Komentar

Volitve v Mehiki: Vizija predsednika Lópeza Obradorja je razdeljevanje denarja

V 130-milijonski Mehiki so bile to nedeljo zakonodajne volitve, volivci so volili 500 članov poslanske zbornice nacionalnega kongresa (300 po večinskem, 200 po proporcionalnem sistemu) ter lokalne guvernerje v vseh 31 zveznih državah in prestolnici Mexico City. To so bile največje, najštevilčnejše volitve v mehiški zgodovini. Predvolilna kampanja je bila burna, od septembra lani so ubili kar 88 politikov in kandidatov za poslance. Nedeljske volitve je zato ob že tako ali tako povsod prisotnih policijskih silah dodatno "varovalo" še 100.000 pripadnikov Nacionalne garde.

Spopadli sta se dve koaliciji, levosredinska Juntos Hacemos Historia (Skupaj ustvarjamo zgodovino), kjer ima dominantno vlogo stranka Morena, ter desnosredinska Va por Mexico (Gremo, Mehika). Prvi neuradni izidi bodo znani danes, uradno pa bodo potrjeni šele 23. avgusta.

Volitve so (bile) zanimive predvsem zaradi dveh razlogov. Prvi je povezan s pandmijo Covid-19; Mehika je namreč ena najhuje prizadetih držav na svetu, koronavirus je zahteval že skoraj četrt milijona življenj, brez dvoma bo koncetracija ljudi na voliščih vplivala na nadaljnjo širitev virusa. Drugi razlog pa se nanaša na predsednika države Lópeza Obradorja  ki formalno sicer nima nobene vloge v parlamentarnih volitvah, vendar je vladajoča stranka Morena, ki je imela doslej daleč največ sedežev v kongresu, v bistvu "njegova", saj je bil Obrador njen ustanovitelj. Poudarek na socialni politiki in obilica populizma sta bila doslej glavna atributa Morene, ki utegne izgubiti precej glasov ravno zaradi svoje organske povezanosti z Obradorjem. Nedeljske volitve so bile v marsičem tudi volitve za oziroma proti predsedniku Obradorju, ki je na oblast prišel z obilico populistične retorike, obljubljajoč več socialne pravičnosti in enakosti v izjemno razslojeni mehiški družbi. Tako Obrador kot Morena sta doslej obljubljala neusmiljen boj s korupcijo in revščino, česar pa v praksi ni videti. Morebitni poraz doslej vladajoče stranke bi brez dvoma prekrižal načrte predsedniku, ki razmišlja o ustavnih spremembah, kajti mehiška ustava mu dovoljuje le en mandat (ki sicer traja šest let).

Komentar o volitvah v Mehiki je napisal Luis Rubio, kolumnist časnika Reforma.

07.06.2021 04:29
Piše: Luis Rubio
Ključne besede:   López Obrador   Mehika   volitve   Luis Rubio

Mehika je imela v zadnjih desetletjih slabe vlade, nekatere so bile sicer povprečne, vse pa so obetale velike rešitve, ki pa so se končale z razočaranjem in morjem korupcije.

Danes je dan, dan državljanov. Dan, ko bodo državljani s svojim glasom posamično izrazili svoje občutke do vlade in pričakovanja glede prihodnosti. Redkokdaj so bile vmesne volitve tako transcendentalne kot tokrat, in to zato, ker je predsednik trenutek opredelil kot dilemo: zanj ali proti njemu. Namesto čistega in spoštljivega demokratičnega procesa od državljanov zahteva odziv, ki je nedvoumen, dokončen in očitno naklonjen le njemu in samo njemu.

 

Odgovornost, ki jo vsak od nas prevzame kot državljan, je izredna: z enim samim glasom si mora vsak izmed nas izbrati svoje ljudske predstavnike in lokalne guvernerje. Toda ne samo to. Poleg tega naš glas vključuje presojo trenutka, v katerem živimo, upanja v prihodnost in najboljši način, da ta upanja dosežemo. Težava demokracije - in obenem tudi njena vrlina - je v tem, da jih je treba izraziti v trenutku, z znakom na vsaki od glasovnic. Pri tem je zanimivo to, da bomo Mehičani na trnjih glede tega, kako so glasovali vsi ostali.

 

Ko smo blizu času glasovanja, je za nas bistveno, da razmislimo, kje smo, kam gremo, kaj je naslednje in kdo ponuja večjo stopnjo gotovosti za napredovanje v želeno smer. Očitno je, da bo vsak državljan pri odločanju o svojem glasovanju ocenil različne dejavnike, nedvomno pa obstaja vrsta elementov, ki na vse nas neposredno ali posredno vplivajo, čeprav na različne načine. Izjemno pri volilnem dnevu ni ogromno število volilnih mest (najobsežnejše število doslej v tej mladi demokraciji), ampak da vmesne volitve same po sebi zapovedujejo tako veliko transcendenco. V državi z razdeljeno oblastjo, kjer predsednik načeluje izvršilni veji, volitve definitivno poskušajo biti predsedniške.

 

A glede na osebnostni, agresivni in izključujoči način, ki je značilnost vladavine predsednika Lópeza Obradorja v prvih treh letih njegovega šestletnega mandata, je pred vsakim volivcem vprašanje, ali je treba carte blanche (proste roke, neomejena pooblastila, op. uredn.) predsedniku podeliti v prihodnjih in končnih treh letih mandata, ali pa si okrepitev zasluži zakonodajna veja, da se zagotovi obstoj učinkovite protiuteži, ki bo prispevala k bolj uravnoteženi državi in predsedniku, ki bo bolj zavezan vsem državljanom 

 

Nihče ne more napovedati, kaj prinaša prihodnost. Kljub temu ni niti najmanjšega dvoma, da je imela Mehika v zadnjih desetletjih slabe vlade, nekatere so bile sicer povprečne, vse pa so obetale velike rešitve, ki pa so se končale z razočaranjem in morjem korupcije. Predsednik López Obrador se je na predsedniško mesto zavihtel zaradi volilnega telesa, ki je bilo vsega tega sito bolj kot kakovosti njegovega predloga vlade, kar pa v praksi ni pomenilo nič drugega kot še več koncentracije oblasti v njegovih rokah. 

 

Njegov vladni program se je zmanjšal na tri infrastrukturne projekte dvomljivege pomembnosti in mehanizem  denarnih nakazil njegovim podpornikom. Namesto da bi iskal način za ustvarjanje gospodarske platforme, ki omogoča ustvarjanje bogastva ter dobra in stalna delovna mesta za uravnotežen razvoj in boljšo razporeditev dohodka, je vizija predsednika Lópeza Obradorja omejena na razdeljevanje denarja, ustvarja pa ničesar. Retorika lahko prikrije številne vladne akte, ne ustvarja pa dohodkov ali stalnih zaposlitev, ki so edino sredstvo za izhod iz sedanje paralize, revščine in neenakosti.

 

Na začetku šestletnega mandata tega predsednika sem izdal knjigo, v kateri sem začel z besedami, da je predsednik López Obrador pravilno opredelil tri glavne težave, s katerimi se sooča naša država: nizko stopnjo gospodarske rasti (v povprečju), revščino in neenakost . Vseeno pa sem zapisal, da je bil njegov predlog za njihovo reševanje napačen in bi propadel, ker ne bi priznal niti sprejel, da je težava v razmerah, v katerih živi velik del prebivalstva, in da so te razmere tiste, s katerimi bi se moral ukvarjati predsednik. Namesto tega se je predsednik posvetil poskusu poustvarjanja fantazijskega sveta, ki se je ustavil, a ne zaradi pomanjkanja vizije tistih, ki jih imenuje nasprotniki, temveč zaradi pomanjkanja vizije svojih predhodnikov, ki so končali v stagnaciji, kot bo tudi on, ker niso želeli ukvarjati s težavami realnosti danes.

 

Ostre kontraste, ki so značilni za današnjo Mehiko, je mogoče rešiti in predsednik López Obrador ima legitimnost, da se z njimi sooči, vendar je njegov projekt slep za politično in gospodarsko realnost, izjemno kompleksnosti Mehike 21. stoletja ter izjemen potencial ljudi na vseh koncih države. Vrnitev k avtoritarnosti iz preteklosti, ki siromaši ljudi, ne bo dosegla nič drugega, kot uničila še tistega nekaj majhnega napredka, ne da bi na tej poti ustvarili kaj boljšega. Toda predsednik ni pripravljen razmisliti o drugih možnostih, tudi o tistih, ki bi okrepile verjetnost, da bi učinkovito odpravil negativno dediščino svojih predhodnikov, ne.

 

Soočeni z vsem tem se morajo Mehičani danes s svojim glasovanjem odločiti za ratifikacijo poti, ki jo je sprejel predsednik, ali pa za oblikovanje drugega izhoda v obliki učinkovitih protiuteži, ki ljudi prisili, da prevzamejo lastno odgovornost, ki je zajeta v tej opredelitvi prihodnosti države. Gremo volit!

 

Luis Rubio je kolumnist mehiškega časnika Reforma. Piše za Washington Post, The Wall Street Journal in The Los Angeles Times. Komentar objavljamo z njegovim dovoljenjem.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
Nedeljska pridiga: Nevarni časi so pred nami. Precej bolj nevarni od najnovejše mutacije najnovejšega koronavirusa.
9
19.09.2021 11:00
Zoran Stevanović je nevaren človek. Izraža nadpovprečno samozavest, moč in samoljubje. Tako si konservativno patriarhalen del ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Misliti umetniško delo je podobno vstopanju v svet umetne inteligence
3
18.09.2021 23:58
Leto dni pred nastopom virusne resničnosti sem bil na obisku pri prijazni družini v zamejstvu, ki ima na svojih zidovih izjemno ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
How realistic are China's plans in Afghanistan?
4
17.09.2021 23:36
Chinas newly-found enthusiasm to replace the United States in Afghanistan is not without some bluster. Contrary to the ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Uredniški komentar: Medtem ko se svet bori z virusom, se bodo Slovenci pobili med sabo!
11
16.09.2021 21:45
Slovenski provincializem je v zadnjih dveh dneh spet prišel do izraza. Potem ko je drhal v sredo zvečer parlament obmetavala z ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Četudi bi bila Slovenija res pripravljena na revolucijo, major Troha ni človek, ki bi jo lahko vodil
11
15.09.2021 21:31
Slovenija je raj za anticepilce. Ljudje niti lastnih otrok nočejo dati cepiti proti hudim otroškim boleznim, kaj šele da bi se z ... Več.
Piše: Ana Jud
Hipotetično se lahko sprašujem, ali je tudi Marjan Šarec del proticepilskega gibanja
13
14.09.2021 22:59
Nekdanji predsednik vlade Marjan Šarec ve vse. On je prepričan, da delam slabo in da me je potrebno zamenjati. Kako se lahko ... Več.
Piše: Milan Krek
Kriptopahor, s.p. ali polemika o predlaganem zakonu o "obdavčenju kriptonaložb"
8
13.09.2021 21:00
Spoštovani gospod profesor, ali ne bi bilo bolje, da se prej posvetujete s strokovnjaki s področja virtualnih valut in ... Več.
Piše: Ivan Simič
Svetloba je za arhitekta vir energije in misterij neskončne globine
4
12.09.2021 22:00
Svetloba je v teh vročih in suhih delih arabskega sveta pridušena, prah se dviga s sapico in mističnost dni je ... Več.
Piše: Robert Klun
"Ni več vprašanje, kaj lahko digitalno naredi za nas, temveč kaj lahko mi naredimo za digitalno."
3
11.09.2021 23:33
Glede na vse pretrese, ki smo jih doživeli v preteklem letu in pol, je postalo jasno, da človeštvu zmanjkuje časa pri ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Bolje najbrž ne bo nikoli: 11. september, dvajset let kasneje
9
10.09.2021 22:50
V množici analiz, študij in razmišljanj o obdobju po 11. septembru 2001 pogrešam eno samo, preprosto ugotovitev: da danes živimo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Recenzija: Udbovski učbenik, osnovni tečaj
8
09.09.2021 20:00
Udba je kratica za službo Uprava državne bezbednosti, ki je dolga leta delovala kot jugoslovanska tajna policija. Čeprav ... Več.
Piše: Ana Jud
"Ko sem prišel na NIJZ, sem dobil epidemiologe praktično s svinčnikom in papirjem v času svetovne digitalizacije tega področja."
21
07.09.2021 21:00
Kljub temu, da cepljenje počasi, a vztrajno napreduje in da je danes polno cepljenih že prek milijona prebivalcev Slovenije, je ... Več.
Piše: Milan Krek
Ko dojameš, da so med nami tudi novinarji, ki so za nekaj evrov pripravljeni spisati marsikaj, je najbolje zamahniti z roko
10
06.09.2021 21:05
Še pred kratkim sem pri tistih, ki so o meni pisali neresnice, namesto pomoči sodišča iskal napake v njihovem življenju in sem ... Več.
Piše: Ivan Simič
Prenova šolskega sistema je nujna, ne pa tudi zamenjava ene ideologije za drugo
11
05.09.2021 22:00
Otroci so naše največje bogastvo in čas je, da jim tudi država to prizna, dokaže in pokaže. Glede na čase in potrebe trga dela ... Več.
Piše: Aleksandra Pivec
Nedeljska pridiga: Kaj bi mi brez sovražnega govora
6
05.09.2021 11:00
Razmah sovražnega govora v Sloveniji je le eden izmed simptomov vsebinskega deficita. Večina ljudi je zadovoljna, da lahko ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Prostor umetnosti ni nič drugega kot dediščina bojev za osvoboditev
2
04.09.2021 23:08
V zadnjih letih, odkar pišem umetniške refleksije, sem bil kar nekajkrat v skušnjavi, da bi napisal razdiralne kritike o lokalni ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Janše na volitvah ne more premagati opozicija, Janšo lahko z oblasti vržejo le anticepilci
12
03.09.2021 21:00
Opozicija njegovega veličanstva, maršala osamosvojitve, se zaman trudi. Tudi mainstream mediji po nepotrebnem zganjajo histerijo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Nekaj je grozno narobe s svetom, v katerem odrasli, razgledani in izobraženi ljudje postajajo teoretiki zarot
17
02.09.2021 20:00
Zadnjič sem zapisala, da bi cepljenje moralo biti obvezno, kajti edino tako bi se izognili četrtemu valu korone. Prijatelj ... Več.
Piše: Ana Jud
Aktivni državljan in večja transparentnost pri trošenju našega javnega denarja
6
01.09.2021 21:59
O Aktivnem državljanu pišem na tem portalu že od junija 2016 pa vse do danes; kako lahko njegovo sodelovanje pomaga pri ... Več.
Piše: Miha Burger
Med Saigonom in Kabulom: Ali Združene države Amerike res izgubljajo vojne?
17
30.08.2021 20:50
ZDA torej ne širijo demokracije, temveč jo zagotavljajo dozirano, na žličko, kar sicer prinaša znosnejše življenje v zrušenih ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Uredniški komentar: Medtem ko se svet bori z virusom, se bodo Slovenci pobili med sabo!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.164
02/
Hipotetično se lahko sprašujem, ali je tudi Marjan Šarec del proticepilskega gibanja
Milan Krek
Ogledov: 2.094
03/
Četudi bi bila Slovenija res pripravljena na revolucijo, major Troha ni človek, ki bi jo lahko vodil
Ana Jud
Ogledov: 1.693
04/
Recenzija: Udbovski učbenik, osnovni tečaj
Ana Jud
Ogledov: 1.990
05/
Kriptopahor, s.p. ali polemika o predlaganem zakonu o "obdavčenju kriptonaložb"
Ivan Simič
Ogledov: 1.546
06/
Nedeljska pridiga: Nevarni časi so pred nami. Precej bolj nevarni od najnovejše mutacije najnovejšega koronavirusa.
Simona Rebolj
Ogledov: 916
07/
Bolje najbrž ne bo nikoli: 11. september, dvajset let kasneje
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.331
08/
Svetloba je za arhitekta vir energije in misterij neskončne globine
Robert Klun
Ogledov: 1.040
09/
Vonj imperijev (1): Ena sama kapljica parfuma lahko v sebi skriva vso zgodovino 20. stoletja
Uredništvo
Ogledov: 1.001
10/
How realistic are China's plans in Afghanistan?
Valerio Fabbri
Ogledov: 525