Komentar

Varvara Stepanova, ženska, ki je ženske začela oblačiti v hlače, kratke hlače in kombinezone

Komunistična oblast je brutalno nastopila proti avantgardni umetnosti. Varvara Stepanova in Aleksander Rodčenko sta zelo hitro spoznala, da stalinistične oligarhije niti malo ne zanima njuna konstruktivistična projekcija in produkcija. Nasprotno umetniški eksperiment je bil po Leninovi smrti najprej demoniziran takoj zatem pa anatemiziran. 

 

12.06.2021 22:30
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Varvara Stepanova   avantgardisti   Sovjetska Rusija   Nikolaj II.   Stalin   komunisti   umetnosti   Aleksander Rodčenko

Ne znate si predstavljati, kakšno vojno brez upa na zmago za konstruktiviste in suprematiste je sprožil car Stalin, ko je zahteval gradnjo metroja kot nove cerkve novega časa.

V Moskvi in Sankt Peterburgu (Leningradu) je bilo vse od Petra Velikega (1672–1725) napej prežeto z evropskimi kulturnimi vzorci. Konstruktivizem dvajsetega stoletja je bil prvi avtentičen izraz, ki se je iz sovjetske Rusije razširil v Zahodno Evropo, predvsem v Nemčijo. Bil je del internacionalnega dialoga o modernizmu, podobno kot je danes del diskusije o visokotehnološki računalniški umetnosti. V času pred revolucijo ni bilo v Rusiji skoraj nič samo po sebi ruskega. Rad se ponavljam: V Rusiji je bilo skoraj vse eklektično, še matrioška (ruska tradicionalna igrača – hi, hi) je bila izvorno japonska igrača.

 

Carsko selo pa je želelo biti ruska Versajska palača. Car Nikolaj II. Romanov je kot zaprisežen ljubitelj filma svoje dvorjane in fevdalne podložnike v Carskem selu (ruski barok) oblačil v filmske statiste, sodelujoče v njegovem spektaklu. Dobesedno jih je kostumiral za svoje caristične procesije, da jih je lahko posnel. Večina kostumov je bilo fantazijsko izmišljenih oziroma folklorističnih in pitoresknih za potrebe filma o kraljih in kraljičnah. To je bil Disneyland pred Disneyem. Verjemite mi, več kot mesec dni sem preživel v dvoranah Carskega sela, preden so bile restavrirane. Natančno sem si ogledal vse dokumentarne posnetke, ki jih je posnel ali dal posneti Romanov. 

 

Komunisti so po kaotičnih in svobodomiselnih dvajsetih letih avantgardistične eksperimentatorje dobesedno izključili iz javnega življenja. Če se niso hoteli podrediti socrealistični doktrini, so jih umaknili iz sveta umetnosti v popolno anonimnost. Neposredno po oktobrski revoluciji in še nekaj let kasneje je dobesedno zavladala evforična želja po novem svetu. Del te energije sta bila tudi Varvara Stepanova in Aleksander Rodčenko. Stepanova je ves svoj vizualni talent usmerila v oblikovanje tekstilij in oblačil in v umetnost scenografije ter kostumografije.

 

 

Oblikovanje tekstilij in oblačil

 

Kultura nasploh se je izoblikovala iz osnovnih človekovih potreb. Med njimi je bila najbolj prevladujoča oblačilna kultura. Po nastopu industrijske proizvodnje tekstila v XVIII. stoletju je zlagoma prenehala biti v domeni bogatih. Industrijsko tkan bombaž je postal konkurenčen aristokratskim tekstilom. Tekstil je bil najbolj očiten znak razrednega razlikovanja, istočasno pa je postal idealen medij za konstruktivistično umetniško obravnavo. S konstruktivizmom je zapustil pavovsko dekorativnost in vstopil v območje masovne uporabne umetnosti. 

 

To je bil čas, ko je v umetnosti prevladovala analitičnost. Ena od najbolj dinamičnih industrij XIX. stoletja je bila ravno tekstila industrija. Revolucionarna umetnost se je dotaknila vseh oblik vsakdanjega življenja, med drugim tudi razumevenje, oblikovanje in vzorčenje tekstilij. Nov čas je predvsem zahteval nove kroje.

 

Digresija: Ne morete si predstavljati, kako sodobno je deloval konstruktivist Avgust Černigoj, ko je v dvajsetih letih prejšnjega stoletja hodil po Ljubljani v delavskih jeans oblačilih in kombinezonih, značilnih za konstruktiviste. Konec digresije.

 

Feministka Varvara Stepanova je svoje umetniško delovanje usmerila v množično oblačilno logiko, v aktivne športne kroje. Proizvajala jih je z vso svojo umetniško omiko. V tistem času so se feministična gibanja emancipirala z uniseks pristopom do oblačilne kulture. Stepanova je oblikovala športna oblačila kot revolucionarni sprožilec za novo resničnost, ki je še danes prevladujoča na ulicah. Prišlo je do modeliranja oblek osvobojene ženske od moških spon, ki so jih narekovala stoletja. Nasproti aristokratski tekstilni teksturi je za Varvaro Stepanovo obstajala predvsem resničnost ulic in trgov. Popolnoma na novo je izpostavila žensko telo. Njena abstrakcija se je prilagajala telesu tako, da so se  tiskani vzorci obdržali vidni na dinamičnem, gibljivem telesu. Ženske je začela oblačiti v hlače, kratke hlače in kombinezone. Pred tem so moške konservativne sile določale dolžino ženskih kril in velikost kopalk.

 

Boj za enakost spolov je dobil svojo legitimnost v trenutku, ko se je ženska dobesedno vključila v industrijsko proizvodnjo. V tekstilno proizvodnjo, saj so v njej bile večinsko zaposlene ženske. V industrijskem svetu se je natančno videla pozicija ženske. Predvsem njena eksploatacija. Moški lastniki so brez težav manipulirali z žensko delavno silo. Logično je bilo, da je prišlo do socialističnega ženskega upora: med drugim do zavračanja nočnega dela in zahteve po enakopravnem plačilu.  

 

S potiskom tekstila se je pri Varvari Stepanovi leta 1924 pojavila velika nujnost po novem vzorčenju. Zgodil se je gromozanski premik od cvetličnega do suprematističnega vzorca. Podobno kot je njen soprog Aleksander Rodčenko razstavljal svojo umetnost na naslovnicah knjig, je Stepanova raztavljala svojo oblačilno umetnost na ulicah. 

 

Varvara Stepanova se je s svojim soprogom in s svojo prijateljico, izvrstno umetnico Ljubo Popovo, vključila v reformo umetnosti. Zavestno so se odločili, da so ideološke silnice izbruhnile v njihovih izdelkih. To je bil čas anarhije, kaosa in utopične sreče. Navkljub temu pa so bili njihovi produkti analitično usmerjeni v gradnjo umetnosti, ki naj ne vsebuje čisto nič odvečnega temveč le elementarne nujnosti. Zgradba umetnine je bila namesto v ornament in dekoracijo usmerja v konstrukcijo. V bodočnost samo. Varvara Stepanova je želela, da uporabniki prepoznajo na njenih oblačilih bodočnost. Seveda je obstajala izrazito močna vez med zahodno abstraktcionistično in vzhodno revolucionarno umetnostjo. Povezovala ju je morfološka sorodnost. Ravno ta je najbolj zmotila neizobražene stalinistične komisarje. Sploh jeans, ki so ga doživljali kot amerikanizem.

 

 

Konstruktivistično gledališče

 

V izteku današnjega besedila želim opozoriti še na gledališko remek delo Varvare Stepanove, scenografijo in kostumografijo za predstavo Terlekinova smrt (1922) dramatika Aleksandra Sukhova-Kobilina (1817-1903) v režiji Vsevoloda Emiljeviča Mejerholda. Za razliko od njene prijateljice, izjemne scenografke Ljubov Popove, ki je na odru proizvjala en sam totalen stroj – monument, je Stepanova proizvedla v Tarlekinovi smrti sistem aparatov, ki jih je lahko režiser uporabljal za svoj dramaturški niz (klovnijade). Na odru je v italijanski škatli zgradila, brez iluzionističnega inventarja – brez gledališkega horizonta, industrijsko halo za proizvodnjo gledališča. To je bil funkcionalen niz aparatov, ki jih je zahtevalo dramsko dejanje. Ideja umetnine stroja se je prensela tudi v naše stoletje. 

 

Kje se je konstruktivizem najbolj videl v revolucionarnem času? Seveda v filmu, gledališču, na knjigah in tekstilu. Ne pa tam, kjer bi se najbolj moral. V kardinalnih nevronih arhitekture. Recimo na metro postajah. Ne znate si predstavljati, kakšno vojno brez upa na zmago za konstruktiviste in suprematiste je sprožil car Stalin, ko je zahteval gradnjo metroja kot nove cerkve novega časa. Zahteval je, da umetniki metro postaje okrasijo dekorativno s socidelistično herojsko ikoničnostjo. Je pa car poleknil pred Picassom in Le Corbusierjem.

 

Varvaro Stepanovo je obsedala novoveška industrijska standardizacija. Pred revolucijo je sodelovala v zaumni umetnosti Alekseja Kručoniha. A ključni za njeno umetnost so postali – novi standardi. Novi standard = nova umetnost. Proizvajala jih s svojim soprogom Aleksandrom Rodčenkom, a ne skupaj, temveč v skupnem naporu.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
2
Dediščina komunizma: Vzhodna Evropa in Slovenija plačujeta visoko ceno zaradi nezaupanja javnosti v cepljenje
0
22.01.2022 02:00
Pogled na evropski cepilni zemljevid skoraj s kirurško natančnostjo odslikava nekdanjo Železno zaveso, ki je Evropo delila na ... Več.
Piše: Milan Krek
Težko je živeti v kletki. V mestu Gogi. Biti ves čas talec ene in iste ideologije.
14
20.01.2022 00:00
Iz glasbe kot univerzalne lepote sem z nerazumevanjem gledal na ta ideološki svet ozkosti. Kot so me razburjali tisti, ki so me ... Več.
Piše: Pavle Okorn
Novak Đoković je igral na karto "budi pametan i pravi se glup", a je izpadel samo glup
28
17.01.2022 01:02
Srbi, ki slovijo po konstantnem opevanju lastnega trpljenja, so tudi v Đokovićevem primeru iz muhe naredili slona in za nov kult ... Več.
Piše: Ana Jud
Ne film ne drama, ampak vmesno stanje. Biti na nobeni strani. Biti na svoji zemlji.
10
16.01.2022 01:00
Pier Paolo Pasolini je po mojem mnenju eden ključnih velikanov italjanske umetnosti nasploh. Pesnik, dramatik, gigant filmske ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Ljudje pa nič. Ostajajo doma in čakajo. Na kaj, vas prosim? Na rešilca, ki jih bo odpeljal v bolnišnico?
21
14.01.2022 04:45
Nenehoma se sprašujem, zakaj mora ta narod zaradi popolne neumnosti umirati, ob tem, ko bi se lahko v letu 2021 v celoti ... Več.
Piše: Milan Krek
Ne glejte v zrak! Na Zemlji bodo komedijanti sneli rokavice, maltretirali nepokorne državljane in razkazovali napihnjene mišice
13
09.01.2022 11:00
Tragikomedija Don't Look Up izpostavi ključni in sveto preprosti zgodovinski problem človeštva. Problem so skrajno neumni in ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Razstava: Jože Brumen, modernistični oblikovalec in umetniški erudit
4
08.01.2022 21:56
Takšne vrste razstave zahtevajo veliko več kot posameznikovo satisfakcijo; dolžne so kanonizirati in etično interpretirati ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Kaj ko bi anticepilci odgovarjali za to, kar so storili? Kaj ko bi končno priznali svojo zmoto in se vsaj opravičili?
24
06.01.2022 19:00
Leto 2022 se je začelo natanko tam kjer se je končalo leto 2021. In naša nacionalna televizija je ostala natanko na istem tiru, ... Več.
Piše: Milan Krek
Predlogi k novi ustavi: Slovenija ni Švica, bi pa lahko to postala vsaj na ravni ustave
9
05.01.2022 22:45
Ob osamosvojitvi Slovenije so nam politiki obljubljali, da bomo zaživeli v novi in samostojni državi po švicarskem vzoru. Če bi ... Več.
Piše: Janez Černač
Bolgarske depresije: Ni vse čisto zlato, kar prihaja iz Evropske unije ali Amerike
12
03.01.2022 20:00
Če drži, da je Slovenija do sedaj profitirala s članstvom v EU, je vendarle potrebna zvrhana mera pazljivosti in zadržkov ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
"Človeštvo ima le tri velike sovražnike: vročino, lakoto in vojno. Od teh je daleč najstrašnejša vročina."
8
02.01.2022 20:02
Pandemija se je končala, vendar so njene posledice vidne povsod. Ambrose Bierce je leta 1906 zapisal, da je epidemija bolezen, ... Več.
Piše: Luis Rubio
Evropska kulturna prestolnica 2022: Opera je čutna senzacija ideologije, njen transcendentalni ideal
7
01.01.2022 22:53
Ne more biti resne operne produkcije brez razvite države. Opera nastane vzporedno z nastankom pojma moderna država. Opera je ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Gotova negotovost: V letu 2022 najverjetneje še ne bo "vrnitve v normalnost"
9
01.01.2022 00:00
Omikron je vse postavil na glavo. Če smo bili pred njim že nekoliko optimistični, da bomo zaživeli vsaj del predvirusnega ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Slovenija potrebuje slehernika. Brez izključevanj. Potrebuje velikane. Ne le izjemne, ampak zares velike ljudi.
19
30.12.2021 21:22
Osamosvojili smo se z inovacijo. Slovenci zgodovinsko nismo nikomur nič dolžni. Ne sosedom, ne Evropi in ne svetu. Vse, kar smo ... Več.
Piše: Janez Janša
Demokracija in mi: Dobro je, da v katerem koli odnosu postaviš Kontrolorja svojemu egu
18
29.12.2021 21:00
Aktivni državljan je osrednje geslo razmišljanj Mihe Burgerja na našem portalu v zadnjih šestih letih. Aktivni državljan je zato ... Več.
Piše: Miha Burger
Izkoriščeni, razžaljeni, ponižani, zasmehovani in nazadnje še pozabljeni
18
27.12.2021 20:00
Te dni mi je na portalu+ najbolj v oči padel zapis kolegice Simone Rebolj, ki je opisala realno stanje življenjskega standarda v ... Več.
Piše: Ana Jud
V kakšni državi živim, ko mi premier ne more poslati pisma z dobrim namenom, lahko pa mi pišejo ljudje, ki mi grozijo in me žalijo?
18
26.12.2021 22:00
Veliko manj bi lahko bilo mrtvih to jesen, če bi me poslušali, pa so me raje obtoževali v medijih. Veliko manj bi bilo ... Več.
Piše: Milan Krek
Slovenci obožujejo revne, razžaljene in poniževane, da se lahko naslajajo nad njimi in počutijo večvredne
11
26.12.2021 11:00
Na ljubljanskih ulicah srečujem vedno več in vedno bolj rosno mladih kraljev ulice. Zadeti in odsotni prosjačijo v bojda ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Poplava vulgarizmov in brutizmov naročnikov, ki imajo kapital, nimajo pa zavesti o lepem
2
25.12.2021 20:53
Posebne vrste gnus spreleti človeka, ko se po povratku s potovanja zapelje z letališča v mesto in se mu v vpadnicah začnejo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Tistih 8 hertzov razlike: Glasba med harmonijo z naravo ter nacističnim topotanjem
14
23.12.2021 23:59
Nekaj hertzov razlike v glasbi je lahko usodnih za ustvarjanje razlike med sozvočjem z naravo in nacističnim dirigiranjem ... Več.
Piše: Pavle Okorn
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Zapomnite si ta imena: Poslanke in poslanci, ki so glasovali za status quo glede prirejenih javnih razpisov in korupcije v zdravstvu!
Uredništvo
Ogledov: 1.912
02/
Novak Đoković je igral na karto "budi pametan i pravi se glup", a je izpadel samo glup
Ana Jud
Ogledov: 2.039
03/
Ljudje pa nič. Ostajajo doma in čakajo. Na kaj, vas prosim? Na rešilca, ki jih bo odpeljal v bolnišnico?
Milan Krek
Ogledov: 1.842
04/
Ruska invazija na Ukrajino je morda le še vprašanje dni, razen če bo Putin v zadnjem hipu presenetil z mirovnim predlogom
Božo Cerar
Ogledov: 1.071
05/
Težko je živeti v kletki. V mestu Gogi. Biti ves čas talec ene in iste ideologije.
Pavle Okorn
Ogledov: 1.100
06/
Poteza, ki si zasluži aplavz: Julian Assange postal častni član slovenskega centra PEN
Uredništvo
Ogledov: 1.394
07/
Od podražitev elektrike bodo na koncu profitirale zlasti domače državne energetske družbe
Bine Kordež
Ogledov: 1.026
08/
China’s Belt and Road Initiative: A win-win or a debt trap? The Case of African States
Valerio Fabbri
Ogledov: 872
09/
Panika na levici: Če jim bo Golob odletel iz rok, jih ne reši niti Kos na strehi!
Uredništvo
Ogledov: 3.002
10/
Ne film ne drama, ampak vmesno stanje. Biti na nobeni strani. Biti na svoji zemlji.
Dragan Živadinov
Ogledov: 619