Komentar

Ivan Zidar, 1938-2021: Človek, ki je vedel preveč, da bi umrl za rešetkami

O mrtvih vse dobro je stara modrost, ki je v primeru Ivana Zidarja zelo relativna. Ob vsem alkoholu, ki ga je popil, je pravi čudež, da je dočakal 82 let. Njegov življenjski slog je po svoje fascinanten; Zidar je zares zacvetel v času Titove Jugoslavije in neuvrščenosti, ko je kasnejši tranzicijski gradbeni baron kot generalni direktor SCT gradil avtoceste, mostove, bolnišnice, šole, letališča in vojaško infrastrukturo po Bližnjem Vzhodu in Severni Afriki, se družil z najbolj razvpitimi samodržci, nakupoval gradbene stroje in kamione v Nemčiji kot kak šejk ter in si privoščil shopping v Parizu, ko je moral nabaviti za celo potniško letalo luksuznih daril za Sadama Huseina in njegovo oligarhijo. Brez tega pač ni bilo posla. In Zidar je znal sklepati posle z najbolj umazanimi ljudmi. Problem je bil, ko je poskušal na isti način delati tudi doma.

14.06.2021 01:00
Piše: Dejan Steinbuch
Ključne besede:   Ivan Zidar   SCT   Ivan Maček   Tito   SFRJ   gradbeništvo   Čista lopata   Dušan Črnigoj   Hilda Tovšak

Česa je bilo Ivana Zidarja stran vsa ta leta? Sta bili njegova prislovična robatost in neverjetna samozavest, ki je na stara leta mejila že ošabnost, rezultat izjemnih pritiskov, pod katerimi je delal dolga desetletja?

Malo je bilo v slovenskem javnem prostoru zadnjega pol stoletja res izstopajočih likov. Še največ kajpak v sferi politike, nekaj zagotovo tudi v športu in kulturi, precej manj v gospodarstvu. A Ivan Zidar je bil v vseh pogledih poglavje zase, kajti težko bi mu našli konkurenco. Ne le v neverjetni sposobnosti konzumacije alkohola, pač pa tudi v odličnem smislu za tisto vrsto poslovanja, ki mu po domače rečemo kšeftanje. Ta mladi varovanec najvplivnejšega slovenskega partijskega šefa Ivana Mačka se je na vrh slovenskega gradbeništva povzpel rosno mlad, sredi tridesetih, ko je navdušil celo maršala Broza. Zidar je imel priimek, kakršnega bi si vsak gradbenik lahko samo želel. S svojo pojavnostjo, glasom in energijo, ki jo je oddajal, je v rigidno in zaspano socialistično gradbeno industrijo vnesel povsem drug slog delovanja, zato ni čudno, da ga je Tito ob več priložnostih trepljal po ramenih in hvalil njegove sposobnosti. O slednjih bi zagotovo lahko razpravljali, toda v zlati dobi komunizma je štelo samo to, da si na pravi strani, lojalen in da te imajo šefi radi. In Ivana Zidarja so vsekakor imeli, zato si je lahko privoščil precej precej več od svojih gradbenih kolegov. Karikirano rečeno, danes bi človeka zaradi tega zaprli.

 

Ob brezpogojni podpori rahlo ostarele partijske nomenklature, ki jo je za samoupravni socializem povsem netipični, skorajda latinskoameriški slog Zidarjevega načina dela zabaval in navduševal hkrati, je ta gradbeni biznismen počasi, a vztrajno lezel v vrh jugoslovanskih nizkih gradenj in svoj imperij z 11.000 delavci uspešno tržil tudi v Iraku in Libiji, če omenimo le ti dve državi in njuna notorična voditelja Sadama Huseina in Moamerja el Gadafija. Kaj vse so "escetejevci" gradili v arabskih in severnoafriških puščavah, so vedeli redki, zagotovo pa bili v Zidarjevem sefu blueprinti iraških bunkerjev še leta 2003, torej v času t.i. druge zalivske vojne, ko je Zahod z za lase prevlečenimi "dokazi" o obstoju orožja za množično uničevanje izsilil vojaško intervencijo s ciljem dokončne Sadamove odstranitve z oblasti. V katerih bunkerjih se je padli iraških samodržec skrival, je za nas pomembno le toliko, kolikor držijo namigi, da je Ivan Zidar Američanom ob pravem trenutku ponudil kupčijo, ki jo niso mogli zavrniti, v zameno pa naj bi poleg finančne kompenzacije dobil tudi zagotovilo, da je varen do konca življenja. Tudi in predvsem v smislu sodne imunitete ...

 

Ivanu Zidarju se je imperij začel podirati kot hiša iz kart z razpadom Jugoslavije. Deloma je, tako pišeta v svoji knjigi Matej Šurc in Blaž Zgaga, izgubljene milijone uspel nadomestiti z aktivno vlogo v trgovini z orožjem, ki je bila v začetku devetdesetih na območju bivše Jugoslavije izjemno dobičkonosen posel. Šurc in Zgaga, katerih navedb ni nihče demantiral ali poslušal sodno sankcionirati, sta prepričana, da se je Ivan Zidar v začetku devetdesetih, ko je z uvedbo strankarske demokracije in vrnitvijo Cerkvije v javno življenje, "pravilno" odločil. Ne samo da je SCT finančno pomagal določenim "novim strankam", pač pa je Zidar osebno zagotovil tudi veliko stopnjo naklonjenosti "svojega" podjetja Cerkvi, ko je šlo za obnovo cerkva in sakralnih objektov. Nova ljubezen se mu je lepo obrestovala, sledili so obiski Vatikana, vključno s srečanjem s papežem Janezom Pavlom II., razvilo se je tudi čudovito prijateljstvo s kasnejšim kardinalom Francom Rodetom.

 

Pokojni Andrej Bajuk mi je nekoč, tedaj že globoko prizadet in razočaran nad političnim spletkarjenjem vrha slovenske RKC, razlagal, kako je kot direktor Interameriške banke za Evropo s sedežem v Parizu enkrat gostil nadškofa Rodeta in mu je ta ob kosilu namignil, da ima tudi Slovenija svoje plemstvo, svojo aristokracijo, torej ljudi modre krvi. Bajuk je debelo pogledal, misleč, da se eminenca šalijo. Pa mu je Rode razložil, da je Ivan Zidar eden takšnih ljudi. Plemenite, pravzaprav modre krvi. Da se ni lagal, je čez leta dokazal kar Zidar sam, ko je moral, vidno vznejevoljen, ker mora pričati pred nekakšno preiskovalno komisijo, v državnem zboru odgovarjati na vprašanja v zvezi s tedaj aktualno afero Čista lopata. "Sem ta prav in ta plav Slovenc", je siknil v kamere presenečenim in zbeganim novinarjem.

 

Zidar je bil vsekakor dovolj moder, da je ob pravem času investiral v prave ljudi. S Cerkvijo je dejansko vzpostavil posebne odnose in ko je bilo potrebno izraziti določeno hvaležnost, ni bil malenkosten, pa najsi je šlo za darila ali gradbena dela. Nič manj uspešen ni bil v politiki, vsaj dokler jo je krojila LDS, kjer se v "gradbenega barona" niso želeli preveč vtikati, saj so z njim na veliko poslovali, ko je šlo za javne razpise. Tu pa je bil SCT praktično nepremagljiv, saj je zmagoval na vseh razpisih, včasih povsem samostojno, včasih pa v konzorciju s še dvema večjima domačima gradbenima firmama, Primorjem in Vegradom. Če se je pojavil kak tuj konkurent, denimo iz Italije, je skorumpirano državno uradništvo že poskrbelo, da se je izgubila kakšna disketa, mar ne?

 

Vseeno pa Zidarjevo biznisiranje v samostojni Sloveniji, ki je leta 2004 sprejela evropski pravni red, vladavino prava in bila z vstopom v Unijo prisiljena zagotavljati bolj transparetno javno naročanje, ni več potekalo tako uspešno kot nekoč v Jugoslaviji. V neki točki se je gradbeniku modre krvi zalomilo. Neko poslovno kosilo na dvorcu Zemono pri Vipavi se je slabo končalo tako za Zidarja kot za takorekoč vso domačo gradbeniško "elito", pravosodni sistem pa se je formalno zganil šele s tajno operacijo Čista lopata. Na kratko, Zidarja in tovarišijo s ujeli, kako se nezakonito (kartelno) dogovarjajo o pridobivanju razpisov v projektu Slovenija gradi avtoceste. Urad za varstvo konkurence (UVK) je kasneje ocenil, da so SCT, Primorje in Vegrad - če omenimo le največje tri - s kartelnim dogovarjanjem glede avtocest slovenski proračun oškodovali za najmanj dve milijardi evrov. Danes se zdi številka vseeno precej pretirana.

 

Dve milijardi evrov je več kot dovolj denarja, da lahko v Sloveniji z njim (pod)kupite takorekoč vse in vsakogar. Ne glede na to sta morala Dušan Črnigoj in Hilda Tovšak kasneje za več let v zapor, medtem ko se je Ivan Zidar kljub pravnomočni obsodbi uspel do konca izogibati prestajanju kazni. Kako mu je to uspelo/1 Formalno zaradi zdravstvenih razlogov. In dobrega odvetnika, jasno. Koliko je Zidarja stal Aleksander Čeferin, ki bo kasneje postal predsednik Evropske nogometne zveze (UEFA), ne bomo nikoli izvedeli. Je pa nekdo, ki je bil v tistem času precej blizu Zidarju, pripomnil, da je bila to zagotovo najboljša Zidarjeva investicija po razpadu SFRJ ...

 

 

PREBERITE TUDI

Tranzicijski dosje Zidar: tista "afna", ki se ne gunca več

 

Zidar se je zadnja leta na daleč izogibal medijem in javnosti. Večji del svojega časa naj bi preživel v "svoji" istrski vili, daleč od oči pozabljivih slovenskih medijev. Če je nekoč veljal za človeka, ki lahko uredi vse, okoli njega pa so se drenjali tudi mnogi znani novinarji, saj jim je lahko "zrihtal" nakup nepremičnine po ceni, ki je bila neprimerljivo nižja od tržne, potem so ga zadnja leta zapustili skoraj vsi. Kakšno je bilo njegovo psihično zdravje, lahko le ugibamo. Strah pred zastrupitvijo je bil v njegovem primeru notoričen (njegov šofer je denimo hodil po pohanega piščanca zanj zgolj v točno določeno gostilno nekje na pol poti med Ljubljano in Domžalami) in nikakor ne plod vseh dogodkov v zadnjem desetletju, dveh. Tudi alkohol je posebno poglavje in je Zidarja spremljal takorekoč pol stoletja. Znano je, da je imel v domači spalnici kisikovo masko za hitrejšo regeneracijo, kot šef SCT pa v neposredni bližini svoje pisarne vedno medicinsko sestro in opremo za reanimacijo.

 

Česa je bilo Ivana Zidarja stran vsa ta leta? Sta bili njegova prislovična robatost in neverjetna samozavest, ki je na stara leta mejila že ošabnost, rezultat izjemnih pritiskov, pod katerimi je delal dolga desetletja? Gradbeništvo je izjemno krut posel, projekti so se včasih dejansko pridobivali na način, ki je danes zanesljivo sodno pregonljiv in sankcioniran. V Zidarjevih zlatih časih je bilo vseeno drugače in dovoljeno je bilo marsikaj. Divje zabave, ki so se pogosto končale s pretepom in popolnim uničenjem inventarja, so še leta kasneje, ko je bil dolgoletni šef SCT že redni obiskovalec sodne palače v Ljubljani, zabavale mlajše generacije novinarjev, ki so z odprtimi usti poslušali zgodbe Zidarjevih sodobnikov in znancev. Meni jih je nekaj povedal Joc Pečečnik, vendar niso za objavo. Določene stvari je vseeno treba spoštovati in mrtvim pustiti, da se v miru poslovijo od tega sveta in odidejo.

 

Kam bo šel Ivan Zidar, ki je bil konec koncev katolik in veren človek, je vprašanje, ki bi zagotovo spet razdelilo Slovence, saj bi ga polovica poslala naravnost v pekel, druga polovica pa v vice ... Nebes si Ivan Zidar v tem življenju bržkone res ni zgradil ... si jih pa želijo vsi tisti, ki bodo zdaj planili na iskanje Zidarjevih milijonov, domnevno varno spravljenih v različnih davčnih oazah.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
9
Državljani rajha ali Golobova noč dolgih nožev po slovensko
19
08.12.2022 23:59
Bili bi naivni, če bi mislili, da bo pod Golobom kaj bolje, reče sogovornik iz centra t.i profesionalne državne uprave, za ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Politične usmeritve: Bizarno je, da aktualna politika s politizacijo zasleduje depolitizacijo
20
07.12.2022 16:45
Do zadnjih parlamentarnih volitev, pa še nekaj tednov zatem, po razglasitvi zmagovalcev, sicer z manjšim zanosom in energijo, ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Mediatorjev vodnik do miru v Ukrajini
10
06.12.2022 22:15
Mir bo prišel, ko bodo ZDA odstopile od nadaljnje širitve Nata proti mejam Rusije; mir bo, ko Rusija umakne svoje vojaške sile ... Več.
Piše: Jeffrey Sachs
Rusija je država, ki podpira terorizem
13
01.12.2022 23:59
Evropski parlament je sprejel resolucijo, s katero je Rusijo označil za državo, ki promovira terorizem in se poslužuje ... Več.
Piše: Božo Cerar
Življenje brez Janše ali zakaj brcanje (navidezno) mrtvega konja nikoli ne bo športna disciplina
31
30.11.2022 23:58
Kljub temu, da je Janez Janša ta hip politično oslabljen in da se v njegovi stranki krepijo kritični glasovi, to še zdaleč ne ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Slovenci so narod? Ne, Slovenci so pleme!
35
29.11.2022 21:00
V nedeljo, 27. novembra leta Gospodovega 2022, se je dokončno potrdila moja teza, da Slovenci (še) nismo narod, ampak precej ... Več.
Piše: Denis Poniž
Uredniški komentar: Kaj ostane liberalcem na južni strani Alp?
27
28.11.2022 20:45
Super referendumska nedelja je mimo, Slovenija pa je še bolj zabetonirana v levo-desne koncepte vodenja države. Še najbolj ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
V Ukrajino prihaja "general Zima", z njim pa olajšanje, da smo se za nekaj časa izognili 3. svetovni vojni
15
27.11.2022 20:30
Bi lahko rakete, ki so pred nekaj tedni padle na poljsko ozemlje in ubile dve osebi, zares sprožile tretjo svetovno vojno? To je ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Referendum je dokaz nesposobnosti politike, je prelaganje odgovornost na ramena ljudstva
26
25.11.2022 22:57
Nedeljski referendumski tris bo najverjetneje dokazal, da politično aktivni volivci večinoma ne razumejo, za kaj gre pri treh ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Kot v Afriki: Pri skoraj 300.000 prebivalcih ima Ljubljana eno samo zdravnico za obiske na domu
14
24.11.2022 23:59
Zoran Janković je kot izkušen politik prinesel okoli ministra za zdravje Danijela Bešiča Loredana in mu podtaknil kukavičje ... Več.
Piše: Milan Krek
Pred referendumom o nacionalki: Samoupravni zavod RTV – imejte ga, na vaše stroške!
12
23.11.2022 22:26
Največja neustavnost sprejetega zakona o RTV Slovenija se skriva prav v tem, da ne odraža javnega interesa, ne odraža strukture ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Lažna "depolitizacija" kot nov zagon za korupcijo in ogrožanje temeljev demokracije
25
17.11.2022 21:00
Zadnje čase je v modi, da se vse depolitizira. Politične stranke so v nemilosti, mediji, vsaj večina njih, ljubijo nevladne ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Zdravstvo v Ljubljani se podira, neoliberalni minister Loredan pa bi "podkupoval" izgorele zdravnike!
11
15.11.2022 20:00
Zdravstvo v Ljubljani se podira, zdravniki množično odhajajo zaradi izgorelosti, sistem je tik pred zlomom. Pacienti pogosto ... Več.
Piše: Milan Krek
Semenj ničevosti: Slovenija, od kod norosti tvoje?
15
14.11.2022 23:20
Namesto načelnih in moralnih politikov in političark nam vlada horda ljudi, ki bi morala biti v vsaki normalni demokraciji ... Več.
Piše: Denis Poniž
Depeša politbiroja iz gostilne Pečarič ali zakaj ne bom več volil Nataše Pirc Musar
43
11.11.2022 22:59
Le nekaj dni po prvem krogu predsedniških volitev smo nekateri mediji prejeli dokument v obsegu A4 formata z neke vrste napotki, ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Afera izbrisane napotnice: Pogrešam glas borcev za pravice ljudi, glas Jaše Jenulla, Teje Jarc, Nike Kovač ...
24
10.11.2022 20:25
Stanje v slovenskem javnem zdravstvu se slabša iz dneva v dan, čeprav se je pred volitvami in takoj po njih govorilo in ... Več.
Piše: Milan Krek
Predsedniške volitve 2022: Glas proti oligarhom
23
08.11.2022 19:00
Sistem, ki izigrava celotni levi spekter volivcev s kandidati, ki ne nosijo kvalitet ne levice, ne sredine in ne demokracije, in ... Več.
Piše: Aleks Jakulin
Bidnova zunanja politika potaplja kongresne demokrate in uničuje Ukrajino
10
07.11.2022 21:11
Ameriški predsednik Joe Biden in Demokrati lahko na vmesnih volitvah (midterms) doživijo hud poraz, kar ne bi smelo biti veliko ... Več.
Piše: Jeffrey Sachs
Odprto pismo Ljubljani
12
06.11.2022 20:35
Sem kandidat za Mestni svet Ljubljane in odločil sem se, da napišem Odprto pismo Ljubljani. V skladu z zakonsko ureditvijo za ... Več.
Piše: Miha Burger
Sein Kampf: Kako je Sončni kralj napovedal vojno svojim kritikom in svobodi govora
38
02.11.2022 21:29
Prvi minister je napovedal vojni sovražnemu govoru. S tem je seveda napovedal tudi vojno proti slovenski ustavi in svobodi ... Več.
Piše: Milan Krek
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Spolnih zlorab osumljeni pater Rupnik, dvoličnost jezuitskega papeža in posebni vatikanski odposlanec za Slovenijo
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3.030
02/
Življenje brez Janše ali zakaj brcanje (navidezno) mrtvega konja nikoli ne bo športna disciplina
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.955
03/
Slovenci so narod? Ne, Slovenci so pleme!
Denis Poniž
Ogledov: 2.365
04/
Državljani rajha ali Golobova noč dolgih nožev po slovensko
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.459
05/
Politične usmeritve: Bizarno je, da aktualna politika s politizacijo zasleduje depolitizacijo
Tilen Majnardi
Ogledov: 1.337
06/
Rusija je država, ki podpira terorizem
Božo Cerar
Ogledov: 1.248
07/
Ruske paravojaške skupine: Psihopati z macolo, neonacisti in obsojeni kriminalci
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.132
08/
Mediatorjev vodnik do miru v Ukrajini
Jeffrey Sachs
Ogledov: 821
09/
Uredniški komentar: Kaj ostane liberalcem na južni strani Alp?
Tilen Majnardi
Ogledov: 1.732
10/
Has the count down begun for Tik Tok in the U.S.?
Valerio Fabbri
Ogledov: 544