Komentar

30-letnica Slovenije: "Sprava je pot, ki se nikoli ne konča"

Pravica do groba je naslov 5. poročila vladne komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč, kot se imenuje ta komisija, ki se ukvarja s posledicami revolucionarnega nasilja. Jože Dežman, predsednik komisije in urednik knjige, ki jo je založila Družina, bo danes predstavil 5. poročilo, v katerem so uvodne besede prispevali tudi predsednik republike, predsednik državnega sveta in minister za obrambo. Izpostavljamo prispevek Boruta Pahorja z naslovom Sprava je pot, ki se nam zdi že zaradi institucije predsednika republike dovolj pomemben za nadaljevanje pomiritve med Slovenci. Zdi se, da je prav vprašanje sprave eden glavnih poudarkov obeh predsedniških mandatov gospoda Pahorja, ki je glede tega pokazal precej državniške širine, modrosti in predvsem iskrenosti. Prav te vrline včasih pogrešamo pri njegovih eskapadah na družbenih omrežjih, zlasti Instagramu.

 

04.06.2021 04:30
Piše: Borut Pahor
Ključne besede:   Borut Pahor   Komisija za reševanje vprašanj prikritih grobišč   Jože Dežman   sprava   SAZU   Spomenka Hribar   zgodovina   spomenik spravi

Foto: Mediaspeed

"V slovenski politiki sem trideset let in sprava je bila vedno, posebej pa polovico tega časa, pomembna točka mojega razumevanja slovenske stvarnosti. Vedno sem bil prepričan, da bomo z manj bremeni preteklosti Sloveniji lažje zagotovili boljšo prihodnost."

"Sprava je pot, ki se nikoli ne konča. Če se kon­ča, se začne trpljenje." S temi besedami sem lani poleti začel svoj govor na slovesnosti na Macesnovi gorici, trideset let po tem, ko je bila nedaleč stran v Kočevskem Rogu tako imenovana spravna maša. Dogodek, na katerem sta spregovori­la tedanji nadškof in metropolit dr. Alojzij Šuštar ter tedanji predsednik Predsedstva Republike Slovenije Milan Kučan, štejem za mejnik v času osamosvaja­nja naše države: razumem ga kot poskus, s katerim sta oba govornika Slovence spodbudila k narodni pomiritvi in spravi. Še danes, po tridesetih letih, po mnogih skupnih uspehih in nekaterih novih razha­janjih, se občutki glede pomena in namena tistega dne razhajajo. Slišati je dvome o njegovi iskrenosti, a osebno menim, da je bil to izjemno pomemben dogodek za naš narod in nastajajočo državo. Z njim sta narodna pomiritev in sprava postali legitimno, splošno sprejemljivo stremljenje – za razliko od molka, ki je o tem vladal skoraj pol stoletja.

 

To je bil čas bližajočega se plebiscita in ustana­vljanja slovenske države. Med ljudmi se je krepilo zavedanje, da bi razkol, kot smo mu bili priča sredi druge svetovne vojne, lahko znova tragično, usodno razdelil Slovence; če bi jih nemara celo obrnil ene proti drugim, bi se osamosvojitvene sanje žalostno končale. Verjetno se je, ne le zaradi upov in sanj, marveč tudi iz strahu pred vnovičnimi delitvami, lahko med ljudmi kljub političnim zameram in nezaupanju okrepilo spoznanje, da je veliko več ti­stega, kar nas povezuje, kot tistega, kar nas razdvaja.

 

V spominu mi ta čas ostaja kot poseben trenu­tek, ko smo se zavedeli, da moramo sodelovati, se zanesti na drugega in biti skupaj. Ta skupna odlo­čenost v času plebiscita, razglasitve države, njene vojaške obrambe in diplomatskega priznanja je bila sprava par excellence. Bila je dokaz, da Slovenci nis­mo obsojeni na razkol, da to ni nekakšna usoda, ki ji ne moremo ubežati, da lahko o sebi odločamo sami in da, le če se o tem sporazumemo, tudi zmo­remo.

 

Menim, da je to spoznanje, ki si ga moramo dobro zapomniti in sami sebe nanj večno opomin­jati. Sprava je pot, ki se nikoli ne konča. Pomeni, da zadnjega koraka ni; vedno so nove poti in novi načini poprave krivic, da ne bi delali novih. Če se ta pot konča, se začne trpljenje.

 

Podobno sem razmišljal pred kratkim, ko mi je predsednik Slovenske akademije znanosti in umet­nosti slovesno predal dokument Slovenska sprava. Ob tem sem priredil posebno svečanost, saj menim, da gre za pomembno, veliko, veličastno dejanje. Predsedniku akademije dr. Petru Štihu in uglednim akademikom, ki so sodelovali pri pripravi doku­menta, sem čestital s posebnim občudovanjem, saj vem, koliko naporov je bilo potrebnih zanj.

 

V mislih sem imel trideset let prizadevanj, poskusov, neuspehov, zaostankov ter napredkov. Prav toliko let sem v slovenski politiki tudi sam in sprava je bila vedno, posebej pa polovico tega časa, pomembna točka mojega razumevanja slovenske stvarnosti. Vedno sem bil prepričan, da bomo z manj bremeni preteklosti Sloveniji lažje zagotovili boljšo prihodnost.

 

Z esejem Krivda in greh je Spomenka Hribar v prvi polovici osemdesetih let na nek način uvedla diskusijo o spravi kot legitimnem delu agende slo­venske politične pomladi in osamosvajanja. Tudi zaradi napredka v zorenju potrebe po njej je bila lahko poleti 1990 maša v Kočevskem Rogu. Sledila je osamosvojitev: najprej vojna, obramba, med­narodno priznanje, nato vzpostavitev samostojne, lastne, naše države. Tako je sprava za skoraj dvajset let, vse od leta 1991 naprej – sicer ob nekaterih poskusih, da bi prizadevanja zanjo pridobila širšo podporo ali celo soglasje –, obtičala nekako na robu političnega obzorja. Potem pa je bila v začetku leta 2009 odkrita Huda jama. Huda jama je bila strašen zločin in njegovo razkritje, ki je pomenilo kulturni šok za celotno javnost, ne glede na svetovnonazor­sko pripadnost ljudi, je za vedno spremenilo odnos do vprašanja sprave.

 

Že jeseni leta 2009, kljub temu da je bil to čas največje finančne krize po drugi svetovni vojni in čeprav smo se ukvarjali s pogajanji s Hrvaško, je državni zbor sprejel tako imenovano spravno za­konodajo. V dvanajstih letih od tedaj smo naredili veliko. Sam sem večkrat ocenil, da bomo spravo dosegli postopoma in pot tlakovali z večjimi in manjšimi simbolnimi in stvarnimi koraki, potr­pežljivostjo in strpnostjo. Ocenjujem, da je pri tem pomembno delo predvsem od leta 2013 naprej opravila Komisija za povojne poboje in grobišča. Naj spomnim slovensko javnost, da smo oktobra leta 2016 posmrtne ostanke žrtev iz Hude jame pietetno prepeljali na mariborsko pokopališče v Spominski park Dobrava in tam ob izjemnem ra­zumevanju javnosti ter ne glede na politične in druge razlike med nami opravili formalni pokop. Ob koncu teh simbolnih in spravnih ravnanj je bil leta 2017 postavljen tudi spomenik na Kon­gresnem trgu; ima zapleteno ime Spomenik vsem žrtvam vojn in z vojnami povezanim žrtvam na območju Republike Slovenije, a ga ljudje bolje poznajo kar kot spomenik sprave. Položitev venca k temu spomeniku je postala redna protokolarna vsebina ob uradnih obiskih predsednikov držav v Republiki Sloveniji in ponosen sem, ko mi marsikdo reče, da smo opravili veliko delo.

 

Z izjavo Slovenska sprava Slovenske akademije znanosti in umetnosti smo po spoštljivem poko­pu žrtev na Dobravi in drugod, monumentalnem spomeniku na osrednjem trgu slovenske prestolni­ce, manjših obeležjih na drugih krajih ter številnih drugih stvarnih in simbolnih obeležitvah dobili še dokument, ki je ubesedil slovensko spravo. Najvišja slovenska znanstvena, umetnostna in intelektualna institucija ga je sprejela na svoji skupščini.

 

Gre za izjemno dragocen dokument, ki prispeva k razčiščevanju našega odnosa do polpretekle zgo­dovine in v luči naše prihodnosti tematizira vrednote. Vrednote nas držijo skupaj in nas bodo obdržale kot skupnost v prihodnosti. Izjava Slovenska sprava reafirmira tiste vrednote, na katerih temeljimo kot narodna skupnost Slovencev, ter v etičnem smislu ovrednoti glavne fenomene narodnega položaja sredi prejšnjega stoletja: upor proti okupatorju, njegovo prilastitev s strani komunistične partije, revolucionarni teror, odpor proti njemu in oboro­ženo kolaboracijo. Vse to so ključna vprašanja, ki so dolga desetletja hromila intelektualno in politično javnost; njihova vrednostna ocena prav ob tridesetletnici naše samostojne države zaokrožuje opus poskusov vseh preteklih let.

 

Ko me je junija lani obiskalo vodstvo SAZU in smo govorili o simpoziju Slovenska sprava, sem omenil, da bi bilo imenitno, ko bi ob tem lahko na­ stal tudi tak dokument. Izrazil sem željo, da bi ga – če bi ga v resnici uspeli sestaviti in sprejeti – nato na diskreten, a seveda transparenten način posredoval v presojo predsedniku državnega zbora s predlogom, da bi ga morda ob trideseti obletnici države državni zbor z aklamacijo sprejel in ga posvojil. O tem ne morem presojati jaz, lahko se le zavzamem, da se kaj takega zgodi.

 

Močno si želim, da bi se.

 

To bi sam videl kot dokaz, da je dozorel čas, ko bomo lahko rekli, da smo pripravljeni na prihodnost.

 

Borut Pahor je predsednik Republike Slovenije.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
10
Virtualna "strateškost" strateških svetov?
4
21.03.2023 21:25
Strateški sveti vlade so pogruntavščina demokratičnih ureditev, ki sploh ni slaba v svoji osnovni ideji. Na določenih akutnih ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Sovražnosti sovražnikov sovražnega govora
15
19.03.2023 19:00
Na bo jasno že na začetku: nobena inkarnacija Udbe me ne bo ustrahovala in še naprej bom misli in pisal kot sem mislil in pisal ... Več.
Piše: Denis Poniž
Kocka je padla, Putin tudi uradno prvi na seznamu iskanih vojnih zločincev!
20
17.03.2023 21:35
Petkova odločitev Mednarodnega kazenskega sodišča, da izda nalog za aretacijo ruskega predsednika, je v marsičem res prelomna, ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Človeštvo se bo uničilo, če ne bo spoštovalo univerzalnih demokratičnih vrednot
9
16.03.2023 19:44
Znašli smo se na prelomni točki razvoja celotne človeške skupnosti, kjer svobodni, individualni ustvarjalnosti zmanjkuje sape, ... Več.
Piše: Miha Burger
Danijel Bešič Loredan je kot klovn, klovnu pa običajno opravičimo vse
14
12.03.2023 22:42
Komisija za preprečevanje korupcije se je izjasnila v primeru groženj ministra za zdravje, izrečenih v telefonskem pogovoru s ... Več.
Piše: Milan Krek
Onkraj demokracije: O "odsluženi generaciji" osamosvojiteljev
18
12.03.2023 19:20
V časopisu, ki velja za vodilno (mainstream) slovensko glasilo, smo pred dnevi lahko brali zanimiv prispevek o nujnih spremembah ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Polemika tedna: Zakaj se Sachs in mirovniki glede Rusije bridko motijo in s svojimi pozivi v resnici podpirajo zločinca Putina
38
10.03.2023 17:10
Človek je presenečen, da se toliko pametnih ljudi iz zgodovine ni nič naučilo. Že 20. stoletje dokazuje, da vrtnice in nageljni ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Reaktivno - sanacijsko vladanje, ideologija, eko vrtovi, muzeji, spomeniki namesto razvoja
13
08.03.2023 20:15
Slovenija je dežela strategij, tudi zelo dobrih. Sprejemamo strategije za vsa področja, od zdravstva, šolstva, energetike, ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Evropa 2035: Bencin v bruseljski utopiji
16
07.03.2023 12:33
Za revolucijo je poskrbela Evropska unija v gospodovem letu 2023, ko je med sprejemanjem ukrepov o ukrivljenosti banan in v ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Putinova vojna v kontekstu svetovnih srečanj
9
06.03.2023 21:30
Med oktobrom in novembrom 2022 je bilo polno svetovnih srečanj, od katerih nobeno ni vključevaloRusije, bodisi je bila ta le ... Več.
Piše: Scott J. Younger
Fermijev paradoks slovenske politike ali kje so naši novi politični leaderji
15
05.03.2023 21:10
Leta 1950 je fizik Enrico Fermi postavil vprašanje Kje so vsi?, ki ga danes poznamo kot Fermijev paradoks. Nobelov nagrajenec je ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Polemika: Deveta obletnica ukrajinske vojne
19
03.03.2023 11:59
Nismo na prvi obletnici vojne v Ukrajini, kot trdijo zahodne vlade in mediji, pravi Jeffrey Sachs: Ta vojna traja že deveto ... Več.
Piše: Jeffrey Sachs
Zakaj je imenovanje "tajnice" Društva novinarjev Slovenije Špela Stare v Programski svet RTV Slovenija moralno sporno in problematično
15
27.02.2023 20:00
Če je bil strah pred upravljanjem javne radiotelevizije s strani skupin, ki uresničujejo svoje interese, upravičen, se sprašuje ... Več.
Piše: Domen Savič
Planica 2023: Butična in cenovno zakalkulirana
21
26.02.2023 19:00
V zadnjih dneh smo priča eskalaciji javnih kritik na račun organizatorjev Svetovnega prvenstva v nordijskem smučanju v Planici. ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Prvo leto vojne: Russkij mir
26
23.02.2023 20:15
Ob robu nekega sestanka me je tedanji italijanski zunanji minister di Maio vprašal, če res mislim, da bo Rusija napadla ... Več.
Piše: Anže Logar
Eden od problemov ministra Bešiča so vedno nove, neuresničljive obljube, zaradi katerih ministru nos vse hitreje raste, tako kot Lažnivemu Kljukcu
7
22.02.2023 22:09
Finci za 5,5 milijona prebivalcev porabijo 22,3 milijarde sredstev, Slovenija pa za 2 milijona ljudi okoli 4,5 milijarde evrov, ... Več.
Piše: Milan Krek
Zgrešeno pismo za mir: Kot je Hitler iz naše hotel napraviti nemško deželo, hoče Putin iz ukrajinske napraviti rusko
29
19.02.2023 18:00
Ali smo Slovenci leta 1941 ravnali narobe, ko smo se uprli nemškemu in drugim agresorjem ter v uporu vztrajali štiri leta? Kajti ... Več.
Piše: Božo Cerar
Likvidaciji Muzeja slovenske osamosvojitve ob rob: Udba in akcija Sever
31
17.02.2023 20:00
Igor Bavčar je ob izidu knjige Igorja Omerze Udba in akcija Severjunija 2020 napisal obširno spremno besedo, v kateri je akcijo ... Več.
Piše: Igor Bavčar
Škandal Prešernove nagrade: "Le čevlje sodi naj kopitar"
15
15.02.2023 20:00
Paradoks je tudi v tem, da se je to zgodilo prav na predvečer Prešernovega dne in v tako skrajnem nasprotju z izjemno vsebino ... Več.
Piše: Andrej Jemec
V tretje gre rado? O slovenski kandidaturi za nestalno članico Varnostnega sveta
13
14.02.2023 20:00
Še nekaj mesecev je ostalo do glasovanja o slovenski kandidaturi za nestalno članico Varnostnega sveta OZN za leti 2024-2025. Za ... Več.
Piše: Božo Cerar
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Sovražnosti sovražnikov sovražnega govora
Denis Poniž
Ogledov: 2.380
02/
Onkraj demokracije: O "odsluženi generaciji" osamosvojiteljev
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1.739
03/
Danijel Bešič Loredan je kot klovn, klovnu pa običajno opravičimo vse
Milan Krek
Ogledov: 1.726
04/
Kocka je padla, Putin tudi uradno prvi na seznamu iskanih vojnih zločincev!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.683
05/
Kako so ponižani Rusi zavrnili demokracijo in zakaj so Putina sprejeli kot odrešenika
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.301
06/
Človeštvo se bo uničilo, če ne bo spoštovalo univerzalnih demokratičnih vrednot
Miha Burger
Ogledov: 1.066
07/
Polemika tedna: Zakaj se Sachs in mirovniki glede Rusije bridko motijo in s svojimi pozivi v resnici podpirajo zločinca Putina
Dejan Steinbuch
Ogledov: 4.088
08/
Umik Rusije iz dogovora Novi Start: Med zadrževanjem in politično strategijo
Valerio Fabbri
Ogledov: 769
09/
Cyber-espionage and data theft by Chinese entities concerns Norway and the Netherlands
Valerio Fabbri
Ogledov: 330
10/
Reaktivno - sanacijsko vladanje, ideologija, eko vrtovi, muzeji, spomeniki namesto razvoja
Tilen Majnardi
Ogledov: 1.861