Komentar

Varvara Stepanova, ženska, ki je ženske začela oblačiti v hlače, kratke hlače in kombinezone

Komunistična oblast je brutalno nastopila proti avantgardni umetnosti. Varvara Stepanova in Aleksander Rodčenko sta zelo hitro spoznala, da stalinistične oligarhije niti malo ne zanima njuna konstruktivistična projekcija in produkcija. Nasprotno umetniški eksperiment je bil po Leninovi smrti najprej demoniziran takoj zatem pa anatemiziran. 

 

12.06.2021 22:30
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Varvara Stepanova   avantgardisti   Sovjetska Rusija   Nikolaj II.   Stalin   komunisti   umetnosti   Aleksander Rodčenko

Ne znate si predstavljati, kakšno vojno brez upa na zmago za konstruktiviste in suprematiste je sprožil car Stalin, ko je zahteval gradnjo metroja kot nove cerkve novega časa.

V Moskvi in Sankt Peterburgu (Leningradu) je bilo vse od Petra Velikega (1672–1725) napej prežeto z evropskimi kulturnimi vzorci. Konstruktivizem dvajsetega stoletja je bil prvi avtentičen izraz, ki se je iz sovjetske Rusije razširil v Zahodno Evropo, predvsem v Nemčijo. Bil je del internacionalnega dialoga o modernizmu, podobno kot je danes del diskusije o visokotehnološki računalniški umetnosti. V času pred revolucijo ni bilo v Rusiji skoraj nič samo po sebi ruskega. Rad se ponavljam: V Rusiji je bilo skoraj vse eklektično, še matrioška (ruska tradicionalna igrača – hi, hi) je bila izvorno japonska igrača.

 

Carsko selo pa je želelo biti ruska Versajska palača. Car Nikolaj II. Romanov je kot zaprisežen ljubitelj filma svoje dvorjane in fevdalne podložnike v Carskem selu (ruski barok) oblačil v filmske statiste, sodelujoče v njegovem spektaklu. Dobesedno jih je kostumiral za svoje caristične procesije, da jih je lahko posnel. Večina kostumov je bilo fantazijsko izmišljenih oziroma folklorističnih in pitoresknih za potrebe filma o kraljih in kraljičnah. To je bil Disneyland pred Disneyem. Verjemite mi, več kot mesec dni sem preživel v dvoranah Carskega sela, preden so bile restavrirane. Natančno sem si ogledal vse dokumentarne posnetke, ki jih je posnel ali dal posneti Romanov. 

 

Komunisti so po kaotičnih in svobodomiselnih dvajsetih letih avantgardistične eksperimentatorje dobesedno izključili iz javnega življenja. Če se niso hoteli podrediti socrealistični doktrini, so jih umaknili iz sveta umetnosti v popolno anonimnost. Neposredno po oktobrski revoluciji in še nekaj let kasneje je dobesedno zavladala evforična želja po novem svetu. Del te energije sta bila tudi Varvara Stepanova in Aleksander Rodčenko. Stepanova je ves svoj vizualni talent usmerila v oblikovanje tekstilij in oblačil in v umetnost scenografije ter kostumografije.

 

 

Oblikovanje tekstilij in oblačil

 

Kultura nasploh se je izoblikovala iz osnovnih človekovih potreb. Med njimi je bila najbolj prevladujoča oblačilna kultura. Po nastopu industrijske proizvodnje tekstila v XVIII. stoletju je zlagoma prenehala biti v domeni bogatih. Industrijsko tkan bombaž je postal konkurenčen aristokratskim tekstilom. Tekstil je bil najbolj očiten znak razrednega razlikovanja, istočasno pa je postal idealen medij za konstruktivistično umetniško obravnavo. S konstruktivizmom je zapustil pavovsko dekorativnost in vstopil v območje masovne uporabne umetnosti. 

 

To je bil čas, ko je v umetnosti prevladovala analitičnost. Ena od najbolj dinamičnih industrij XIX. stoletja je bila ravno tekstila industrija. Revolucionarna umetnost se je dotaknila vseh oblik vsakdanjega življenja, med drugim tudi razumevenje, oblikovanje in vzorčenje tekstilij. Nov čas je predvsem zahteval nove kroje.

 

Digresija: Ne morete si predstavljati, kako sodobno je deloval konstruktivist Avgust Černigoj, ko je v dvajsetih letih prejšnjega stoletja hodil po Ljubljani v delavskih jeans oblačilih in kombinezonih, značilnih za konstruktiviste. Konec digresije.

 

Feministka Varvara Stepanova je svoje umetniško delovanje usmerila v množično oblačilno logiko, v aktivne športne kroje. Proizvajala jih je z vso svojo umetniško omiko. V tistem času so se feministična gibanja emancipirala z uniseks pristopom do oblačilne kulture. Stepanova je oblikovala športna oblačila kot revolucionarni sprožilec za novo resničnost, ki je še danes prevladujoča na ulicah. Prišlo je do modeliranja oblek osvobojene ženske od moških spon, ki so jih narekovala stoletja. Nasproti aristokratski tekstilni teksturi je za Varvaro Stepanovo obstajala predvsem resničnost ulic in trgov. Popolnoma na novo je izpostavila žensko telo. Njena abstrakcija se je prilagajala telesu tako, da so se  tiskani vzorci obdržali vidni na dinamičnem, gibljivem telesu. Ženske je začela oblačiti v hlače, kratke hlače in kombinezone. Pred tem so moške konservativne sile določale dolžino ženskih kril in velikost kopalk.

 

Boj za enakost spolov je dobil svojo legitimnost v trenutku, ko se je ženska dobesedno vključila v industrijsko proizvodnjo. V tekstilno proizvodnjo, saj so v njej bile večinsko zaposlene ženske. V industrijskem svetu se je natančno videla pozicija ženske. Predvsem njena eksploatacija. Moški lastniki so brez težav manipulirali z žensko delavno silo. Logično je bilo, da je prišlo do socialističnega ženskega upora: med drugim do zavračanja nočnega dela in zahteve po enakopravnem plačilu.  

 

S potiskom tekstila se je pri Varvari Stepanovi leta 1924 pojavila velika nujnost po novem vzorčenju. Zgodil se je gromozanski premik od cvetličnega do suprematističnega vzorca. Podobno kot je njen soprog Aleksander Rodčenko razstavljal svojo umetnost na naslovnicah knjig, je Stepanova raztavljala svojo oblačilno umetnost na ulicah. 

 

Varvara Stepanova se je s svojim soprogom in s svojo prijateljico, izvrstno umetnico Ljubo Popovo, vključila v reformo umetnosti. Zavestno so se odločili, da so ideološke silnice izbruhnile v njihovih izdelkih. To je bil čas anarhije, kaosa in utopične sreče. Navkljub temu pa so bili njihovi produkti analitično usmerjeni v gradnjo umetnosti, ki naj ne vsebuje čisto nič odvečnega temveč le elementarne nujnosti. Zgradba umetnine je bila namesto v ornament in dekoracijo usmerja v konstrukcijo. V bodočnost samo. Varvara Stepanova je želela, da uporabniki prepoznajo na njenih oblačilih bodočnost. Seveda je obstajala izrazito močna vez med zahodno abstraktcionistično in vzhodno revolucionarno umetnostjo. Povezovala ju je morfološka sorodnost. Ravno ta je najbolj zmotila neizobražene stalinistične komisarje. Sploh jeans, ki so ga doživljali kot amerikanizem.

 

 

Konstruktivistično gledališče

 

V izteku današnjega besedila želim opozoriti še na gledališko remek delo Varvare Stepanove, scenografijo in kostumografijo za predstavo Terlekinova smrt (1922) dramatika Aleksandra Sukhova-Kobilina (1817-1903) v režiji Vsevoloda Emiljeviča Mejerholda. Za razliko od njene prijateljice, izjemne scenografke Ljubov Popove, ki je na odru proizvjala en sam totalen stroj – monument, je Stepanova proizvedla v Tarlekinovi smrti sistem aparatov, ki jih je lahko režiser uporabljal za svoj dramaturški niz (klovnijade). Na odru je v italijanski škatli zgradila, brez iluzionističnega inventarja – brez gledališkega horizonta, industrijsko halo za proizvodnjo gledališča. To je bil funkcionalen niz aparatov, ki jih je zahtevalo dramsko dejanje. Ideja umetnine stroja se je prensela tudi v naše stoletje. 

 

Kje se je konstruktivizem najbolj videl v revolucionarnem času? Seveda v filmu, gledališču, na knjigah in tekstilu. Ne pa tam, kjer bi se najbolj moral. V kardinalnih nevronih arhitekture. Recimo na metro postajah. Ne znate si predstavljati, kakšno vojno brez upa na zmago za konstruktiviste in suprematiste je sprožil car Stalin, ko je zahteval gradnjo metroja kot nove cerkve novega časa. Zahteval je, da umetniki metro postaje okrasijo dekorativno s socidelistično herojsko ikoničnostjo. Je pa car poleknil pred Picassom in Le Corbusierjem.

 

Varvaro Stepanovo je obsedala novoveška industrijska standardizacija. Pred revolucijo je sodelovala v zaumni umetnosti Alekseja Kručoniha. A ključni za njeno umetnost so postali – novi standardi. Novi standard = nova umetnost. Proizvajala jih s svojim soprogom Aleksandrom Rodčenkom, a ne skupaj, temveč v skupnem naporu.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
2
Uredniški komentar: Če bi bil Trump ameriški predsednik, Putin ne bi razmišljal o Ukrajini
21
10.08.2022 23:45
Zakaj je Donald Trump lahko ključ do rešitve vojne v Ukrajini? Ker je nekonvencionalni politik z mentaliteto trgovca in ker je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Enotnost Evropske unije in Zahoda glede Ukrajine ogrožajo pozivi k "miru za vsako ceno"
18
05.08.2022 20:00
Februarja letos sem ob odločni in enotni reakciji Evropske unije na rusko invazijo na Ukrajino na tem mestu zapisal, da je ... Več.
Piše: Božo Cerar
Portret leve razvajenke: Ali sonce res vzhaja na vzhodu in zahaja na zahodu?
14
04.08.2022 20:00
Oseba, o kateri nameravam napisati nekaj opazk, je bila rojena v družini, ki po vseh lastnostih sodi v t.i. novi razred , kakor ... Več.
Piše: Denis Poniž
Roko na srce, Slovenci nimajo pojma, kaj so nevladne organizacije in civilna družba
10
03.08.2022 23:45
Strategi t.i. levice so že zdavnaj ugotovili, da jim ta nedorečenost okrog nevladnih organizacij in civilne družbe silno ... Več.
Piše: Miha Burger
Nepotrebno, škodljivo in populistično davčno maščevanje "bogatejšemu sloju"
16
02.08.2022 23:00
Vladni predlog kar štirih zakonskih sprememb na področju davkov, kar mediji ljubkovalno imenujejo davčna reforma, že na prvi ... Več.
Piše: Ivan Simič
Premierjeva čustva, neobdavčene denarne nagrade za gasilce in vsemogočni nevladniki
14
01.08.2022 22:00
Predsednik Golob, vseeno hvala za vaš trud. Uspeli ste opozoriti na potrebe gasilcev in to je dobro. Upam, da vam uspe ... Več.
Piše: Milan Krek
Evropska unija v svetu 21. stoletja bo morala spremeniti sistem odločanja, ali pa je čez desetletje ne bo več
7
24.07.2022 22:55
Povojno obdobje je svet upravljala skupina G7, v kateri so se znašle najrazvitejše države. V samo nekaj letih ali celo mesecih ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Genialni minister Loredan bi 18 mesecev delal stresni test zdravstva za pol milijarde evrov, največja slovenska občina pa je ponoči brez dežurnega zdravnika
15
24.07.2022 00:00
Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan se je odločil in večkrat povedal celemu svetu, da bo v prvih 18. mesecih mandata s ... Več.
Piše: Milan Krek
Ne razumem ljudi, ki svoje življenje in svojo moč izkoriščajo za obtoževanje in uničevanje drugih
8
20.07.2022 20:00
Ne razumem posameznikov, ki jim visoke pozicije tako udarijo v glavo, da izgubijo razsodnost in namesto da bi svoje delo ... Več.
Piše: Ivan Simič
Loredanov zakon o interventnih ukrepih v zdravstvu ali kako bo Aleš Šabeder nadzoroval tri klonirane Šabedre
10
17.07.2022 22:45
Loredanov zakon prinaša tudi poseben urad, Urad za nadzor kakovosti in nabav v zdravstvu, ki naj bi med drugim nadziral ... Več.
Piše: Milan Krek
Duh stalinizma in rentgenska slika Ruske kapelice v globokem vesolju
26
16.07.2022 18:00
Levica, ki je trenutno na oblasti oziroma misli, da je, še vedno ni naredila domače naloge in preštudirala zgodovine zapletenih ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Stop za avtokracijo: "Važna je vsaka gesta, vsaka beseda, vsaka akcija, da se prepreči avtokracija kjerkoli v svetu!"
15
12.07.2022 22:00
Dobro in koristno bi bilo, če bi vsak državljan sveta, ki ima idejo, kako zmanjšati možnost nastanka avtokracije, to tudi ... Več.
Piše: Miha Burger
Novi generalni direktor NIJZ Branko Gabrovec si je dal zlakirati tla v pisarni, da bo lažje plesal
15
11.07.2022 22:41
Ko sem si želel 4. julija, preden sem predal posle, še zadnjič ogledati svojo pisarno na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, ... Več.
Piše: Milan Krek
Obstaja veliko stvari, ki so pomembne v svobodni družbi. Izbira je ena izmed njih.
6
10.07.2022 22:00
O tem, kako pomembna je izbira, se po mojem mnenju premalo govori.Najbolj očitno je v ključni moči, ki jo imajo volivci pri ... Več.
Piše: Keith Miles
Urška Klakočar Zupančič je najšibkejši člen sedanje oblasti. Skrbi me zanjo.
27
06.07.2022 18:00
Janez Janša in njegovi verniki so bili neotesani, pa je narod raje dvignil pesti za Gibanje Svoboda. Robert Golob, predsednik ... Več.
Piše: Ana Jud
Pričevanje iz prve roke: Kako je bil Milan Krek prisiljen odstopiti kot generalni direktor NIJZ
26
04.07.2022 21:25
Seveda je moj odstop zoper vsa pravila vodenja, a tako pač je. Če se politika odloči, da moraš oditi, saj edino ona ve, kaj je ... Več.
Piše: Milan Krek
Prvih 100 dni vlade: "Ugrabljeni" premier, amaterski komunikatorji in naftna apokalipsa
12
28.06.2022 20:00
Ljudje bi lahko razumeli, da se zgodijo problemi z derivati, s sprejemanjem nepremišljenih predlogov zakonov in podobno, če jim ... Več.
Piše: Gregor Kos
Gospod premier, obljubili ste nam, da bomo živeli v svobodi in da nikogar ne boste maltretirali. Žal prvi tedni ne kažejo tega!
14
26.06.2022 21:35
Odstopil sem po imenovanju novega ministra za finance in to zaradi tega, ker imam svoj ponos in ne dovolim, da kdor koli ... Več.
Piše: Ivan Simič
Zdaj je jasno: Izvolili smo ljudi, ki ne sodijo v hram demokracije, ampak v kakšno zakotno špelunko ali zidanico
27
25.06.2022 21:48
Proslava ne more biti kronotop za razkazovanje nekega hudo poškodovanega ega, za zasebno poplesavanje in nasmihanje v slogu ... Več.
Piše: Denis Poniž
Deset neprijetnih vprašanj, ki bi si jih morala zastaviti slovenska desnica
35
23.06.2022 21:50
Če je celotna desna politična opcija odvisna le od ene osebe in v tridesetih letih ni bila sposobna proizvesti novega voditelja, ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Stari okostnjaki iz omar ljubljanske nadškofije se bojijo, da bi škof Saje začel čistiti cerkveno nesnago!
Uredništvo
Ogledov: 2.346
02/
Portret leve razvajenke: Ali sonce res vzhaja na vzhodu in zahaja na zahodu?
Denis Poniž
Ogledov: 2.498
03/
Uredniški komentar: Če bi bil Trump ameriški predsednik, Putin ne bi razmišljal o Ukrajini
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.467
04/
Enotnost Evropske unije in Zahoda glede Ukrajine ogrožajo pozivi k "miru za vsako ceno"
Božo Cerar
Ogledov: 1.539
05/
Pravoslavna verska vojna: Hudičev pakt med patriarhom Kirilom in predsednikom Putinom
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.145
06/
Protiamerikanizem in ruska propaganda v Grčiji
George X. Protopapas
Ogledov: 1.190
07/
Pro et contra: "Rusi bodo šli do konca, pa naj stane, kar hoče. Za ceno tretje svetovne vojne, če je treba."
Marko Golob
Ogledov: 3.690
08/
Panika je odveč, dvigovanje obrestnih mer ne bo prav dosti obremenilo slovenskega proračuna
Bine Kordež
Ogledov: 771
09/
Roko na srce, Slovenci nimajo pojma, kaj so nevladne organizacije in civilna družba
Miha Burger
Ogledov: 1.752
10/
Nepotrebno, škodljivo in populistično davčno maščevanje "bogatejšemu sloju"
Ivan Simič
Ogledov: 1.817