naše države: razumem ga kot poskus, s katerim sta oba govornika Slovence spodbudila k narodni pomiritvi in spravi. Še danes, po tridesetih letih, po mnogih skupnih uspehih in nekaterih novih razha­janjih, se občutki glede pomena in namena tistega dne razhajajo. Slišati je dvome o njegovi iskrenosti, a osebno menim, da je bil to izjemno pomemben dogodek za naš narod in nastajajočo državo. Z njim sta narodna pomiritev in sprava postali legitimno, splošno sprejemljivo stremljenje – za razliko od molka, ki je o tem vladal skoraj pol stoletja.

 

To je bil čas bližajočega se plebiscita in ustana­vljanja slovenske države. Med ljudmi se je krepilo zavedanje, da bi razkol, kot smo mu bili priča sredi druge svetovne vojne, lahko znova tragično, usodno razdelil Slovence; če bi jih nemara celo obrnil ene proti drugim, bi se osamosvojitvene sanje žalostno končale. Verjetno se je, ne le zaradi upov in sanj, marveč tudi iz strahu pred vnovičnimi delitvami, lahko med ljudmi kljub političnim zameram in nezaupanju okrepilo spoznanje, da je veliko več ti­stega, kar nas povezuje, kot tistega, kar nas razdvaja.

 

V spominu mi ta čas ostaja kot poseben trenu­tek, ko smo se zavedeli, da moramo sodelovati, se zanesti na drugega in biti skupaj. Ta skupna odlo­čenost v času plebiscita, razglasitve države, njene vojaške obrambe in diplomatskega priznanja je bila sprava par excellence. Bila je dokaz, da Slovenci nis­mo obsojeni na razkol, da to ni nekakšna usoda, ki ji ne moremo ubežati, da lahko o sebi odločamo sami in da, le če se o tem sporazumemo, tudi zmo­remo.

 

Menim, da je to spoznanje, ki si ga moramo dobro zapomniti in sami sebe nanj večno opomin­jati. Sprava je pot, ki se nikoli ne konča. Pomeni, da zadnjega koraka ni; vedno so nove poti in novi načini poprave krivic, da ne bi delali novih. Če se ta pot konča, se začne trpljenje.

 

Podobno sem razmišljal pred kratkim, ko mi je predsednik Slovenske akademije znanosti in umet­nosti slovesno predal dokument Slovenska sprava. Ob tem sem priredil posebno svečanost, saj menim, da gre za pomembno, veliko, veličastno dejanje. Predsedniku akademije dr. Petru Štihu in uglednim akademikom, ki so sodelovali pri pripravi doku­menta, sem čestital s posebnim občudovanjem, saj vem, koliko naporov je bilo potrebnih zanj.

 

V mislih sem imel trideset let prizadevanj, poskusov, neuspehov, zaostankov ter napredkov. Prav toliko let sem v slovenski politiki tudi sam in sprava je bila vedno, posebej pa polovico tega časa, pomembna točka mojega razumevanja slovenske stvarnosti. Vedno sem bil prepričan, da bomo z manj bremeni preteklosti Sloveniji lažje zagotovili boljšo prihodnost.

 

Z esejem Krivda in greh je Spomenka Hribar v prvi polovici osemdesetih let na nek način uvedla diskusijo o spravi kot legitimnem delu agende slo­venske politične pomladi in osamosvajanja. Tudi zaradi napredka v zorenju potrebe po njej je bila lahko poleti 1990 maša v Kočevskem Rogu. Sledila je osamosvojitev: najprej vojna, obramba, med­narodno priznanje, nato vzpostavitev samostojne, lastne, naše države. Tako je sprava za skoraj dvajset let, vse od leta 1991 naprej – sicer ob nekaterih poskusih, da bi prizadevanja zanjo pridobila širšo podporo ali celo soglasje –, obtičala nekako na robu političnega obzorja. Potem pa je bila v začetku leta 2009 odkrita Huda jama. Huda jama je bila strašen zločin in njegovo razkritje, ki je pomenilo kulturni šok za celotno javnost, ne glede na svetovnonazor­sko pripadnost ljudi, je za vedno spremenilo odnos do vprašanja sprave.

 

Že jeseni leta 2009, kljub temu da je bil to čas največje finančne krize po drugi svetovni vojni in čeprav smo se ukvarjali s pogajanji s Hrvaško, je državni zbor sprejel tako imenovano spravno za­konodajo. V dvanajstih letih od tedaj smo naredili veliko. Sam sem večkrat ocenil, da bomo spravo dosegli postopoma in pot tlakovali z večjimi in manjšimi simbolnimi in stvarnimi koraki, potr­pežljivostjo in strpnostjo. Ocenjujem, da je pri tem pomembno delo predvsem od leta 2013 naprej opravila Komisija za povojne poboje in grobišča. Naj spomnim slovensko javnost, da smo oktobra leta 2016 posmrtne ostanke žrtev iz Hude jame pietetno prepeljali na mariborsko pokopališče v Spominski park Dobrava in tam ob izjemnem ra­zumevanju javnosti ter ne glede na politične in druge razlike med nami opravili formalni pokop. Ob koncu teh simbolnih in spravnih ravnanj je bil leta 2017 postavljen tudi spomenik na Kon­gresnem trgu; ima zapleteno ime Spomenik vsem žrtvam vojn in z vojnami povezanim žrtvam na območju Republike Slovenije, a ga ljudje bolje poznajo kar kot spomenik sprave. Položitev venca k temu spomeniku je postala redna protokolarna vsebina ob uradnih obiskih predsednikov držav v Republiki Sloveniji in ponosen sem, ko mi marsikdo reče, da smo opravili veliko delo.

 

Z izjavo Slovenska sprava Slovenske akademije znanosti in umetnosti smo po spoštljivem poko­pu žrtev na Dobravi in drugod, monumentalnem spomeniku na osrednjem trgu slovenske prestolni­ce, manjših obeležjih na drugih krajih ter številnih drugih stvarnih in simbolnih obeležitvah dobili še dokument, ki je ubesedil slovensko spravo. Najvišja slovenska znanstvena, umetnostna in intelektualna institucija ga je sprejela na svoji skupščini.

 

Gre za izjemno dragocen dokument, ki prispeva k razčiščevanju našega odnosa do polpretekle zgo­dovine in v luči naše prihodnosti tematizira vrednote. Vrednote nas držijo skupaj in nas bodo obdržale kot skupnost v prihodnosti. Izjava Slovenska sprava reafirmira tiste vrednote, na katerih temeljimo kot narodna skupnost Slovencev, ter v etičnem smislu ovrednoti glavne fenomene narodnega položaja sredi prejšnjega stoletja: upor proti okupatorju, njegovo prilastitev s strani komunistične partije, revolucionarni teror, odpor proti njemu in oboro­ženo kolaboracijo. Vse to so ključna vprašanja, ki so dolga desetletja hromila intelektualno in politično javnost; njihova vrednostna ocena prav ob tridesetletnici naše samostojne države zaokrožuje opus poskusov vseh preteklih let.

 

Ko me je junija lani obiskalo vodstvo SAZU in smo govorili o simpoziju Slovenska sprava, sem omenil, da bi bilo imenitno, ko bi ob tem lahko na­ stal tudi tak dokument. Izrazil sem željo, da bi ga – če bi ga v resnici uspeli sestaviti in sprejeti – nato na diskreten, a seveda transparenten način posredoval v presojo predsedniku državnega zbora s predlogom, da bi ga morda ob trideseti obletnici države državni zbor z aklamacijo sprejel in ga posvojil. O tem ne morem presojati jaz, lahko se le zavzamem, da se kaj takega zgodi.

 

Močno si želim, da bi se.

 

To bi sam videl kot dokaz, da je dozorel čas, ko bomo lahko rekli, da smo pripravljeni na prihodnost.

 

Borut Pahor je predsednik Republike Slovenije.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
10
Prvih 100 dni vlade: "Ugrabljeni" premier, amaterski komunikatorji in naftna apokalipsa
12
28.06.2022 20:00
Ljudje bi lahko razumeli, da se zgodijo problemi z derivati, s sprejemanjem nepremišljenih predlogov zakonov in podobno, če jim ... Več.
Piše: Gregor Kos
Gospod premier, obljubili ste nam, da bomo živeli v svobodi in da nikogar ne boste maltretirali. Žal prvi tedni ne kažejo tega!
14
26.06.2022 21:35
Odstopil sem po imenovanju novega ministra za finance in to zaradi tega, ker imam svoj ponos in ne dovolim, da kdor koli ... Več.
Piše: Ivan Simič
Zdaj je jasno: Izvolili smo ljudi, ki ne sodijo v hram demokracije, ampak v kakšno zakotno špelunko ali zidanico
27
25.06.2022 21:48
Proslava ne more biti kronotop za razkazovanje nekega hudo poškodovanega ega, za zasebno poplesavanje in nasmihanje v slogu ... Več.
Piše: Denis Poniž
Deset neprijetnih vprašanj, ki bi si jih morala zastaviti slovenska desnica
34
23.06.2022 21:50
Če je celotna desna politična opcija odvisna le od ene osebe in v tridesetih letih ni bila sposobna proizvesti novega voditelja, ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Mi smo pa delali specializacije in študije za koga, gospodje politiki? Čemu smo trošili dragoceni čas? Zato da bomo izpolnjevali vaše politične želje?
24
21.06.2022 06:35
O političnih pritiskih na NIJZ sem vam že veliko pisal. Danes bom pisal o pritiskih na Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje ... Več.
Piše: Milan Krek
Putinova vojna z Ukrajino bo evropski problem, Amerika se bo bolj posvečala Kitajski
6
18.06.2022 22:55
George Friedman je v svoji knjigi Naslednjih 100 let iz leta 2008 predvideval, da bodo Združene države Amerike v poznejšem delu ... Več.
Piše: Scott J. Younger
Nekaj površnih primerjav med odnosom Slovencev in Italijanov do politike
13
16.06.2022 22:15
Tujec, ki več let živi v tujini, se težko izogne primerjavi med navadami svojih rojakov in ljudi iz njegove nove domovine. Na ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Ko nam bodo ideološko poenotili medijski prostor in politično vdrli v NIJZ, ne bo več uravnoteženih medijev niti NIJZ. Prišli bomo do medijske krajine Severne Koreje, kjer obstaja samo ena Resnica!
25
14.06.2022 19:00
Ko sem zjutraj po prvi seji nove, 15. slovenske vlade, prišel na delo, so me zaskrbljene sodelavke opozorile, da je bilo po ... Več.
Piše: Milan Krek
Srž problema aktualne volilne katastrofe t.i. sredincev in prodemokratov
12
12.06.2022 22:30
V srži problema konfuzije orientacije sredine je vnašanje konfuzije v slovenski politični prostor s floskulami o t.i. sredini in ... Več.
Piše: Žiga Stupica
Zakaj ima politična sredina v Sloveniji takšne težave, če pa govori o povezovanju?
25
11.06.2022 23:59
Voditeljstvo tako ali drugače vodi predvsem v avtoritarnost, ki ne prenese povezovanja različnosti, in ni pot k več demokracije. ... Več.
Piše: Miha Burger
Seznami za odstrel: Nova oblast potrebuje NIJZ, saj so tam notri vsi naši občutljivi osebni podatki!
12
10.06.2022 22:35
Nova oblast, ki smo jo demokratično izvolili prav zaradi prepričanja, da bo res demokratična, nas že na začetku zastrašuje z ... Več.
Piše: Milan Krek
Slovenska rusofilija je nevarno igranje z ognjem in popolna slepota za razumevanje časov, ki bodo prišli po koncu vojne in porazu Rusije
28
09.06.2022 19:00
Slovenska rusofilija ni smešna ali nekaj, kar bi odpravili z zamahom roke, češ, nekaj ne posebej brihtnih osebkov hoče s svojimi ... Več.
Piše: Denis Poniž
Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan že tri dni pritiska name, naj odstopim kot direktor NIJZ!
35
05.06.2022 22:45
Minister za zdravje mi je v zadnjih dneh, ko se pogosteje slišiva, zaupal, da je njegov cilj depolitizacija zdravstva. Pa ... Več.
Piše: Milan Krek
Pahorjeva Nekropola: Ko pripovedovalec kot filmska kamera beleži podobe taborišča smrti
5
31.05.2022 21:32
Boris Pahor je prekrižaril kar nekaj zloglasnih krajev, vsepovsod je imel neposreden stik s smrtjo bodisi kot nosač trupel ... Več.
Piše: Mitja Čander
Popravek: "Ne, nisem žalosten, ker je vsega konec. Srečen sem, ker je jutri začetek novega dne, nove kreacije, novih izzivov."
0
31.05.2022 13:05
11. maja 2022 je bil na portalu+ objavljen komentar z naslovom Ne, nisem žalosten, ker je vsega konec. Srečen sem, ker je jutri ... Več.
Piše: Uredništvo
Boris Pahor in vrata, ki vodijo v 20. stoletje (1913-2022)
9
30.05.2022 22:05
Pahor je resnično preživel stoletje in še več. Za njim so se zaklenila železna vrata 20. stoletja. Tista hladna, škripajoča ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Politična satira: Magnetogram vladne seje Slovenske Osvobodilne Fronte "Tadobri" (SOFT)
14
25.05.2022 19:28
Po HARD vladi Janeza Janše bomo imeli mehko, človeku prijazno koalicijo Slovenske Osvobodilne Fronte Tadobri (SOFT). Nova vlada ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Maščevalni pohod analitika Maksutija, dolgotrajni covid in potem še opičje koze
19
22.05.2022 21:05
Po Alemu Maksutiju je prišel čas za maščevalni pohod. Ko bo bodoča, Maksutiju ljuba vlada odšla, bomo lekcijo ponovili? In tako ... Več.
Piše: Milan Krek
Marle pa ni več
17
22.05.2022 00:00
Na tem mestu bi moral biti objavljen intervju z legendarnim novinarjem Marcelom Štefančičem, a me ignorira. V redu. Saj razumem. ... Več.
Piše: Ana Jud
Intervju z Lavrovom: "Moja vloga ni napovedati vojne Rusiji, opravljati moram le svoje delo"
10
20.05.2022 20:47
Intervju z ruskim zunanjim ministrom Sergejem Lavrovom, ki je bil predvajan v oddaji Zona bianca (Bela cona) na italijanskem ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Deset neprijetnih vprašanj, ki bi si jih morala zastaviti slovenska desnica
Andrej Capobianco
Ogledov: 3.830
02/
Gospod premier, obljubili ste nam, da bomo živeli v svobodi in da nikogar ne boste maltretirali. Žal prvi tedni ne kažejo tega!
Ivan Simič
Ogledov: 2.552
03/
Zdaj je jasno: Izvolili smo ljudi, ki ne sodijo v hram demokracije, ampak v kakšno zakotno špelunko ali zidanico
Denis Poniž
Ogledov: 2.615
04/
Prvih 100 dni vlade: "Ugrabljeni" premier, amaterski komunikatorji in naftna apokalipsa
Gregor Kos
Ogledov: 1.587
05/
Premier Golob očita Milanu Kučanu streljanje kozlov, sam pa klati neumnosti o Zahodnem Balkanu
Uredništvo
Ogledov: 1.256
06/
30-letnica Ustavnega sodišča: Na Beethovnovi delajo (pre)počasi in (pre)slabo, politično zapakirano, pristransko in aktivistično
Peter Jambrek
Ogledov: 1.470
07/
Ruska ekonomija v vojni: Kaj imajo skupnega Putinovi oligarhi in mehiški narkokarteli?
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.404
08/
Mi smo pa delali specializacije in študije za koga, gospodje politiki? Čemu smo trošili dragoceni čas? Zato da bomo izpolnjevali vaše politične želje?
Milan Krek
Ogledov: 2.084
09/
Družba blaginje: Ali je finančna pomoč države za otroke ustrezno razporejena?
Bine Kordež
Ogledov: 532
10/
Če vam IPF ali SAZAS izstavita za 200 evrov previsok mesečni račun, bo na koncu Mojca Mlakar iz SAP zahtevala 15.000 evrov zgolj za stroške postopka, če boste hoteli oporekati
Boris Meglič
Ogledov: 21.016