Devetega maja, na dan Evrope, pa tudi zmage nad fašizmom in nacizmom, je Evropska unija (EU) pod patronatom Evropskega parlamenta, Sveta EU in Evropske komisije v Strasbourgu zagnala proces, ki naj bi jo končno bolje povezal s svojimi lastnimi državljani. Ti naj bi evropskim odločevalcem podali predvsem pragmatične, konkretne usmeritve, kako naj EU deluje in razvija svoje politike v prihodnjih desetih letih. Temeljitejše pravne posledice, kot na primer sprememba temeljnih pogodb EU, v tem trenutku niso želene. A tudi niso izključene. "Demokratični deficit" ni nov evropski pojem, kakor tudi ni vprašanje "Kakšna je prihodnost Evrope?". Naša prihodnost. Z njim - od časa do časa, predvsem pa v kriznih obdobjih in po zavrnitvah na ljudskih referendumih - evropski elitni politično-tehnokratski razred rad povpraša evropskega državljana o njegovi viziji razvoja EU. Na to abstrakcijo veže legitimnost svojega sicer pretežno suverenega političnega odločanja. Mnogokrat ljudskega odgovora ne zna ali želi prevesti v evropski odločevalski praktikum. Morda nehote dopušča, da proces političnega odločanja še naprej zakriva neprosojna koprena. Bo tokrat drugače?

V zadnjem desetletju je EU prebrodila mnoge krize – finančno, migrantsko, Brexit ipd., ki so jo nenehno spreminjale  in preoblikovale, pa tudi dala krila njenim populističnim in suverenističnim nasprotnikom. Najbolj temeljito pa je EU in naša življenja spremenila zadnja - zdravstvena kriza, ki je pokazala, da v velikih težavah brez evropske solidarnosti in tudi sodelovanja državljanov ne gre. Vmes se je spremenil še svet in se iz multilateralnega prelevil v multipolarnega z novim velikim igralcem drugačnih vrednot – Kitajsko. V prilagajanju naglim spremembam je bilo v EU kar nekaj poizkusov s skupnim imenovalcem - da bi Evropo (institucije in politični ustroj EU) približali državljanu oziroma državljana tesneje povezali z Evropo. Niso bili vedno uspešni, pa vendar so krojili pot državljanskemu soodločanju.

Konvencija o prihodnosti Evrope (2001-2003) je pripravila Evropsko ustavno pogodbo, Evropska konvencija 1999-2000 pa EU listino temeljnih pravic. Leta 2012 je zaživela formalna Evropska državljanska pobuda Evropski komisiji. Junckerjeva Evropska komisija je razprave o prihodnosti najavila v Beli knjigi o prihodnosti Evrope (marec 2017) in z lansiranjem spletnega dialoga z državljani maja 2018.  9. maja 2019 leta je poročilo dialoga predstavila v refleksijo Svetu EU na vrhu v Sibieu. Francoski predsednik Macron je sredi oktobra 2018, po Brexitu, lansiral podobna posvetovanja z državljani in Skupno poročilo državljanskega dialoga in posvetovanj na nacionalni ravni decembra predal Svetu EU.

***

Tak državljanski in strokovni dialog o najpomembnejših vprašanjih skupne evropske prihodnosti je po skupni evropski metodologiji pod naslovom "Slovenija za uspešno evropsko prihodnost" v letih 2012-2014, posebej pa 2018, potekal tudi v različnih krajih Slovenije.  Slovensko  Ministrstvo za zunanje zadeve je prav tako priredilo več strokovnih razprav na gradu Jable (vir). Po tedanjih raziskavah javnega mnenja je dobrih 75 % državljanov podpiralo slovensko članstvo v EU, 84 % pa jih je menilo, da bi se morali politiki pred sprejemom odločitev posvetovati z državljani. Po mnenju Slovencev naj bi EU poskrbela predvsem za delovna mesta, razvoj znanosti, varovanje okolja in izkazovala večjo politično moč v svetu. Sporočilo državljanskega dialoga in posvetovanje je bilo: Slovenija mora aktivno delovati v jedru najnaprednejših članic EU s francosko-nemškim motorjem in se čim močneje povezati EU.

Najnovejša v uvodu opisana in letos lansirana pobuda za Konferenco o prihodnosti EU s povečanim sodelovanjem državljanov je zametke dobila že v sorbonskem govoru francoskega predsednika Macrona leta 2019, v katerem se je zavzel za reformo EU v smeri njene večje moči, odločnosti, suverenosti, avtonomnosti, učinkovitosti, demokratičnosti, solidarnosti in konkretnem delovanju za državljana. Politično naj bi EU vključevala tudi državljanski princip preko evropskih transnacionalnih volilnih list. Francosko-nemški non-paper je konferenco najavil že konec istega leta, nova predsednica Evropske komisije pa povzela v svojem volilnem programu in programu dela geopolitične komisije. Verjetno so nanjo vplivale tudi Macronove nove potrebe v boju s populisti in suverenisti za volitve 2022, ko naj bi konferenca pripravila končno poročilo. Državljani, poudarek je na mladih, naj bi skozi javni realni in spletni dialog po načelu "od spodaj navzgor", podali temeljne usmeritve za delovanje EU, konferenca pa konkretne predloge in naloge, ki bodo v obliki poročila posredovane v uveljavitev Svetu EU. Ali bodo predlogi iz poročila za države članice v Svetu EU, prihodnje evropske politike in medinstitucionalna razmerja obvezujoči in utelesili vsaj v prihodnji strateški agendi, pa zaradi nasprotovanja pomembnega dela članic še ni jasno. Prav zato je pomembna čim številčnejša državljanska udeležba v dialogu, tudi skozi spletno platformo, ki bi evropske politike dejansko prisilila v upoštevanje državljanskih predlogov. Samo zares množična državljanska udeležba s predlogi bo vplivala na politično odločanje. Če bi evropska politika tudi tokrat zaobšla državljanske predloge in transparentno delovanje, bi to imelo zelo slabe učinke na prihodnost EU in s tem prihodnost Evrope.

Evropska konferenca

Konferenca deluje po načelih vključenosti, odprtosti in transparentnosti. V njej naj ne bi prevladovale  tematike nacionalnega interesa temveč skupnega, evropskega. V močno prezapletenih postopkih odločanja in strukturi konference, opredeljeni v Skupni deklaraciji treh institucij, ki jo sestavljajo predsedstvo, izvršni odbor, 433 članski polletni plenum, v katerem bodo predstavniki nacionalnih parlamentov in 108 EU državljanov (80 članov 4 vseevropskih državljanskih omizij) in se bo prvič sestal že ta mesec, igrajo še posebej pomembno vlogo vseevropska in nacionalna  državljanska omizja. V njih bo, poleg naključno izbranih, tudi predlagani predstavnik Slovencev, ki bo  moral na evropski ravni delovati z nacionalno legitimnostjo. Podobna omizja pričakujemo tudi v Sloveniji. Vseevropska omizja naj bi predstavljala reprezentativno sliko državljanov EU s tretjino članov pod petindvajset let in podobno bi pričakovali, da bi tudi nacionalna odsevala spolno, socialno, izobrazbeno in drugo reprezentativnost v državi. Nekatere države članice so z razpravami že začele, jesen pa bo še aktivnejša. Stičišče vseh aktivnosti je večjezična digitalna platforma "Prihodnost je v tvojih rokah", ki jo državljani lahko neposredno uporabljamo.

Teme, ki jih bo konferenca obravnavala, so prednostne, strateške in odražajo Strateško agendo Sveta 2019-2024 ter politične evropske smernice Evropske komisije: zdravje, trdno gospodarstvo in delovna mesta, okolje in klimatske spremembe, socialna pravičnost, digitalna tranzicija, vrednote in vladavina prava, migracije, kultura in izobraževanje, mladina, šport in EU v svetu. Predvsem naj bi ukrepi povečali odpornost EU na krize in večali njeno moč ter  avtonomijo delovanja na globalni ravni, če želi postavljati svetovne področne standarde. Verjetno bo potreba po učinkovitosti delovanja in odločanja na dialoško mizo postavila tudi večje upoštevanje načela subsidiarnosti, pa tudi nadomestilo dosedanjega odločanja s soglasjem na področju zunanje in davčne politike z odločanjem na temelju dvotretjinske večine.

Pri tem gre za občutljivo odločitev, posebej za majhne države kot je Slovenija. Ne bo šlo tudi brez obravnave vse večjega zapiranja članic v nacionalne meje in nedelovanje Schengenskega sistema, kar resno moti državljane in  načenja delovanje evropskega enotnega trga in s tem samo bistvo obstoja EU. Tu so še pomembna načelna vprašanja: Želijo evropski državljani več medvladne ali supranacionalne EU? Več nacionalnih pristojnosti, suverenosti ali krepitev institucij povezave in skupnih politik? V kakšni uniji se lahko najbolje ohrani in razvija narodna identiteta, ki postaja vse pomembnejša? Lahko ta dihotomija privede do EU več hitrosti in koncentričnih krogov, o katerih je francoski predsednik že odprto govoril? Kaj je najboljše za Slovenijo?

***

Naziv konference naslavlja celotno Evropo, čeprav dejansko obravnava prihodnost le 27 članic EU. V njej na primer ni Združenega kraljestva, Švice, članic EFTA, držav vzhodne Evrope, pa tudi prihodnjih članic iz Zahodnega Balkana ne. Slovenija si mora prizadevati za sodelovanje slednjih na konferenci. Zadnja dogajanja z Brexitom in prekinitvijo pogajanj s Švico, dvema najbogatejšima partnerjema EU, ter otopelost evropskega širitvenega procesa in aktivno uveljavljanje tretjih igralcev, kot sta Rusija in Kitajska na dvorišču EU kažejo, da Bruselj posveča premalo strateške pozornosti svojemu okolju kot tudi globalnim izzivom, saj v nekaterih razvojnih temah pomembno zaostaja za globalnimi tekmeci. Celo v poteku anti-COVID cepljenja. 

Za Slovenijo naj bi bile prednostne tematike predvsem okrevanje gospodarstva po zdravstveni krizi, zelena družbeno-gospodarska tranzicija in klimatske spremembe. Vse to naj bi krepilo EU. A glede na bipolarno živahnost slovenskega političnega prostora in čeprav naj bi definicije in pripadnost evropskim vrednotam Slovenija že ponotranjila skozi lastni evropski pristopni proces, je verjetno zanimiva tudi razprava o evropskih vrednotah in posebej vladavini prava.

Slovenija je, tako kot druge kandidatke, v pristopnem procesu sprejela veljavne razlage, definicijo in pojmovanje  temeljne evropske vrednote, kot je vladavine prava, in na način, kot so to vrednoto pojmovale dotedanje članice EU v klub katerih se je Slovenija želela včlaniti. Razprava je strateška, saj očitno danes o isti temeljni vrednoti prihaja do ločenih in alternativnih pogledov in nezaupanja na evropski ravni na liniji Vzhod - Zahod.  Je lahko ta evropski razkol usoden? Vsaka skupnost, tudi EU, lahko obstaja le na skupnem identifikacijskem osnovnem temelju - na skupnem pogledu, razumevanju in uveljavljanju vrednostnega temelja. Disonance ali alternativna razumevanja v pojmovanju temeljnih vrednot, kot nas uči zgodovina, praviloma vodijo v razpad skupnosti ali vsaj na primer v Unijo več hitrosti. Pojmovanje temeljne vrednote namreč določa tudi vse ostalo pragmatično delovanje skupnosti.

Kdo bo določil (našo) prihodnosti?

Jasno je, da imajo nacionalna država in trojček evropskih institucij najpomembnejšo vlogo. A v zadnjem desetletju se krepi proces uveljavljanja evropske državljanske participativne demokracije, ki bolj ali manj posrečeno teče že na nacionalni ravni držav članic. Konferenca o prihodnosti Evrope, ki je pred nami, ne bo rešila vseh zagat transparentnosti odločanja, strateške naravnanosti delovanja EU ali soodločanja državljanov. Niti ni njen cilj, da nadomesti uveljavljen oblike posredniške demokracije ali političnega odločanja.  Okrepi pa lahko pristni državljanski dialog z evropskimi institucijami o pomembnih izzivih našega časa in prihodnosti.

Ima možnost, da na novo osmisli skupni evropski projekt, ki se v zadnjem času odtujuje. 76 % EU državljanov meni,  do bo konferenca imela pozitivni učinke na evropsko demokracijo.  Tega in da bi bil njihov glas o prihodnosti Evrope bolj slišan si želi 92% evropskih državljanov (Eurobarometer, 3.6.2021) Evropski državljani smo dobili možnost, da z množično udeležbo v neposredni razpravi o svoji prihodnosti prepričamo evropske politike, kakšne EU si želimo in katere naloge vidimo kot strateške in prednostne. Take, ki jih posamezna nacionalna država članica ne more rešiti ali uveljaviti sama. Virus COVID nam to dokazuje vsak dan. Želimo tudi večjo transparentnost odločanja. In prav neposrednega državljanskega vstopa v evropsko politiko se nekatere države bojijo, pa čeprav je prav angažiranje državljanov v razpravo o prihodnosti EU najboljši protistrup za  negativne nacionalizme in populizme. Posebej pred prihodnjimi evropskimi volitvami 2024.

Leta 2018 so si Slovenci želeli krepitve EU in biti v njenem najrazvitejšem  jedru, kajti kot nacija naj bi se najuspešneje razvijali v povezani, močni in delujoči in učinkoviti EU. Zanimivo bo, kaj bo o odnosu Slovencev do EU in položaju Slovenije v njej pokazala domača odprta in vključujoča nacionalna razprava (ali ne-razprava) s slovenskimi državljani v prihodnjem letu. Ta bo določila slovensko evropsko politično in pravno delovanje in s tem našo prihodnost. Kdo jo bo organiziral? 

Iztok Mirošič je veleposlanik. Prispevek v skladu z 39. členom Ustave izraža zgolj in samo osebno mnenje avtorja in v ničemer ne izraža ali odraža mnenja, stališča ali uradne informacije institucije, v kateri je avtor zaposlen ozioma zunanjega ministrstva.