Komentar

Ivan Zidar, 1938-2021: Človek, ki je vedel preveč, da bi umrl za rešetkami

O mrtvih vse dobro je stara modrost, ki je v primeru Ivana Zidarja zelo relativna. Ob vsem alkoholu, ki ga je popil, je pravi čudež, da je dočakal 82 let. Njegov življenjski slog je po svoje fascinanten; Zidar je zares zacvetel v času Titove Jugoslavije in neuvrščenosti, ko je kasnejši tranzicijski gradbeni baron kot generalni direktor SCT gradil avtoceste, mostove, bolnišnice, šole, letališča in vojaško infrastrukturo po Bližnjem Vzhodu in Severni Afriki, se družil z najbolj razvpitimi samodržci, nakupoval gradbene stroje in kamione v Nemčiji kot kak šejk ter in si privoščil shopping v Parizu, ko je moral nabaviti za celo potniško letalo luksuznih daril za Sadama Huseina in njegovo oligarhijo. Brez tega pač ni bilo posla. In Zidar je znal sklepati posle z najbolj umazanimi ljudmi. Problem je bil, ko je poskušal na isti način delati tudi doma.

14.06.2021 01:00
Piše: Dejan Steinbuch
Ključne besede:   Ivan Zidar   SCT   Ivan Maček   Tito   SFRJ   gradbeništvo   Čista lopata   Dušan Črnigoj   Hilda Tovšak

Česa je bilo Ivana Zidarja stran vsa ta leta? Sta bili njegova prislovična robatost in neverjetna samozavest, ki je na stara leta mejila že ošabnost, rezultat izjemnih pritiskov, pod katerimi je delal dolga desetletja?

Malo je bilo v slovenskem javnem prostoru zadnjega pol stoletja res izstopajočih likov. Še največ kajpak v sferi politike, nekaj zagotovo tudi v športu in kulturi, precej manj v gospodarstvu. A Ivan Zidar je bil v vseh pogledih poglavje zase, kajti težko bi mu našli konkurenco. Ne le v neverjetni sposobnosti konzumacije alkohola, pač pa tudi v odličnem smislu za tisto vrsto poslovanja, ki mu po domače rečemo kšeftanje. Ta mladi varovanec najvplivnejšega slovenskega partijskega šefa Ivana Mačka se je na vrh slovenskega gradbeništva povzpel rosno mlad, sredi tridesetih, ko je navdušil celo maršala Broza. Zidar je imel priimek, kakršnega bi si vsak gradbenik lahko samo želel. S svojo pojavnostjo, glasom in energijo, ki jo je oddajal, je v rigidno in zaspano socialistično gradbeno industrijo vnesel povsem drug slog delovanja, zato ni čudno, da ga je Tito ob več priložnostih trepljal po ramenih in hvalil njegove sposobnosti. O slednjih bi zagotovo lahko razpravljali, toda v zlati dobi komunizma je štelo samo to, da si na pravi strani, lojalen in da te imajo šefi radi. In Ivana Zidarja so vsekakor imeli, zato si je lahko privoščil precej precej več od svojih gradbenih kolegov. Karikirano rečeno, danes bi človeka zaradi tega zaprli.

 

Ob brezpogojni podpori rahlo ostarele partijske nomenklature, ki jo je za samoupravni socializem povsem netipični, skorajda latinskoameriški slog Zidarjevega načina dela zabaval in navduševal hkrati, je ta gradbeni biznismen počasi, a vztrajno lezel v vrh jugoslovanskih nizkih gradenj in svoj imperij z 11.000 delavci uspešno tržil tudi v Iraku in Libiji, če omenimo le ti dve državi in njuna notorična voditelja Sadama Huseina in Moamerja el Gadafija. Kaj vse so "escetejevci" gradili v arabskih in severnoafriških puščavah, so vedeli redki, zagotovo pa bili v Zidarjevem sefu blueprinti iraških bunkerjev še leta 2003, torej v času t.i. druge zalivske vojne, ko je Zahod z za lase prevlečenimi "dokazi" o obstoju orožja za množično uničevanje izsilil vojaško intervencijo s ciljem dokončne Sadamove odstranitve z oblasti. V katerih bunkerjih se je padli iraških samodržec skrival, je za nas pomembno le toliko, kolikor držijo namigi, da je Ivan Zidar Američanom ob pravem trenutku ponudil kupčijo, ki jo niso mogli zavrniti, v zameno pa naj bi poleg finančne kompenzacije dobil tudi zagotovilo, da je varen do konca življenja. Tudi in predvsem v smislu sodne imunitete ...

 

Ivanu Zidarju se je imperij začel podirati kot hiša iz kart z razpadom Jugoslavije. Deloma je, tako pišeta v svoji knjigi Matej Šurc in Blaž Zgaga, izgubljene milijone uspel nadomestiti z aktivno vlogo v trgovini z orožjem, ki je bila v začetku devetdesetih na območju bivše Jugoslavije izjemno dobičkonosen posel. Šurc in Zgaga, katerih navedb ni nihče demantiral ali poslušal sodno sankcionirati, sta prepričana, da se je Ivan Zidar v začetku devetdesetih, ko je z uvedbo strankarske demokracije in vrnitvijo Cerkvije v javno življenje, "pravilno" odločil. Ne samo da je SCT finančno pomagal določenim "novim strankam", pač pa je Zidar osebno zagotovil tudi veliko stopnjo naklonjenosti "svojega" podjetja Cerkvi, ko je šlo za obnovo cerkva in sakralnih objektov. Nova ljubezen se mu je lepo obrestovala, sledili so obiski Vatikana, vključno s srečanjem s papežem Janezom Pavlom II., razvilo se je tudi čudovito prijateljstvo s kasnejšim kardinalom Francom Rodetom.

 

Pokojni Andrej Bajuk mi je nekoč, tedaj že globoko prizadet in razočaran nad političnim spletkarjenjem vrha slovenske RKC, razlagal, kako je kot direktor Interameriške banke za Evropo s sedežem v Parizu enkrat gostil nadškofa Rodeta in mu je ta ob kosilu namignil, da ima tudi Slovenija svoje plemstvo, svojo aristokracijo, torej ljudi modre krvi. Bajuk je debelo pogledal, misleč, da se eminenca šalijo. Pa mu je Rode razložil, da je Ivan Zidar eden takšnih ljudi. Plemenite, pravzaprav modre krvi. Da se ni lagal, je čez leta dokazal kar Zidar sam, ko je moral, vidno vznejevoljen, ker mora pričati pred nekakšno preiskovalno komisijo, v državnem zboru odgovarjati na vprašanja v zvezi s tedaj aktualno afero Čista lopata. "Sem ta prav in ta plav Slovenc", je siknil v kamere presenečenim in zbeganim novinarjem.

 

Zidar je bil vsekakor dovolj moder, da je ob pravem času investiral v prave ljudi. S Cerkvijo je dejansko vzpostavil posebne odnose in ko je bilo potrebno izraziti določeno hvaležnost, ni bil malenkosten, pa najsi je šlo za darila ali gradbena dela. Nič manj uspešen ni bil v politiki, vsaj dokler jo je krojila LDS, kjer se v "gradbenega barona" niso želeli preveč vtikati, saj so z njim na veliko poslovali, ko je šlo za javne razpise. Tu pa je bil SCT praktično nepremagljiv, saj je zmagoval na vseh razpisih, včasih povsem samostojno, včasih pa v konzorciju s še dvema večjima domačima gradbenima firmama, Primorjem in Vegradom. Če se je pojavil kak tuj konkurent, denimo iz Italije, je skorumpirano državno uradništvo že poskrbelo, da se je izgubila kakšna disketa, mar ne?

 

Vseeno pa Zidarjevo biznisiranje v samostojni Sloveniji, ki je leta 2004 sprejela evropski pravni red, vladavino prava in bila z vstopom v Unijo prisiljena zagotavljati bolj transparetno javno naročanje, ni več potekalo tako uspešno kot nekoč v Jugoslaviji. V neki točki se je gradbeniku modre krvi zalomilo. Neko poslovno kosilo na dvorcu Zemono pri Vipavi se je slabo končalo tako za Zidarja kot za takorekoč vso domačo gradbeniško "elito", pravosodni sistem pa se je formalno zganil šele s tajno operacijo Čista lopata. Na kratko, Zidarja in tovarišijo s ujeli, kako se nezakonito (kartelno) dogovarjajo o pridobivanju razpisov v projektu Slovenija gradi avtoceste. Urad za varstvo konkurence (UVK) je kasneje ocenil, da so SCT, Primorje in Vegrad - če omenimo le največje tri - s kartelnim dogovarjanjem glede avtocest slovenski proračun oškodovali za najmanj dve milijardi evrov. Danes se zdi številka vseeno precej pretirana.

 

Dve milijardi evrov je več kot dovolj denarja, da lahko v Sloveniji z njim (pod)kupite takorekoč vse in vsakogar. Ne glede na to sta morala Dušan Črnigoj in Hilda Tovšak kasneje za več let v zapor, medtem ko se je Ivan Zidar kljub pravnomočni obsodbi uspel do konca izogibati prestajanju kazni. Kako mu je to uspelo/1 Formalno zaradi zdravstvenih razlogov. In dobrega odvetnika, jasno. Koliko je Zidarja stal Aleksander Čeferin, ki bo kasneje postal predsednik Evropske nogometne zveze (UEFA), ne bomo nikoli izvedeli. Je pa nekdo, ki je bil v tistem času precej blizu Zidarju, pripomnil, da je bila to zagotovo najboljša Zidarjeva investicija po razpadu SFRJ ...

 

 

PREBERITE TUDI

Tranzicijski dosje Zidar: tista "afna", ki se ne gunca več

 

Zidar se je zadnja leta na daleč izogibal medijem in javnosti. Večji del svojega časa naj bi preživel v "svoji" istrski vili, daleč od oči pozabljivih slovenskih medijev. Če je nekoč veljal za človeka, ki lahko uredi vse, okoli njega pa so se drenjali tudi mnogi znani novinarji, saj jim je lahko "zrihtal" nakup nepremičnine po ceni, ki je bila neprimerljivo nižja od tržne, potem so ga zadnja leta zapustili skoraj vsi. Kakšno je bilo njegovo psihično zdravje, lahko le ugibamo. Strah pred zastrupitvijo je bil v njegovem primeru notoričen (njegov šofer je denimo hodil po pohanega piščanca zanj zgolj v točno določeno gostilno nekje na pol poti med Ljubljano in Domžalami) in nikakor ne plod vseh dogodkov v zadnjem desetletju, dveh. Tudi alkohol je posebno poglavje in je Zidarja spremljal takorekoč pol stoletja. Znano je, da je imel v domači spalnici kisikovo masko za hitrejšo regeneracijo, kot šef SCT pa v neposredni bližini svoje pisarne vedno medicinsko sestro in opremo za reanimacijo.

 

Česa je bilo Ivana Zidarja stran vsa ta leta? Sta bili njegova prislovična robatost in neverjetna samozavest, ki je na stara leta mejila že ošabnost, rezultat izjemnih pritiskov, pod katerimi je delal dolga desetletja? Gradbeništvo je izjemno krut posel, projekti so se včasih dejansko pridobivali na način, ki je danes zanesljivo sodno pregonljiv in sankcioniran. V Zidarjevih zlatih časih je bilo vseeno drugače in dovoljeno je bilo marsikaj. Divje zabave, ki so se pogosto končale s pretepom in popolnim uničenjem inventarja, so še leta kasneje, ko je bil dolgoletni šef SCT že redni obiskovalec sodne palače v Ljubljani, zabavale mlajše generacije novinarjev, ki so z odprtimi usti poslušali zgodbe Zidarjevih sodobnikov in znancev. Meni jih je nekaj povedal Joc Pečečnik, vendar niso za objavo. Določene stvari je vseeno treba spoštovati in mrtvim pustiti, da se v miru poslovijo od tega sveta in odidejo.

 

Kam bo šel Ivan Zidar, ki je bil konec koncev katolik in veren človek, je vprašanje, ki bi zagotovo spet razdelilo Slovence, saj bi ga polovica poslala naravnost v pekel, druga polovica pa v vice ... Nebes si Ivan Zidar v tem življenju bržkone res ni zgradil ... si jih pa želijo vsi tisti, ki bodo zdaj planili na iskanje Zidarjevih milijonov, domnevno varno spravljenih v različnih davčnih oazah.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
9
Poteka totalna vojna za dominacijo nad interpretacijo zgodovine
0
23.10.2021 22:56
Ali ste opazili, ko je na oblasti desna falanga, imajo ideologi okrog sebe razporejene korumpirane zgodovinarje, ki nam ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Tovarišija, demontirali ste nam državo, zato se ne čudite, če se začenja vojna vseh proti vsem!
16
22.10.2021 21:50
Vemo, da lažejo. Oni vedo, da lažejo. Oni vedo, da vemo, da lažejo. Mi vemo, da oni vedo, da mi vemo, da oni lažejo. Pa še ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ljubezen je ljubezen, kadar je neskončna. Sovraštvo je uspešno, kadar je neskončno.
10
21.10.2021 20:51
Ko veliki udarijo po majhnosti, ko zavezniki snamejo ovčjo, si nadenejo volčjo kožo ... se spomnimo drugi drugih. Si skačemo v ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Kako sta vrhovno in ustavno sodišče pomagala pri zmanjšanju zaupanja v sistem PCT, kar bo terjalo svoj smrtni davek
22
20.10.2021 22:45
Zakaj pri nas ne zmoremo dovolj moči, da bi se povezali in prenehali nagajati drug drugemu? Zakaj ne bi strnili vrste okoli boja ... Več.
Piše: Milan Krek
Granitne kocke so končna posledica frustracij državljanov, ki ne morejo vplivati na nič
17
19.10.2021 22:03
Osnovni vzrok vseh zagat, v katere pada bolj ali manj celotna človeška skupnost in zadnje čase naša ožja skupnost, Slovenija, še ... Več.
Piše: Miha Burger
V Butalah so pamet zaklenili v sode, da jim ne bi ušla na plano, v Sloveniji smo jo preglasili s smrtno tišino javne besede
10
17.10.2021 22:30
Kmalu bomo uzakonili molk, ki bo dokončno uveljavil pravilo v večinskih medijih, to pa je, da je jakost javnega govora obratno ... Več.
Piše: Vili Kovačič
Učinki kolektivne norosti in poraz levičarskih načel
13
17.10.2021 11:00
Skrb za naše zdravje je omejena na biznis. Še bolj intenzivno boste v prihodnosti lahko zbirali zamaške za bolne otroke, ki jih ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Giorgio De Chirico: Kaj umetnik dela, ko dela? Tisto, kar je najtežje: nič.
2
16.10.2021 22:00
De Chirico ni nikoli, ampak čisto nikoli po naročilu poveličeval ideoloških diktatorjev ali religioznih dostojanstvenikov. ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
V imenu očeta: Zunaj tekmujejo, kako bodo osvajali vesolje, v domačih logih pa se obmetavamo s preteklostjo in zavistjo
12
15.10.2021 22:00
Vedno bolj imam ob vsem dogajanju občutek, da nas manjšina želi poriniti nazaj v balkanski kotel. Ker izgleda, da znajo le v ... Več.
Piše: Pavle Okorn
Država je tista, ki je pomembna, politik Janez Janša pa si bo pisal sodbo sam
23
15.10.2021 00:30
Odposlanci Evropskega parlamenta, ki so v Slovenijo prišli ugotavljat, kakšne so razmere na področju svobode medijev, vladavine ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
China power cuts harm growth as climate goals cheer
2
14.10.2021 21:00
China is experiencing its worst power shortage since the 1980s, a phenomenon that puts at risk the countrys post-Covid economic ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Za mano hodi pošastni črni pes, me rine v kot, kjer se zjokam kot nebogljeni otrok in pomislim na najhujše …
9
13.10.2021 20:00
Velikanska črna zverina mi je vedno za petami. Potuhnjene grdobe se nikakor ne morem znebiti. Če grem v kopalnico, se skrije pri ... Več.
Piše: Ana Jud
Zdravnikom so nam doslej grozili po elektronski pošti, zdaj pa nas že kar na ulici kličejo pred "vojaško sodišče"
17
12.10.2021 20:54
V Sloveniji se bližamo že 5000 umrlim zaradi Covid-19 v letu in pol, kar je v povprečju 277 smrti mesečno. Pet avtobusov. ... Več.
Piše: Milan Krek
Plenice v oktobru: Sočutno starševstvo in nesporazumi v zvezi z njim
8
11.10.2021 20:00
Slovenske novice so objavile šokantno fotografijo, ki jim jo je posredoval bralec: v centru Ljubljane se je mamica po ulici ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
Ali je v tej državi sploh še možno kaj narediti dobro in prav?
5
10.10.2021 11:00
Toliko obtožb in groženj, nenazadnje pa tudi sovraštva z vseh strani, kot ga je bilo začutiti ob zadnji oddaji Tarča na ... Več.
Piše: Miha Burger
Zeniteum: To čemur pravimo resničnost, je neskončnost brez teže, mere, časa in prostora
10
09.10.2021 20:00
Kdo je naš skupni nasprotnik? Ta sovražnik je narava. Dokler bomo nemočni, bo ona močna, dokler ne postanemo njena volja, bo ona ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Spletni Antikvariat: Kar je za nekoga pozabljen lovilec prahu, je za drugega knjiga, ki jo morda išče že dolga leta.
9
08.10.2021 21:25
Dragi bralci, preglejte svoje knjižne police. Premislite, katere knjige so vam posebej ljube in jih obdržite, morda jih znova ... Več.
Piše: Stella Šibanc
Dogaja se nam ulica, vi se pa obnašate kot prestrašene miši
10
07.10.2021 21:00
Stopila sem v samopostrežno trgovino in prodajalka na blagajni, tik ob vhodu, me je vprašala, če imam PCT. Od vseh kupcev se je ... Več.
Piše: Ana Jud
Za medicinsko stroko ni koalicije in opozicije, naša skrb so ljudje, ki so žrtve trenutnega političnega ozračja v državi
19
06.10.2021 20:20
Slovenci se moramo čim bolj poenotiti. Naj nas politika združuje, naj ji stroka pomaga pri premagovanju bolezni Covid-19, saj ... Več.
Piše: Milan Krek
Slovenski paradoksi: Ne, znanja se ne sme plačati, znanje je potrebno obdavčiti!
9
05.10.2021 21:20
Estonija je mrzla, imajo sicer morje, nimajo pa gora in višjih hribov. In so nas v dvajsetih letih prehiteli po plačah. Plačne ... Več.
Piše: Borut Hrobat
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Učinki kolektivne norosti in poraz levičarskih načel
Simona Rebolj
Ogledov: 3.322
02/
Država je tista, ki je pomembna, politik Janez Janša pa si bo pisal sodbo sam
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.478
03/
V imenu očeta: Zunaj tekmujejo, kako bodo osvajali vesolje, v domačih logih pa se obmetavamo s preteklostjo in zavistjo
Pavle Okorn
Ogledov: 2.253
04/
Tovarišija, demontirali ste nam državo, zato se ne čudite, če se začenja vojna vseh proti vsem!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.464
05/
Kako sta vrhovno in ustavno sodišče pomagala pri zmanjšanju zaupanja v sistem PCT, kar bo terjalo svoj smrtni davek
Milan Krek
Ogledov: 1.565
06/
V Butalah so pamet zaklenili v sode, da jim ne bi ušla na plano, v Sloveniji smo jo preglasili s smrtno tišino javne besede
Vili Kovačič
Ogledov: 1.291
07/
Za mano hodi pošastni črni pes, me rine v kot, kjer se zjokam kot nebogljeni otrok in pomislim na najhujše …
Ana Jud
Ogledov: 1.465
08/
Granitne kocke so končna posledica frustracij državljanov, ki ne morejo vplivati na nič
Miha Burger
Ogledov: 1.065
09/
Ljubezen je ljubezen, kadar je neskončna. Sovraštvo je uspešno, kadar je neskončno.
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 955
10/
Demografski sklad je v interesu tistih, ki bi radi obvladovali milijarde državnega premoženja, na višino pokojnin pa ne bo imel omembne vrednega vpliva
Bine Kordež
Ogledov: 827