Komentar

Ivan Zidar, 1938-2021: Človek, ki je vedel preveč, da bi umrl za rešetkami

O mrtvih vse dobro je stara modrost, ki je v primeru Ivana Zidarja zelo relativna. Ob vsem alkoholu, ki ga je popil, je pravi čudež, da je dočakal 82 let. Njegov življenjski slog je po svoje fascinanten; Zidar je zares zacvetel v času Titove Jugoslavije in neuvrščenosti, ko je kasnejši tranzicijski gradbeni baron kot generalni direktor SCT gradil avtoceste, mostove, bolnišnice, šole, letališča in vojaško infrastrukturo po Bližnjem Vzhodu in Severni Afriki, se družil z najbolj razvpitimi samodržci, nakupoval gradbene stroje in kamione v Nemčiji kot kak šejk ter in si privoščil shopping v Parizu, ko je moral nabaviti za celo potniško letalo luksuznih daril za Sadama Huseina in njegovo oligarhijo. Brez tega pač ni bilo posla. In Zidar je znal sklepati posle z najbolj umazanimi ljudmi. Problem je bil, ko je poskušal na isti način delati tudi doma.

14.06.2021 01:00
Piše: Dejan Steinbuch
Ključne besede:   Ivan Zidar   SCT   Ivan Maček   Tito   SFRJ   gradbeništvo   Čista lopata   Dušan Črnigoj   Hilda Tovšak

Česa je bilo Ivana Zidarja stran vsa ta leta? Sta bili njegova prislovična robatost in neverjetna samozavest, ki je na stara leta mejila že ošabnost, rezultat izjemnih pritiskov, pod katerimi je delal dolga desetletja?

Malo je bilo v slovenskem javnem prostoru zadnjega pol stoletja res izstopajočih likov. Še največ kajpak v sferi politike, nekaj zagotovo tudi v športu in kulturi, precej manj v gospodarstvu. A Ivan Zidar je bil v vseh pogledih poglavje zase, kajti težko bi mu našli konkurenco. Ne le v neverjetni sposobnosti konzumacije alkohola, pač pa tudi v odličnem smislu za tisto vrsto poslovanja, ki mu po domače rečemo kšeftanje. Ta mladi varovanec najvplivnejšega slovenskega partijskega šefa Ivana Mačka se je na vrh slovenskega gradbeništva povzpel rosno mlad, sredi tridesetih, ko je navdušil celo maršala Broza. Zidar je imel priimek, kakršnega bi si vsak gradbenik lahko samo želel. S svojo pojavnostjo, glasom in energijo, ki jo je oddajal, je v rigidno in zaspano socialistično gradbeno industrijo vnesel povsem drug slog delovanja, zato ni čudno, da ga je Tito ob več priložnostih trepljal po ramenih in hvalil njegove sposobnosti. O slednjih bi zagotovo lahko razpravljali, toda v zlati dobi komunizma je štelo samo to, da si na pravi strani, lojalen in da te imajo šefi radi. In Ivana Zidarja so vsekakor imeli, zato si je lahko privoščil precej precej več od svojih gradbenih kolegov. Karikirano rečeno, danes bi človeka zaradi tega zaprli.

 

Ob brezpogojni podpori rahlo ostarele partijske nomenklature, ki jo je za samoupravni socializem povsem netipični, skorajda latinskoameriški slog Zidarjevega načina dela zabaval in navduševal hkrati, je ta gradbeni biznismen počasi, a vztrajno lezel v vrh jugoslovanskih nizkih gradenj in svoj imperij z 11.000 delavci uspešno tržil tudi v Iraku in Libiji, če omenimo le ti dve državi in njuna notorična voditelja Sadama Huseina in Moamerja el Gadafija. Kaj vse so "escetejevci" gradili v arabskih in severnoafriških puščavah, so vedeli redki, zagotovo pa bili v Zidarjevem sefu blueprinti iraških bunkerjev še leta 2003, torej v času t.i. druge zalivske vojne, ko je Zahod z za lase prevlečenimi "dokazi" o obstoju orožja za množično uničevanje izsilil vojaško intervencijo s ciljem dokončne Sadamove odstranitve z oblasti. V katerih bunkerjih se je padli iraških samodržec skrival, je za nas pomembno le toliko, kolikor držijo namigi, da je Ivan Zidar Američanom ob pravem trenutku ponudil kupčijo, ki jo niso mogli zavrniti, v zameno pa naj bi poleg finančne kompenzacije dobil tudi zagotovilo, da je varen do konca življenja. Tudi in predvsem v smislu sodne imunitete ...

 

Ivanu Zidarju se je imperij začel podirati kot hiša iz kart z razpadom Jugoslavije. Deloma je, tako pišeta v svoji knjigi Matej Šurc in Blaž Zgaga, izgubljene milijone uspel nadomestiti z aktivno vlogo v trgovini z orožjem, ki je bila v začetku devetdesetih na območju bivše Jugoslavije izjemno dobičkonosen posel. Šurc in Zgaga, katerih navedb ni nihče demantiral ali poslušal sodno sankcionirati, sta prepričana, da se je Ivan Zidar v začetku devetdesetih, ko je z uvedbo strankarske demokracije in vrnitvijo Cerkvije v javno življenje, "pravilno" odločil. Ne samo da je SCT finančno pomagal določenim "novim strankam", pač pa je Zidar osebno zagotovil tudi veliko stopnjo naklonjenosti "svojega" podjetja Cerkvi, ko je šlo za obnovo cerkva in sakralnih objektov. Nova ljubezen se mu je lepo obrestovala, sledili so obiski Vatikana, vključno s srečanjem s papežem Janezom Pavlom II., razvilo se je tudi čudovito prijateljstvo s kasnejšim kardinalom Francom Rodetom.

 

Pokojni Andrej Bajuk mi je nekoč, tedaj že globoko prizadet in razočaran nad političnim spletkarjenjem vrha slovenske RKC, razlagal, kako je kot direktor Interameriške banke za Evropo s sedežem v Parizu enkrat gostil nadškofa Rodeta in mu je ta ob kosilu namignil, da ima tudi Slovenija svoje plemstvo, svojo aristokracijo, torej ljudi modre krvi. Bajuk je debelo pogledal, misleč, da se eminenca šalijo. Pa mu je Rode razložil, da je Ivan Zidar eden takšnih ljudi. Plemenite, pravzaprav modre krvi. Da se ni lagal, je čez leta dokazal kar Zidar sam, ko je moral, vidno vznejevoljen, ker mora pričati pred nekakšno preiskovalno komisijo, v državnem zboru odgovarjati na vprašanja v zvezi s tedaj aktualno afero Čista lopata. "Sem ta prav in ta plav Slovenc", je siknil v kamere presenečenim in zbeganim novinarjem.

 

Zidar je bil vsekakor dovolj moder, da je ob pravem času investiral v prave ljudi. S Cerkvijo je dejansko vzpostavil posebne odnose in ko je bilo potrebno izraziti določeno hvaležnost, ni bil malenkosten, pa najsi je šlo za darila ali gradbena dela. Nič manj uspešen ni bil v politiki, vsaj dokler jo je krojila LDS, kjer se v "gradbenega barona" niso želeli preveč vtikati, saj so z njim na veliko poslovali, ko je šlo za javne razpise. Tu pa je bil SCT praktično nepremagljiv, saj je zmagoval na vseh razpisih, včasih povsem samostojno, včasih pa v konzorciju s še dvema večjima domačima gradbenima firmama, Primorjem in Vegradom. Če se je pojavil kak tuj konkurent, denimo iz Italije, je skorumpirano državno uradništvo že poskrbelo, da se je izgubila kakšna disketa, mar ne?

 

Vseeno pa Zidarjevo biznisiranje v samostojni Sloveniji, ki je leta 2004 sprejela evropski pravni red, vladavino prava in bila z vstopom v Unijo prisiljena zagotavljati bolj transparetno javno naročanje, ni več potekalo tako uspešno kot nekoč v Jugoslaviji. V neki točki se je gradbeniku modre krvi zalomilo. Neko poslovno kosilo na dvorcu Zemono pri Vipavi se je slabo končalo tako za Zidarja kot za takorekoč vso domačo gradbeniško "elito", pravosodni sistem pa se je formalno zganil šele s tajno operacijo Čista lopata. Na kratko, Zidarja in tovarišijo s ujeli, kako se nezakonito (kartelno) dogovarjajo o pridobivanju razpisov v projektu Slovenija gradi avtoceste. Urad za varstvo konkurence (UVK) je kasneje ocenil, da so SCT, Primorje in Vegrad - če omenimo le največje tri - s kartelnim dogovarjanjem glede avtocest slovenski proračun oškodovali za najmanj dve milijardi evrov. Danes se zdi številka vseeno precej pretirana.

 

Dve milijardi evrov je več kot dovolj denarja, da lahko v Sloveniji z njim (pod)kupite takorekoč vse in vsakogar. Ne glede na to sta morala Dušan Črnigoj in Hilda Tovšak kasneje za več let v zapor, medtem ko se je Ivan Zidar kljub pravnomočni obsodbi uspel do konca izogibati prestajanju kazni. Kako mu je to uspelo/1 Formalno zaradi zdravstvenih razlogov. In dobrega odvetnika, jasno. Koliko je Zidarja stal Aleksander Čeferin, ki bo kasneje postal predsednik Evropske nogometne zveze (UEFA), ne bomo nikoli izvedeli. Je pa nekdo, ki je bil v tistem času precej blizu Zidarju, pripomnil, da je bila to zagotovo najboljša Zidarjeva investicija po razpadu SFRJ ...

 

 

PREBERITE TUDI

Tranzicijski dosje Zidar: tista "afna", ki se ne gunca več

 

Zidar se je zadnja leta na daleč izogibal medijem in javnosti. Večji del svojega časa naj bi preživel v "svoji" istrski vili, daleč od oči pozabljivih slovenskih medijev. Če je nekoč veljal za človeka, ki lahko uredi vse, okoli njega pa so se drenjali tudi mnogi znani novinarji, saj jim je lahko "zrihtal" nakup nepremičnine po ceni, ki je bila neprimerljivo nižja od tržne, potem so ga zadnja leta zapustili skoraj vsi. Kakšno je bilo njegovo psihično zdravje, lahko le ugibamo. Strah pred zastrupitvijo je bil v njegovem primeru notoričen (njegov šofer je denimo hodil po pohanega piščanca zanj zgolj v točno določeno gostilno nekje na pol poti med Ljubljano in Domžalami) in nikakor ne plod vseh dogodkov v zadnjem desetletju, dveh. Tudi alkohol je posebno poglavje in je Zidarja spremljal takorekoč pol stoletja. Znano je, da je imel v domači spalnici kisikovo masko za hitrejšo regeneracijo, kot šef SCT pa v neposredni bližini svoje pisarne vedno medicinsko sestro in opremo za reanimacijo.

 

Česa je bilo Ivana Zidarja stran vsa ta leta? Sta bili njegova prislovična robatost in neverjetna samozavest, ki je na stara leta mejila že ošabnost, rezultat izjemnih pritiskov, pod katerimi je delal dolga desetletja? Gradbeništvo je izjemno krut posel, projekti so se včasih dejansko pridobivali na način, ki je danes zanesljivo sodno pregonljiv in sankcioniran. V Zidarjevih zlatih časih je bilo vseeno drugače in dovoljeno je bilo marsikaj. Divje zabave, ki so se pogosto končale s pretepom in popolnim uničenjem inventarja, so še leta kasneje, ko je bil dolgoletni šef SCT že redni obiskovalec sodne palače v Ljubljani, zabavale mlajše generacije novinarjev, ki so z odprtimi usti poslušali zgodbe Zidarjevih sodobnikov in znancev. Meni jih je nekaj povedal Joc Pečečnik, vendar niso za objavo. Določene stvari je vseeno treba spoštovati in mrtvim pustiti, da se v miru poslovijo od tega sveta in odidejo.

 

Kam bo šel Ivan Zidar, ki je bil konec koncev katolik in veren človek, je vprašanje, ki bi zagotovo spet razdelilo Slovence, saj bi ga polovica poslala naravnost v pekel, druga polovica pa v vice ... Nebes si Ivan Zidar v tem življenju bržkone res ni zgradil ... si jih pa želijo vsi tisti, ki bodo zdaj planili na iskanje Zidarjevih milijonov, domnevno varno spravljenih v različnih davčnih oazah.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
9
Željko Kipke: Duh je um, um je moč zavesti, zavest pa je še kako resnična
6
31.07.2021 21:04
Čudež je moč preobrazbe! Željko Kipke se s svojo umetniško obsesijo v celoti posveča probrazbi v odnosu med zavestjo in ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Sprechen Sie Albanisch?* Kosovsko vprašanje in dokončanje razpada Jugoslavije
16
30.07.2021 22:59
Usodnost spornega priznanja legitimnosti albanskega Kosova utegne imeti nekoč posledice za slovensko državnost. Utegnejo nas ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Stop vohunjenju! Reši nas lahko samo popolna transparentnost in javna dostopnost
10
29.07.2021 20:44
Najbljše orožje proti vohunjenju je sistemska zakonodaja, ki bi zahtevala, da nobena zadeva ali informacija, ki se tiče skupnih, ... Več.
Piše: Miha Burger
Ali informacijska pooblaščenka nehote "sabotira" napore javnega zdravstva za zajezitev četrtega vala epidemije?*
22
26.07.2021 22:00
Vlade v svetu in tudi naša so dale na prvo mesto v pandemiji ohranjanje zdravja ljudi. Praviloma so ukrepi v naši družbi ... Več.
Piše: Milan Krek
Previsoka pričakovanja za slavne, uspešne in ugledne puhličarje
3
25.07.2021 11:00
Logično, da UEFA ni podprla mavrične promocije zaradi nasprotovanja madžarski homofobni politiki. Ker UEFA, a veste, se ne vtika ... Več.
Piše: Simona Rebolj
George Costakis je kupoval za človeštvo neskončno pomembne umetnine, ki niso imele nobenega trga, kaj šele cene
3
24.07.2021 22:00
George Costakisje zbiral umetnine, ki jih ni nihče želel na zidovih svojih domov, še manj pa v muzejih. V svojem stanovanju je ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Uredniški komentar: Slovenska zunanja politika od naprave za oživljanje do Janševe "tviter diplomacije"
23
23.07.2021 21:04
Potem ko smo skoraj poldrugo desetletje nemo opazovali prorusko orientiranost slovenske zunanje politike, smo lani iz dežja ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Genialna promotorka aluminija Janja Vidmar ali intelektualna prostitucija v vrhu mladinske književnosti
16
22.07.2021 22:20
Umetnik, če ni zmožen ohraniti človeka v sebi, naj se obesi, je povedal Cankar. Če pa se prilagodi, ni umetnik. Janji Vidmar se ... Več.
Piše: Anej Sam
Direktor Finančne uprave Ivan Simič pravi, da bo še naprej sprejemal davčne zavezance, ki bodo prišli k njemu
15
21.07.2021 22:18
K meni na Finančno upravo Republike Slovenije (FURS) lahko pride vsak davčni zavezanec in vsakdo, ki ima ali nima težave s ... Več.
Piše: Ivan Simič
Janša vs iranski režim: So človekove pravice za Evropsko unijo po novem stvar pregmatizma in "višjih interesov"?
13
20.07.2021 20:30
Janševa izjava o neodvisni preiskavi množičnih pobojev političnih zapornikov v Iranu konec osemdesetih je v precejšnjo zadrego ... Več.
Piše: Božo Cerar
Moški pri reprodukciji prispeva zgolj spermij, zato naj se ne oglaša, ko gre za splav!
17
19.07.2021 20:00
Junija so evropski poslanci izglasovali resolucijo, po kateri so reproduktivne pravice žensk priznane kot človekove pravice. ... Več.
Piše: Ana Jud
Smo Slovenci s pljuvanjem posameznikov na ulicah prišli na nivo južnoameriških alpak?
20
18.07.2021 21:00
Pa začnimo tokrat s pljuvanjem pri alpakah, udomačenih južnoameriških kamelah andskega visokogorja. Alpake uporabljajo pljuvanje ... Več.
Piše: Milan Krek
O bolečini in trpljenju: "Pa kako jih ni sram, da se tako nemarno pretvarjajo!?"
5
17.07.2021 21:00
Ko govorimo o bolečini, govorimo o tistem trenutku, ko se naša govorica prelomi in se popolnoma spremeni, njen izraz pa postane ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Od besed k dejanjem ali zakaj je čisto vsak dan dober za umiranje
7
16.07.2021 20:18
Spomladi 1998 sem bil svetovalec predsednika državnega zbora. V mesečniku Parlamentarec sem objavil članek o svoji ideji ... Več.
Piše: Miha Burger
Po referendumu: Kaj je nekaj metrov obale proti večnemu pohlepu? Zato je pomembno, da je zakon padel.
14
15.07.2021 21:26
Le kaj naj človek pet dni po referendumu še pove o tem, zakaj je dobro, da je Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o vodah ... Več.
Piše: Zoran Leban Trojar
Trije tipi slovenskih levičarjev, zaradi katerih so Slovenci tako grozljivo leni, ko je treba voliti
19
13.07.2021 21:36
Slovenska politična scena je jasna kot bel dan. Imamo anacionalne leve in nacionalne desne sile, ki nikdar do sedaj in še lep ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Bodo maturanti, ki so se iz Španije domov vrnili okuženi, sprožili četrti val epidemije Covid-19 v Sloveniji?
19
12.07.2021 21:00
Maturantski izlet je vedno nekaj lepega, poln pričakovanj, zabave, druženja in srečanj z mnogimi mladimi s celega sveta, če se ... Več.
Piše: Milan Krek
Naše svinje so zaslovele po vsej Evropski uniji in dokazujejo, da smo Slovenci idioti
14
11.07.2021 22:15
Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) redno poudarja, da se svoboda izražanja ne nanaša zgolj na informacije, katerim smo ... Več.
Piše: Ana Jud
Jalov blagor ubogih na duhu, kajti kraljestvo je že njihovo
21
11.07.2021 11:00
Mitja Okorn je verjetno po slovenski logiki pojem uspeha tudi zato, ker je bistveno več zaslužil v tujini kot naši režiserji, ki ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Poezija je molk, ki prihaja izza priprtih oči
2
10.07.2021 18:00
Dane Zajc me prek poezije povezuje s svojo čustveno iskušnjo, nakaj manj s čutno zaznavo, še najmanj pa z intelektualno ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
20 žensk, ki lahko krojijo prihodnost Slovenije kot bodoče predsednice, premierke in ministrice
Uredništvo
Ogledov: 1.807
02/
Ali informacijska pooblaščenka nehote "sabotira" napore javnega zdravstva za zajezitev četrtega vala epidemije?*
Milan Krek
Ogledov: 1.471
03/
Uredniški komentar: Slovenska zunanja politika od naprave za oživljanje do Janševe "tviter diplomacije"
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.455
04/
Kako je obrambni minister Tonin, strokovnjak za zakup medijskega prostora, prepričal Pristop, naj Slovensko vojsko promovirajo Nova24tv.si, Domovina.si in Iskreni.net
Domen Savič
Ogledov: 1.231
05/
Genialna promotorka aluminija Janja Vidmar ali intelektualna prostitucija v vrhu mladinske književnosti
Anej Sam
Ogledov: 1.276
06/
Previsoka pričakovanja za slavne, uspešne in ugledne puhličarje
Simona Rebolj
Ogledov: 1.400
07/
Sprechen Sie Albanisch?* Kosovsko vprašanje in dokončanje razpada Jugoslavije
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 838
08/
Stop vohunjenju! Reši nas lahko samo popolna transparentnost in javna dostopnost
Miha Burger
Ogledov: 669
09/
Statistično gledano pri nas pod pragom revščine živi skoraj četrt milijona ljudi, vendar ...
Bine Kordež
Ogledov: 624
10/
Direktor Finančne uprave Ivan Simič pravi, da bo še naprej sprejemal davčne zavezance, ki bodo prišli k njemu
Ivan Simič
Ogledov: 1.501