Komentar

Varvara Stepanova, ženska, ki je ženske začela oblačiti v hlače, kratke hlače in kombinezone

Komunistična oblast je brutalno nastopila proti avantgardni umetnosti. Varvara Stepanova in Aleksander Rodčenko sta zelo hitro spoznala, da stalinistične oligarhije niti malo ne zanima njuna konstruktivistična projekcija in produkcija. Nasprotno umetniški eksperiment je bil po Leninovi smrti najprej demoniziran takoj zatem pa anatemiziran. 

 

12.06.2021 22:30
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Varvara Stepanova   avantgardisti   Sovjetska Rusija   Nikolaj II.   Stalin   komunisti   umetnosti   Aleksander Rodčenko

Ne znate si predstavljati, kakšno vojno brez upa na zmago za konstruktiviste in suprematiste je sprožil car Stalin, ko je zahteval gradnjo metroja kot nove cerkve novega časa.

V Moskvi in Sankt Peterburgu (Leningradu) je bilo vse od Petra Velikega (1672–1725) napej prežeto z evropskimi kulturnimi vzorci. Konstruktivizem dvajsetega stoletja je bil prvi avtentičen izraz, ki se je iz sovjetske Rusije razširil v Zahodno Evropo, predvsem v Nemčijo. Bil je del internacionalnega dialoga o modernizmu, podobno kot je danes del diskusije o visokotehnološki računalniški umetnosti. V času pred revolucijo ni bilo v Rusiji skoraj nič samo po sebi ruskega. Rad se ponavljam: V Rusiji je bilo skoraj vse eklektično, še matrioška (ruska tradicionalna igrača – hi, hi) je bila izvorno japonska igrača.

 

Carsko selo pa je želelo biti ruska Versajska palača. Car Nikolaj II. Romanov je kot zaprisežen ljubitelj filma svoje dvorjane in fevdalne podložnike v Carskem selu (ruski barok) oblačil v filmske statiste, sodelujoče v njegovem spektaklu. Dobesedno jih je kostumiral za svoje caristične procesije, da jih je lahko posnel. Večina kostumov je bilo fantazijsko izmišljenih oziroma folklorističnih in pitoresknih za potrebe filma o kraljih in kraljičnah. To je bil Disneyland pred Disneyem. Verjemite mi, več kot mesec dni sem preživel v dvoranah Carskega sela, preden so bile restavrirane. Natančno sem si ogledal vse dokumentarne posnetke, ki jih je posnel ali dal posneti Romanov. 

 

Komunisti so po kaotičnih in svobodomiselnih dvajsetih letih avantgardistične eksperimentatorje dobesedno izključili iz javnega življenja. Če se niso hoteli podrediti socrealistični doktrini, so jih umaknili iz sveta umetnosti v popolno anonimnost. Neposredno po oktobrski revoluciji in še nekaj let kasneje je dobesedno zavladala evforična želja po novem svetu. Del te energije sta bila tudi Varvara Stepanova in Aleksander Rodčenko. Stepanova je ves svoj vizualni talent usmerila v oblikovanje tekstilij in oblačil in v umetnost scenografije ter kostumografije.

 

 

Oblikovanje tekstilij in oblačil

 

Kultura nasploh se je izoblikovala iz osnovnih človekovih potreb. Med njimi je bila najbolj prevladujoča oblačilna kultura. Po nastopu industrijske proizvodnje tekstila v XVIII. stoletju je zlagoma prenehala biti v domeni bogatih. Industrijsko tkan bombaž je postal konkurenčen aristokratskim tekstilom. Tekstil je bil najbolj očiten znak razrednega razlikovanja, istočasno pa je postal idealen medij za konstruktivistično umetniško obravnavo. S konstruktivizmom je zapustil pavovsko dekorativnost in vstopil v območje masovne uporabne umetnosti. 

 

To je bil čas, ko je v umetnosti prevladovala analitičnost. Ena od najbolj dinamičnih industrij XIX. stoletja je bila ravno tekstila industrija. Revolucionarna umetnost se je dotaknila vseh oblik vsakdanjega življenja, med drugim tudi razumevenje, oblikovanje in vzorčenje tekstilij. Nov čas je predvsem zahteval nove kroje.

 

Digresija: Ne morete si predstavljati, kako sodobno je deloval konstruktivist Avgust Černigoj, ko je v dvajsetih letih prejšnjega stoletja hodil po Ljubljani v delavskih jeans oblačilih in kombinezonih, značilnih za konstruktiviste. Konec digresije.

 

Feministka Varvara Stepanova je svoje umetniško delovanje usmerila v množično oblačilno logiko, v aktivne športne kroje. Proizvajala jih je z vso svojo umetniško omiko. V tistem času so se feministična gibanja emancipirala z uniseks pristopom do oblačilne kulture. Stepanova je oblikovala športna oblačila kot revolucionarni sprožilec za novo resničnost, ki je še danes prevladujoča na ulicah. Prišlo je do modeliranja oblek osvobojene ženske od moških spon, ki so jih narekovala stoletja. Nasproti aristokratski tekstilni teksturi je za Varvaro Stepanovo obstajala predvsem resničnost ulic in trgov. Popolnoma na novo je izpostavila žensko telo. Njena abstrakcija se je prilagajala telesu tako, da so se  tiskani vzorci obdržali vidni na dinamičnem, gibljivem telesu. Ženske je začela oblačiti v hlače, kratke hlače in kombinezone. Pred tem so moške konservativne sile določale dolžino ženskih kril in velikost kopalk.

 

Boj za enakost spolov je dobil svojo legitimnost v trenutku, ko se je ženska dobesedno vključila v industrijsko proizvodnjo. V tekstilno proizvodnjo, saj so v njej bile večinsko zaposlene ženske. V industrijskem svetu se je natančno videla pozicija ženske. Predvsem njena eksploatacija. Moški lastniki so brez težav manipulirali z žensko delavno silo. Logično je bilo, da je prišlo do socialističnega ženskega upora: med drugim do zavračanja nočnega dela in zahteve po enakopravnem plačilu.  

 

S potiskom tekstila se je pri Varvari Stepanovi leta 1924 pojavila velika nujnost po novem vzorčenju. Zgodil se je gromozanski premik od cvetličnega do suprematističnega vzorca. Podobno kot je njen soprog Aleksander Rodčenko razstavljal svojo umetnost na naslovnicah knjig, je Stepanova raztavljala svojo oblačilno umetnost na ulicah. 

 

Varvara Stepanova se je s svojim soprogom in s svojo prijateljico, izvrstno umetnico Ljubo Popovo, vključila v reformo umetnosti. Zavestno so se odločili, da so ideološke silnice izbruhnile v njihovih izdelkih. To je bil čas anarhije, kaosa in utopične sreče. Navkljub temu pa so bili njihovi produkti analitično usmerjeni v gradnjo umetnosti, ki naj ne vsebuje čisto nič odvečnega temveč le elementarne nujnosti. Zgradba umetnine je bila namesto v ornament in dekoracijo usmerja v konstrukcijo. V bodočnost samo. Varvara Stepanova je želela, da uporabniki prepoznajo na njenih oblačilih bodočnost. Seveda je obstajala izrazito močna vez med zahodno abstraktcionistično in vzhodno revolucionarno umetnostjo. Povezovala ju je morfološka sorodnost. Ravno ta je najbolj zmotila neizobražene stalinistične komisarje. Sploh jeans, ki so ga doživljali kot amerikanizem.

 

 

Konstruktivistično gledališče

 

V izteku današnjega besedila želim opozoriti še na gledališko remek delo Varvare Stepanove, scenografijo in kostumografijo za predstavo Terlekinova smrt (1922) dramatika Aleksandra Sukhova-Kobilina (1817-1903) v režiji Vsevoloda Emiljeviča Mejerholda. Za razliko od njene prijateljice, izjemne scenografke Ljubov Popove, ki je na odru proizvjala en sam totalen stroj – monument, je Stepanova proizvedla v Tarlekinovi smrti sistem aparatov, ki jih je lahko režiser uporabljal za svoj dramaturški niz (klovnijade). Na odru je v italijanski škatli zgradila, brez iluzionističnega inventarja – brez gledališkega horizonta, industrijsko halo za proizvodnjo gledališča. To je bil funkcionalen niz aparatov, ki jih je zahtevalo dramsko dejanje. Ideja umetnine stroja se je prensela tudi v naše stoletje. 

 

Kje se je konstruktivizem najbolj videl v revolucionarnem času? Seveda v filmu, gledališču, na knjigah in tekstilu. Ne pa tam, kjer bi se najbolj moral. V kardinalnih nevronih arhitekture. Recimo na metro postajah. Ne znate si predstavljati, kakšno vojno brez upa na zmago za konstruktiviste in suprematiste je sprožil car Stalin, ko je zahteval gradnjo metroja kot nove cerkve novega časa. Zahteval je, da umetniki metro postaje okrasijo dekorativno s socidelistično herojsko ikoničnostjo. Je pa car poleknil pred Picassom in Le Corbusierjem.

 

Varvaro Stepanovo je obsedala novoveška industrijska standardizacija. Pred revolucijo je sodelovala v zaumni umetnosti Alekseja Kručoniha. A ključni za njeno umetnost so postali – novi standardi. Novi standard = nova umetnost. Proizvajala jih s svojim soprogom Aleksandrom Rodčenkom, a ne skupaj, temveč v skupnem naporu.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
2
Željko Kipke: Duh je um, um je moč zavesti, zavest pa je še kako resnična
6
31.07.2021 21:04
Čudež je moč preobrazbe! Željko Kipke se s svojo umetniško obsesijo v celoti posveča probrazbi v odnosu med zavestjo in ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Sprechen Sie Albanisch?* Kosovsko vprašanje in dokončanje razpada Jugoslavije
16
30.07.2021 22:59
Usodnost spornega priznanja legitimnosti albanskega Kosova utegne imeti nekoč posledice za slovensko državnost. Utegnejo nas ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Stop vohunjenju! Reši nas lahko samo popolna transparentnost in javna dostopnost
10
29.07.2021 20:44
Najbljše orožje proti vohunjenju je sistemska zakonodaja, ki bi zahtevala, da nobena zadeva ali informacija, ki se tiče skupnih, ... Več.
Piše: Miha Burger
Ali informacijska pooblaščenka nehote "sabotira" napore javnega zdravstva za zajezitev četrtega vala epidemije?*
22
26.07.2021 22:00
Vlade v svetu in tudi naša so dale na prvo mesto v pandemiji ohranjanje zdravja ljudi. Praviloma so ukrepi v naši družbi ... Več.
Piše: Milan Krek
Previsoka pričakovanja za slavne, uspešne in ugledne puhličarje
3
25.07.2021 11:00
Logično, da UEFA ni podprla mavrične promocije zaradi nasprotovanja madžarski homofobni politiki. Ker UEFA, a veste, se ne vtika ... Več.
Piše: Simona Rebolj
George Costakis je kupoval za človeštvo neskončno pomembne umetnine, ki niso imele nobenega trga, kaj šele cene
3
24.07.2021 22:00
George Costakisje zbiral umetnine, ki jih ni nihče želel na zidovih svojih domov, še manj pa v muzejih. V svojem stanovanju je ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Uredniški komentar: Slovenska zunanja politika od naprave za oživljanje do Janševe "tviter diplomacije"
23
23.07.2021 21:04
Potem ko smo skoraj poldrugo desetletje nemo opazovali prorusko orientiranost slovenske zunanje politike, smo lani iz dežja ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Genialna promotorka aluminija Janja Vidmar ali intelektualna prostitucija v vrhu mladinske književnosti
16
22.07.2021 22:20
Umetnik, če ni zmožen ohraniti človeka v sebi, naj se obesi, je povedal Cankar. Če pa se prilagodi, ni umetnik. Janji Vidmar se ... Več.
Piše: Anej Sam
Direktor Finančne uprave Ivan Simič pravi, da bo še naprej sprejemal davčne zavezance, ki bodo prišli k njemu
15
21.07.2021 22:18
K meni na Finančno upravo Republike Slovenije (FURS) lahko pride vsak davčni zavezanec in vsakdo, ki ima ali nima težave s ... Več.
Piše: Ivan Simič
Janša vs iranski režim: So človekove pravice za Evropsko unijo po novem stvar pregmatizma in "višjih interesov"?
13
20.07.2021 20:30
Janševa izjava o neodvisni preiskavi množičnih pobojev političnih zapornikov v Iranu konec osemdesetih je v precejšnjo zadrego ... Več.
Piše: Božo Cerar
Moški pri reprodukciji prispeva zgolj spermij, zato naj se ne oglaša, ko gre za splav!
17
19.07.2021 20:00
Junija so evropski poslanci izglasovali resolucijo, po kateri so reproduktivne pravice žensk priznane kot človekove pravice. ... Več.
Piše: Ana Jud
Smo Slovenci s pljuvanjem posameznikov na ulicah prišli na nivo južnoameriških alpak?
20
18.07.2021 21:00
Pa začnimo tokrat s pljuvanjem pri alpakah, udomačenih južnoameriških kamelah andskega visokogorja. Alpake uporabljajo pljuvanje ... Več.
Piše: Milan Krek
O bolečini in trpljenju: "Pa kako jih ni sram, da se tako nemarno pretvarjajo!?"
5
17.07.2021 21:00
Ko govorimo o bolečini, govorimo o tistem trenutku, ko se naša govorica prelomi in se popolnoma spremeni, njen izraz pa postane ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Od besed k dejanjem ali zakaj je čisto vsak dan dober za umiranje
7
16.07.2021 20:18
Spomladi 1998 sem bil svetovalec predsednika državnega zbora. V mesečniku Parlamentarec sem objavil članek o svoji ideji ... Več.
Piše: Miha Burger
Po referendumu: Kaj je nekaj metrov obale proti večnemu pohlepu? Zato je pomembno, da je zakon padel.
14
15.07.2021 21:26
Le kaj naj človek pet dni po referendumu še pove o tem, zakaj je dobro, da je Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o vodah ... Več.
Piše: Zoran Leban Trojar
Trije tipi slovenskih levičarjev, zaradi katerih so Slovenci tako grozljivo leni, ko je treba voliti
19
13.07.2021 21:36
Slovenska politična scena je jasna kot bel dan. Imamo anacionalne leve in nacionalne desne sile, ki nikdar do sedaj in še lep ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Bodo maturanti, ki so se iz Španije domov vrnili okuženi, sprožili četrti val epidemije Covid-19 v Sloveniji?
19
12.07.2021 21:00
Maturantski izlet je vedno nekaj lepega, poln pričakovanj, zabave, druženja in srečanj z mnogimi mladimi s celega sveta, če se ... Več.
Piše: Milan Krek
Naše svinje so zaslovele po vsej Evropski uniji in dokazujejo, da smo Slovenci idioti
14
11.07.2021 22:15
Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) redno poudarja, da se svoboda izražanja ne nanaša zgolj na informacije, katerim smo ... Več.
Piše: Ana Jud
Jalov blagor ubogih na duhu, kajti kraljestvo je že njihovo
21
11.07.2021 11:00
Mitja Okorn je verjetno po slovenski logiki pojem uspeha tudi zato, ker je bistveno več zaslužil v tujini kot naši režiserji, ki ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Poezija je molk, ki prihaja izza priprtih oči
2
10.07.2021 18:00
Dane Zajc me prek poezije povezuje s svojo čustveno iskušnjo, nakaj manj s čutno zaznavo, še najmanj pa z intelektualno ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
20 žensk, ki lahko krojijo prihodnost Slovenije kot bodoče predsednice, premierke in ministrice
Uredništvo
Ogledov: 1.807
02/
Ali informacijska pooblaščenka nehote "sabotira" napore javnega zdravstva za zajezitev četrtega vala epidemije?*
Milan Krek
Ogledov: 1.471
03/
Uredniški komentar: Slovenska zunanja politika od naprave za oživljanje do Janševe "tviter diplomacije"
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.455
04/
Kako je obrambni minister Tonin, strokovnjak za zakup medijskega prostora, prepričal Pristop, naj Slovensko vojsko promovirajo Nova24tv.si, Domovina.si in Iskreni.net
Domen Savič
Ogledov: 1.231
05/
Genialna promotorka aluminija Janja Vidmar ali intelektualna prostitucija v vrhu mladinske književnosti
Anej Sam
Ogledov: 1.276
06/
Previsoka pričakovanja za slavne, uspešne in ugledne puhličarje
Simona Rebolj
Ogledov: 1.400
07/
Sprechen Sie Albanisch?* Kosovsko vprašanje in dokončanje razpada Jugoslavije
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 838
08/
Stop vohunjenju! Reši nas lahko samo popolna transparentnost in javna dostopnost
Miha Burger
Ogledov: 669
09/
Statistično gledano pri nas pod pragom revščine živi skoraj četrt milijona ljudi, vendar ...
Bine Kordež
Ogledov: 624
10/
Direktor Finančne uprave Ivan Simič pravi, da bo še naprej sprejemal davčne zavezance, ki bodo prišli k njemu
Ivan Simič
Ogledov: 1.501