Komentar

Prihodnost Evrope: Brez posvetovanj z državljani, brez dialoga z Evropejci bo Evropska unija v resni krizi

V zadnjem desetletju je EU prebrodila mnoge krize; finančno, migrantsko, Brexit ipd., ki so jo nenehno spreminjale in preoblikovale, pa tudi dale krila njenim populističnim in suverenističnim nasprotnikom. Najbolj temeljito je EU in naša življenja spremenila prav zadnja – zdravstvena kriza, ki je pokazala, da v velikih težavah brez evropske solidarnosti in tudi sodelovanja državljanov ne gre. Vmes se je spremenil še svet in se iz multilateralnega prelevil v multipolarnega z novim velikim igralcem drugačnih vrednot: Kitajsko.

15.06.2021 22:00
Piše: Iztok Mirošič
Ključne besede:   Iztok Mirošič   Evropska unija   Evropa   prihodnost   EFTA   Zahodni Balkan   Konvencija o prihodnosti Evrope

Fotomontaža: portal+

Po mnenju Slovencev naj bi EU poskrbela predvsem za delovna mesta, razvoj znanosti, varovanje okolja in izkazovala večjo politično moč v svetu.

Devetega maja, na dan Evrope, pa tudi zmage nad fašizmom in nacizmom, je Evropska unija (EU) pod patronatom Evropskega parlamenta, Sveta EU in Evropske komisije v Strasbourgu zagnala proces, ki naj bi jo končno bolje povezal s svojimi lastnimi državljani. Ti naj bi evropskim odločevalcem podali predvsem pragmatične, konkretne usmeritve, kako naj EU deluje in razvija svoje politike v prihodnjih desetih letih. Temeljitejše pravne posledice, kot na primer sprememba temeljnih pogodb EU, v tem trenutku niso želene. A tudi niso izključene. "Demokratični deficit" ni nov evropski pojem, kakor tudi ni vprašanje "Kakšna je prihodnost Evrope?". Naša prihodnost. Z njim - od časa do časa, predvsem pa v kriznih obdobjih in po zavrnitvah na ljudskih referendumih - evropski elitni politično-tehnokratski razred rad povpraša evropskega državljana o njegovi viziji razvoja EU. Na to abstrakcijo veže legitimnost svojega sicer pretežno suverenega političnega odločanja. Mnogokrat ljudskega odgovora ne zna ali želi prevesti v evropski odločevalski praktikum. Morda nehote dopušča, da proces političnega odločanja še naprej zakriva neprosojna koprena. Bo tokrat drugače?

 

V zadnjem desetletju je EU prebrodila mnoge krize – finančno, migrantsko, Brexit ipd., ki so jo nenehno spreminjale  in preoblikovale, pa tudi dala krila njenim populističnim in suverenističnim nasprotnikom. Najbolj temeljito pa je EU in naša življenja spremenila zadnja - zdravstvena kriza, ki je pokazala, da v velikih težavah brez evropske solidarnosti in tudi sodelovanja državljanov ne gre. Vmes se je spremenil še svet in se iz multilateralnega prelevil v multipolarnega z novim velikim igralcem drugačnih vrednot – Kitajsko. V prilagajanju naglim spremembam je bilo v EU kar nekaj poizkusov s skupnim imenovalcem - da bi Evropo (institucije in politični ustroj EU) približali državljanu oziroma državljana tesneje povezali z Evropo. Niso bili vedno uspešni, pa vendar so krojili pot državljanskemu soodločanju.

 

Konvencija o prihodnosti Evrope (2001-2003) je pripravila Evropsko ustavno pogodbo, Evropska konvencija 1999-2000 pa EU listino temeljnih pravic. Leta 2012 je zaživela formalna Evropska državljanska pobuda Evropski komisiji. Junckerjeva Evropska komisija je razprave o prihodnosti najavila v Beli knjigi o prihodnosti Evrope (marec 2017) in z lansiranjem spletnega dialoga z državljani maja 2018.  9. maja 2019 leta je poročilo dialoga predstavila v refleksijo Svetu EU na vrhu v Sibieu. Francoski predsednik Macron je sredi oktobra 2018, po Brexitu, lansiral podobna posvetovanja z državljani in Skupno poročilo državljanskega dialoga in posvetovanj na nacionalni ravni decembra predal Svetu EU.

 

 

***

 

Tak državljanski in strokovni dialog o najpomembnejših vprašanjih skupne evropske prihodnosti je po skupni evropski metodologiji pod naslovom "Slovenija za uspešno evropsko prihodnost" v letih 2012-2014, posebej pa 2018, potekal tudi v različnih krajih Slovenije.  Slovensko  Ministrstvo za zunanje zadeve je prav tako priredilo več strokovnih razprav na gradu Jable (vir). Po tedanjih raziskavah javnega mnenja je dobrih 75 % državljanov podpiralo slovensko članstvo v EU, 84 % pa jih je menilo, da bi se morali politiki pred sprejemom odločitev posvetovati z državljani. Po mnenju Slovencev naj bi EU poskrbela predvsem za delovna mesta, razvoj znanosti, varovanje okolja in izkazovala večjo politično moč v svetu. Sporočilo državljanskega dialoga in posvetovanje je bilo: Slovenija mora aktivno delovati v jedru najnaprednejših članic EU s francosko-nemškim motorjem in se čim močneje povezati EU.

 

Najnovejša v uvodu opisana in letos lansirana pobuda za Konferenco o prihodnosti EU s povečanim sodelovanjem državljanov je zametke dobila že v sorbonskem govoru francoskega predsednika Macrona leta 2019, v katerem se je zavzel za reformo EU v smeri njene večje moči, odločnosti, suverenosti, avtonomnosti, učinkovitosti, demokratičnosti, solidarnosti in konkretnem delovanju za državljana. Politično naj bi EU vključevala tudi državljanski princip preko evropskih transnacionalnih volilnih list. Francosko-nemški non-paper je konferenco najavil že konec istega leta, nova predsednica Evropske komisije pa povzela v svojem volilnem programu in programu dela geopolitične komisije. Verjetno so nanjo vplivale tudi Macronove nove potrebe v boju s populisti in suverenisti za volitve 2022, ko naj bi konferenca pripravila končno poročilo. Državljani, poudarek je na mladih, naj bi skozi javni realni in spletni dialog po načelu "od spodaj navzgor", podali temeljne usmeritve za delovanje EU, konferenca pa konkretne predloge in naloge, ki bodo v obliki poročila posredovane v uveljavitev Svetu EU. Ali bodo predlogi iz poročila za države članice v Svetu EU, prihodnje evropske politike in medinstitucionalna razmerja obvezujoči in utelesili vsaj v prihodnji strateški agendi, pa zaradi nasprotovanja pomembnega dela članic še ni jasno. Prav zato je pomembna čim številčnejša državljanska udeležba v dialogu, tudi skozi spletno platformo, ki bi evropske politike dejansko prisilila v upoštevanje državljanskih predlogov. Samo zares množična državljanska udeležba s predlogi bo vplivala na politično odločanje. Če bi evropska politika tudi tokrat zaobšla državljanske predloge in transparentno delovanje, bi to imelo zelo slabe učinke na prihodnost EU in s tem prihodnost Evrope.

 

 

Evropska konferenca

  

Konferenca deluje po načelih vključenosti, odprtosti in transparentnosti. V njej naj ne bi prevladovale  tematike nacionalnega interesa temveč skupnega, evropskega. V močno prezapletenih postopkih odločanja in strukturi konference, opredeljeni v Skupni deklaraciji treh institucij, ki jo sestavljajo predsedstvo, izvršni odbor, 433 članski polletni plenum, v katerem bodo predstavniki nacionalnih parlamentov in 108 EU državljanov (80 članov 4 vseevropskih državljanskih omizij) in se bo prvič sestal že ta mesec, igrajo še posebej pomembno vlogo vseevropska in nacionalna  državljanska omizja. V njih bo, poleg naključno izbranih, tudi predlagani predstavnik Slovencev, ki bo  moral na evropski ravni delovati z nacionalno legitimnostjo. Podobna omizja pričakujemo tudi v Sloveniji. Vseevropska omizja naj bi predstavljala reprezentativno sliko državljanov EU s tretjino članov pod petindvajset let in podobno bi pričakovali, da bi tudi nacionalna odsevala spolno, socialno, izobrazbeno in drugo reprezentativnost v državi. Nekatere države članice so z razpravami že začele, jesen pa bo še aktivnejša. Stičišče vseh aktivnosti je večjezična digitalna platforma "Prihodnost je v tvojih rokah", ki jo državljani lahko neposredno uporabljamo.

  

Teme, ki jih bo konferenca obravnavala, so prednostne, strateške in odražajo Strateško agendo Sveta 2019-2024 ter politične evropske smernice Evropske komisije: zdravje, trdno gospodarstvo in delovna mesta, okolje in klimatske spremembe, socialna pravičnost, digitalna tranzicija, vrednote in vladavina prava, migracije, kultura in izobraževanje, mladina, šport in EU v svetu. Predvsem naj bi ukrepi povečali odpornost EU na krize in večali njeno moč ter  avtonomijo delovanja na globalni ravni, če želi postavljati svetovne področne standarde. Verjetno bo potreba po učinkovitosti delovanja in odločanja na dialoško mizo postavila tudi večje upoštevanje načela subsidiarnosti, pa tudi nadomestilo dosedanjega odločanja s soglasjem na področju zunanje in davčne politike z odločanjem na temelju dvotretjinske večine.

 

Pri tem gre za občutljivo odločitev, posebej za majhne države kot je Slovenija. Ne bo šlo tudi brez obravnave vse večjega zapiranja članic v nacionalne meje in nedelovanje Schengenskega sistema, kar resno moti državljane in  načenja delovanje evropskega enotnega trga in s tem samo bistvo obstoja EU. Tu so še pomembna načelna vprašanja: Želijo evropski državljani več medvladne ali supranacionalne EU? Več nacionalnih pristojnosti, suverenosti ali krepitev institucij povezave in skupnih politik? V kakšni uniji se lahko najbolje ohrani in razvija narodna identiteta, ki postaja vse pomembnejša? Lahko ta dihotomija privede do EU več hitrosti in koncentričnih krogov, o katerih je francoski predsednik že odprto govoril? Kaj je najboljše za Slovenijo?

 

 

***

 

Naziv konference naslavlja celotno Evropo, čeprav dejansko obravnava prihodnost le 27 članic EU. V njej na primer ni Združenega kraljestva, Švice, članic EFTA, držav vzhodne Evrope, pa tudi prihodnjih članic iz Zahodnega Balkana ne. Slovenija si mora prizadevati za sodelovanje slednjih na konferenci. Zadnja dogajanja z Brexitom in prekinitvijo pogajanj s Švico, dvema najbogatejšima partnerjema EU, ter otopelost evropskega širitvenega procesa in aktivno uveljavljanje tretjih igralcev, kot sta Rusija in Kitajska na dvorišču EU kažejo, da Bruselj posveča premalo strateške pozornosti svojemu okolju kot tudi globalnim izzivom, saj v nekaterih razvojnih temah pomembno zaostaja za globalnimi tekmeci. Celo v poteku anti-COVID cepljenja. 

 

Za Slovenijo naj bi bile prednostne tematike predvsem okrevanje gospodarstva po zdravstveni krizi, zelena družbeno-gospodarska tranzicija in klimatske spremembe. Vse to naj bi krepilo EU. A glede na bipolarno živahnost slovenskega političnega prostora in čeprav naj bi definicije in pripadnost evropskim vrednotam Slovenija že ponotranjila skozi lastni evropski pristopni proces, je verjetno zanimiva tudi razprava o evropskih vrednotah in posebej vladavini prava.

 

Slovenija je, tako kot druge kandidatke, v pristopnem procesu sprejela veljavne razlage, definicijo in pojmovanje  temeljne evropske vrednote, kot je vladavine prava, in na način, kot so to vrednoto pojmovale dotedanje članice EU v klub katerih se je Slovenija želela včlaniti. Razprava je strateška, saj očitno danes o isti temeljni vrednoti prihaja do ločenih in alternativnih pogledov in nezaupanja na evropski ravni na liniji Vzhod - Zahod.  Je lahko ta evropski razkol usoden? Vsaka skupnost, tudi EU, lahko obstaja le na skupnem identifikacijskem osnovnem temelju - na skupnem pogledu, razumevanju in uveljavljanju vrednostnega temelja. Disonance ali alternativna razumevanja v pojmovanju temeljnih vrednot, kot nas uči zgodovina, praviloma vodijo v razpad skupnosti ali vsaj na primer v Unijo več hitrosti. Pojmovanje temeljne vrednote namreč določa tudi vse ostalo pragmatično delovanje skupnosti.

 

 

Kdo bo določil (našo) prihodnosti?

 

Jasno je, da imajo nacionalna država in trojček evropskih institucij najpomembnejšo vlogo. A v zadnjem desetletju se krepi proces uveljavljanja evropske državljanske participativne demokracije, ki bolj ali manj posrečeno teče že na nacionalni ravni držav članic. Konferenca o prihodnosti Evrope, ki je pred nami, ne bo rešila vseh zagat transparentnosti odločanja, strateške naravnanosti delovanja EU ali soodločanja državljanov. Niti ni njen cilj, da nadomesti uveljavljen oblike posredniške demokracije ali političnega odločanja.  Okrepi pa lahko pristni državljanski dialog z evropskimi institucijami o pomembnih izzivih našega časa in prihodnosti.

 

Ima možnost, da na novo osmisli skupni evropski projekt, ki se v zadnjem času odtujuje. 76 % EU državljanov meni,  do bo konferenca imela pozitivni učinke na evropsko demokracijo.  Tega in da bi bil njihov glas o prihodnosti Evrope bolj slišan si želi 92% evropskih državljanov (Eurobarometer, 3.6.2021) Evropski državljani smo dobili možnost, da z množično udeležbo v neposredni razpravi o svoji prihodnosti prepričamo evropske politike, kakšne EU si želimo in katere naloge vidimo kot strateške in prednostne. Take, ki jih posamezna nacionalna država članica ne more rešiti ali uveljaviti sama. Virus COVID nam to dokazuje vsak dan. Želimo tudi večjo transparentnost odločanja. In prav neposrednega državljanskega vstopa v evropsko politiko se nekatere države bojijo, pa čeprav je prav angažiranje državljanov v razpravo o prihodnosti EU najboljši protistrup za  negativne nacionalizme in populizme. Posebej pred prihodnjimi evropskimi volitvami 2024.

 

Leta 2018 so si Slovenci želeli krepitve EU in biti v njenem najrazvitejšem  jedru, kajti kot nacija naj bi se najuspešneje razvijali v povezani, močni in delujoči in učinkoviti EU. Zanimivo bo, kaj bo o odnosu Slovencev do EU in položaju Slovenije v njej pokazala domača odprta in vključujoča nacionalna razprava (ali ne-razprava) s slovenskimi državljani v prihodnjem letu. Ta bo določila slovensko evropsko politično in pravno delovanje in s tem našo prihodnost. Kdo jo bo organiziral? 

 

 

Iztok Mirošič je veleposlanik. Prispevek v skladu z 39. členom Ustave izraža zgolj in samo osebno mnenje avtorja in v ničemer ne izraža ali odraža mnenja, stališča ali uradne informacije institucije, v kateri je avtor zaposlen ozioma zunanjega ministrstva.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
7
Avtokracija je navzven videti res trdna, a je navznoter v resnici izjemno šibka
12
25.01.2023 20:00
Mediji so eden pomembnejših segmentov vsake avtokracije. Večina medijev tako v državni kot v privatni lasti je oblasti ... Več.
Piše: Andraž Šest
7352 žalitev
12
24.01.2023 20:25
7352 evrov je znesek, ki naj bi ga predsednica Državnega zbora po uradnih podatkih zapravila na račun davkoplačevalcev za njen ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Kot v češki risanki A je to!: Zdravstvena reforma premierja Goloba in ministra Loredana
16
23.01.2023 22:15
V vladne sobane se je naselil strah. Bojijo se sindroma Šarec, ko so mu koalicijski partnerji kljub opozorilom toliko časa ... Več.
Piše: Milan Krek
Gostujoče pero: Januar je pač tak mesec
24
22.01.2023 20:00
Lepota novega leta je v tem, da se ponovno obrne list. Četudi je življenje zvezna stvar, konec decembra vseeno potegnemo črto ... Več.
Piše: Anže Logar
Damnatio memoriae ali koga moti muzej, posvečen slovenski osamosvojitvi
18
21.01.2023 22:40
Odločitev vlade, da sledi predlogu ministrice za kulturo in združi Muzej slovenske osamosvojitve in Muzej novejše zgodovine ... Več.
Piše: Igor Bavčar
Tanki za Ukrajino: Dolgoletno nemško paktiranje s Putinom bo Evropo še drago stalo
23
20.01.2023 19:30
Kot že dvakrat v dobrih sto letih je Nemčija ponovno destruktivna sila Evrope. Nekoč so nemški tanki uničevali evropsko ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Opravičilo s kladivom
27
17.01.2023 20:00
Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan je naredil napako v odločilnem trenutku. Nemudoma, pred vsemi televizijskimi kamerami ... Več.
Piše: Milan Krek
Uredniški komentar: Minister za finance kot blagajnik
14
16.01.2023 20:32
V normalni državi je minister za finance steber stabilnosti, kreator jedrne politike vlade. Pogosto celo bolj pomemben kot ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Politična satira: Kako so Nataša, Urška in Robert vrnili ugled najvišjim državnim funkcijam
10
13.01.2023 23:00
Prejeli smo magnetogram sestanka predsednice republike, predsednika vlade in predsednice državnega zbora o vrnitvi načetega ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Nova svetovna ekonomija: Ko bomo sprejeli realnost večpolarnega sveta, bomo lahko rešili probleme, ki so se nam izmikali
23
12.01.2023 20:00
To novo serijo kolumn odpiram v novem letu in novem začetku za Brazilijo z inavguracijo predsednika Lule da Silve. Njegovi ... Več.
Piše: Jeffrey Sachs
Kitajsko leto zajca: Kaj nas letos najverjetneje čaka v mednarodni politiki
12
11.01.2023 20:30
Novo leto močno spominja na svoje tri brate, 2020, 2021 in 2022. Zapletena družina. Videti je, kot da se zgodovina ponavlja. ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Država kot Radio GA GA
21
10.01.2023 19:43
Zadnje čase se novice mainstream medijev berejo kot satirični portali. Ustvarjalci slednjih pa imajo vedno lažje delo, saj se ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Minister za katastrofe v zdravstvu prikriva, da je brez osebnega zdravnika v resnici skoraj 190.000 ljudi!
36
08.01.2023 19:00
Izredne razmere v zdravstvu, ki jih minister za zdravje patološko zanika, vnašajo hudo diskriminacijo, neenakost med državljane. ... Več.
Piše: Milan Krek
Fenomen Lažgoše: Razvpita proslava, ki skruni vojno grobišče in tepta spoštovanje do umrlih
40
07.01.2023 00:50
Politične norije na grobu v Dražgošah povedo, da jim groba sploh ni mar. Kljub večkratnim opozorilom se požvižgajo na 8. člen ... Več.
Piše: Jože Dežman
Vse kočije Urške Klakočar Zupančič
23
05.01.2023 23:25
Natanko na prvi dan novega leta je predsednica Državnega zbora poskrbela za pravi skandal: na tradicionalni novoletni koncert ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O spodobnosti, patru Rupniku in Prešernovi nagradi
15
03.01.2023 20:00
Poudarjeno govorjenje o svobodi, ki označuje sleherni totalizirajoči ideološki diskurz, je pač znak, da sta tako svoboda kot ... Več.
Piše: Marjan Frankovič
Med socializmom in kapitalizmom: Joc Pečečnik odgovarja Urški Klakočar Zupančič
23
02.01.2023 21:30
Potem ko je predsednica Državnega zbora Urška Klakočar Zupančič v novoletnem intervjuju za spletni portal Siol okrcala Joca ... Več.
Piše: Joc Pečečnik
Učne ure televizijske napovedovalke Nataše
22
02.01.2023 00:00
Od novoizvoljene predsednice imamo pravico pričakovati, da se bo obnašala, kot se predsednica republike mora obnašati. Da se bo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Slovenija, Evropa in svet v 2023: Odpornost, vzdržljivost in strateška daljnovidnost
11
01.01.2023 00:00
Paradoksalno in na presenečenje mnogih je prav agresija Rusije na Ukrajino pokazala enotnost, načelnost in trdnost EU. Tako ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Janez Zemljarič (1928-2022)
17
30.12.2022 23:40
Ljubljanske Murgle so, povedano brez kakršnega koli cinizma, izgubile še enega prebivalca. Na svoj 94. rojstni dan je umrl Janez ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Gostujoče pero: Januar je pač tak mesec
Anže Logar
Ogledov: 2.404
02/
Kot v češki risanki A je to!: Zdravstvena reforma premierja Goloba in ministra Loredana
Milan Krek
Ogledov: 1.624
03/
7352 žalitev
Tilen Majnardi
Ogledov: 1.563
04/
Tanki za Ukrajino: Dolgoletno nemško paktiranje s Putinom bo Evropo še drago stalo
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.786
05/
Damnatio memoriae ali koga moti muzej, posvečen slovenski osamosvojitvi
Igor Bavčar
Ogledov: 1.770
06/
Odgovor na vprašanje, kdo najbolj ogroža Rusijo, je enostaven: Rusija.
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.271
07/
Od kje cena 300 evrov za megavatno uro električne energije
Bine Kordež
Ogledov: 1.559
08/
Avtokracija je navzven videti res trdna, a je navznoter v resnici izjemno šibka
Andraž Šest
Ogledov: 1.039
09/
Opravičilo s kladivom
Milan Krek
Ogledov: 2.351
10/
Dobavitelji v državnem zdravstvu zaradi preplačanih medicinskih pripomočkov letno zaslužijo vsaj 250 milijonov evrov!
Krištof Zevnik
Ogledov: 2.412