Komentar

Ivan Zidar, 1938-2021: Človek, ki je vedel preveč, da bi umrl za rešetkami

O mrtvih vse dobro je stara modrost, ki je v primeru Ivana Zidarja zelo relativna. Ob vsem alkoholu, ki ga je popil, je pravi čudež, da je dočakal 82 let. Njegov življenjski slog je po svoje fascinanten; Zidar je zares zacvetel v času Titove Jugoslavije in neuvrščenosti, ko je kasnejši tranzicijski gradbeni baron kot generalni direktor SCT gradil avtoceste, mostove, bolnišnice, šole, letališča in vojaško infrastrukturo po Bližnjem Vzhodu in Severni Afriki, se družil z najbolj razvpitimi samodržci, nakupoval gradbene stroje in kamione v Nemčiji kot kak šejk ter in si privoščil shopping v Parizu, ko je moral nabaviti za celo potniško letalo luksuznih daril za Sadama Huseina in njegovo oligarhijo. Brez tega pač ni bilo posla. In Zidar je znal sklepati posle z najbolj umazanimi ljudmi. Problem je bil, ko je poskušal na isti način delati tudi doma.

14.06.2021 01:00
Piše: Dejan Steinbuch
Ključne besede:   Ivan Zidar   SCT   Ivan Maček   Tito   SFRJ   gradbeništvo   Čista lopata   Dušan Črnigoj   Hilda Tovšak

Česa je bilo Ivana Zidarja stran vsa ta leta? Sta bili njegova prislovična robatost in neverjetna samozavest, ki je na stara leta mejila že ošabnost, rezultat izjemnih pritiskov, pod katerimi je delal dolga desetletja?

Malo je bilo v slovenskem javnem prostoru zadnjega pol stoletja res izstopajočih likov. Še največ kajpak v sferi politike, nekaj zagotovo tudi v športu in kulturi, precej manj v gospodarstvu. A Ivan Zidar je bil v vseh pogledih poglavje zase, kajti težko bi mu našli konkurenco. Ne le v neverjetni sposobnosti konzumacije alkohola, pač pa tudi v odličnem smislu za tisto vrsto poslovanja, ki mu po domače rečemo kšeftanje. Ta mladi varovanec najvplivnejšega slovenskega partijskega šefa Ivana Mačka se je na vrh slovenskega gradbeništva povzpel rosno mlad, sredi tridesetih, ko je navdušil celo maršala Broza. Zidar je imel priimek, kakršnega bi si vsak gradbenik lahko samo želel. S svojo pojavnostjo, glasom in energijo, ki jo je oddajal, je v rigidno in zaspano socialistično gradbeno industrijo vnesel povsem drug slog delovanja, zato ni čudno, da ga je Tito ob več priložnostih trepljal po ramenih in hvalil njegove sposobnosti. O slednjih bi zagotovo lahko razpravljali, toda v zlati dobi komunizma je štelo samo to, da si na pravi strani, lojalen in da te imajo šefi radi. In Ivana Zidarja so vsekakor imeli, zato si je lahko privoščil precej precej več od svojih gradbenih kolegov. Karikirano rečeno, danes bi človeka zaradi tega zaprli.

 

Ob brezpogojni podpori rahlo ostarele partijske nomenklature, ki jo je za samoupravni socializem povsem netipični, skorajda latinskoameriški slog Zidarjevega načina dela zabaval in navduševal hkrati, je ta gradbeni biznismen počasi, a vztrajno lezel v vrh jugoslovanskih nizkih gradenj in svoj imperij z 11.000 delavci uspešno tržil tudi v Iraku in Libiji, če omenimo le ti dve državi in njuna notorična voditelja Sadama Huseina in Moamerja el Gadafija. Kaj vse so "escetejevci" gradili v arabskih in severnoafriških puščavah, so vedeli redki, zagotovo pa bili v Zidarjevem sefu blueprinti iraških bunkerjev še leta 2003, torej v času t.i. druge zalivske vojne, ko je Zahod z za lase prevlečenimi "dokazi" o obstoju orožja za množično uničevanje izsilil vojaško intervencijo s ciljem dokončne Sadamove odstranitve z oblasti. V katerih bunkerjih se je padli iraških samodržec skrival, je za nas pomembno le toliko, kolikor držijo namigi, da je Ivan Zidar Američanom ob pravem trenutku ponudil kupčijo, ki jo niso mogli zavrniti, v zameno pa naj bi poleg finančne kompenzacije dobil tudi zagotovilo, da je varen do konca življenja. Tudi in predvsem v smislu sodne imunitete ...

 

Ivanu Zidarju se je imperij začel podirati kot hiša iz kart z razpadom Jugoslavije. Deloma je, tako pišeta v svoji knjigi Matej Šurc in Blaž Zgaga, izgubljene milijone uspel nadomestiti z aktivno vlogo v trgovini z orožjem, ki je bila v začetku devetdesetih na območju bivše Jugoslavije izjemno dobičkonosen posel. Šurc in Zgaga, katerih navedb ni nihče demantiral ali poslušal sodno sankcionirati, sta prepričana, da se je Ivan Zidar v začetku devetdesetih, ko je z uvedbo strankarske demokracije in vrnitvijo Cerkvije v javno življenje, "pravilno" odločil. Ne samo da je SCT finančno pomagal določenim "novim strankam", pač pa je Zidar osebno zagotovil tudi veliko stopnjo naklonjenosti "svojega" podjetja Cerkvi, ko je šlo za obnovo cerkva in sakralnih objektov. Nova ljubezen se mu je lepo obrestovala, sledili so obiski Vatikana, vključno s srečanjem s papežem Janezom Pavlom II., razvilo se je tudi čudovito prijateljstvo s kasnejšim kardinalom Francom Rodetom.

 

Pokojni Andrej Bajuk mi je nekoč, tedaj že globoko prizadet in razočaran nad političnim spletkarjenjem vrha slovenske RKC, razlagal, kako je kot direktor Interameriške banke za Evropo s sedežem v Parizu enkrat gostil nadškofa Rodeta in mu je ta ob kosilu namignil, da ima tudi Slovenija svoje plemstvo, svojo aristokracijo, torej ljudi modre krvi. Bajuk je debelo pogledal, misleč, da se eminenca šalijo. Pa mu je Rode razložil, da je Ivan Zidar eden takšnih ljudi. Plemenite, pravzaprav modre krvi. Da se ni lagal, je čez leta dokazal kar Zidar sam, ko je moral, vidno vznejevoljen, ker mora pričati pred nekakšno preiskovalno komisijo, v državnem zboru odgovarjati na vprašanja v zvezi s tedaj aktualno afero Čista lopata. "Sem ta prav in ta plav Slovenc", je siknil v kamere presenečenim in zbeganim novinarjem.

 

Zidar je bil vsekakor dovolj moder, da je ob pravem času investiral v prave ljudi. S Cerkvijo je dejansko vzpostavil posebne odnose in ko je bilo potrebno izraziti določeno hvaležnost, ni bil malenkosten, pa najsi je šlo za darila ali gradbena dela. Nič manj uspešen ni bil v politiki, vsaj dokler jo je krojila LDS, kjer se v "gradbenega barona" niso želeli preveč vtikati, saj so z njim na veliko poslovali, ko je šlo za javne razpise. Tu pa je bil SCT praktično nepremagljiv, saj je zmagoval na vseh razpisih, včasih povsem samostojno, včasih pa v konzorciju s še dvema večjima domačima gradbenima firmama, Primorjem in Vegradom. Če se je pojavil kak tuj konkurent, denimo iz Italije, je skorumpirano državno uradništvo že poskrbelo, da se je izgubila kakšna disketa, mar ne?

 

Vseeno pa Zidarjevo biznisiranje v samostojni Sloveniji, ki je leta 2004 sprejela evropski pravni red, vladavino prava in bila z vstopom v Unijo prisiljena zagotavljati bolj transparetno javno naročanje, ni več potekalo tako uspešno kot nekoč v Jugoslaviji. V neki točki se je gradbeniku modre krvi zalomilo. Neko poslovno kosilo na dvorcu Zemono pri Vipavi se je slabo končalo tako za Zidarja kot za takorekoč vso domačo gradbeniško "elito", pravosodni sistem pa se je formalno zganil šele s tajno operacijo Čista lopata. Na kratko, Zidarja in tovarišijo s ujeli, kako se nezakonito (kartelno) dogovarjajo o pridobivanju razpisov v projektu Slovenija gradi avtoceste. Urad za varstvo konkurence (UVK) je kasneje ocenil, da so SCT, Primorje in Vegrad - če omenimo le največje tri - s kartelnim dogovarjanjem glede avtocest slovenski proračun oškodovali za najmanj dve milijardi evrov. Danes se zdi številka vseeno precej pretirana.

 

Dve milijardi evrov je več kot dovolj denarja, da lahko v Sloveniji z njim (pod)kupite takorekoč vse in vsakogar. Ne glede na to sta morala Dušan Črnigoj in Hilda Tovšak kasneje za več let v zapor, medtem ko se je Ivan Zidar kljub pravnomočni obsodbi uspel do konca izogibati prestajanju kazni. Kako mu je to uspelo/1 Formalno zaradi zdravstvenih razlogov. In dobrega odvetnika, jasno. Koliko je Zidarja stal Aleksander Čeferin, ki bo kasneje postal predsednik Evropske nogometne zveze (UEFA), ne bomo nikoli izvedeli. Je pa nekdo, ki je bil v tistem času precej blizu Zidarju, pripomnil, da je bila to zagotovo najboljša Zidarjeva investicija po razpadu SFRJ ...

 

 

PREBERITE TUDI

Tranzicijski dosje Zidar: tista "afna", ki se ne gunca več

 

Zidar se je zadnja leta na daleč izogibal medijem in javnosti. Večji del svojega časa naj bi preživel v "svoji" istrski vili, daleč od oči pozabljivih slovenskih medijev. Če je nekoč veljal za človeka, ki lahko uredi vse, okoli njega pa so se drenjali tudi mnogi znani novinarji, saj jim je lahko "zrihtal" nakup nepremičnine po ceni, ki je bila neprimerljivo nižja od tržne, potem so ga zadnja leta zapustili skoraj vsi. Kakšno je bilo njegovo psihično zdravje, lahko le ugibamo. Strah pred zastrupitvijo je bil v njegovem primeru notoričen (njegov šofer je denimo hodil po pohanega piščanca zanj zgolj v točno določeno gostilno nekje na pol poti med Ljubljano in Domžalami) in nikakor ne plod vseh dogodkov v zadnjem desetletju, dveh. Tudi alkohol je posebno poglavje in je Zidarja spremljal takorekoč pol stoletja. Znano je, da je imel v domači spalnici kisikovo masko za hitrejšo regeneracijo, kot šef SCT pa v neposredni bližini svoje pisarne vedno medicinsko sestro in opremo za reanimacijo.

 

Česa je bilo Ivana Zidarja stran vsa ta leta? Sta bili njegova prislovična robatost in neverjetna samozavest, ki je na stara leta mejila že ošabnost, rezultat izjemnih pritiskov, pod katerimi je delal dolga desetletja? Gradbeništvo je izjemno krut posel, projekti so se včasih dejansko pridobivali na način, ki je danes zanesljivo sodno pregonljiv in sankcioniran. V Zidarjevih zlatih časih je bilo vseeno drugače in dovoljeno je bilo marsikaj. Divje zabave, ki so se pogosto končale s pretepom in popolnim uničenjem inventarja, so še leta kasneje, ko je bil dolgoletni šef SCT že redni obiskovalec sodne palače v Ljubljani, zabavale mlajše generacije novinarjev, ki so z odprtimi usti poslušali zgodbe Zidarjevih sodobnikov in znancev. Meni jih je nekaj povedal Joc Pečečnik, vendar niso za objavo. Določene stvari je vseeno treba spoštovati in mrtvim pustiti, da se v miru poslovijo od tega sveta in odidejo.

 

Kam bo šel Ivan Zidar, ki je bil konec koncev katolik in veren človek, je vprašanje, ki bi zagotovo spet razdelilo Slovence, saj bi ga polovica poslala naravnost v pekel, druga polovica pa v vice ... Nebes si Ivan Zidar v tem življenju bržkone res ni zgradil ... si jih pa želijo vsi tisti, ki bodo zdaj planili na iskanje Zidarjevih milijonov, domnevno varno spravljenih v različnih davčnih oazah.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
9
Uredniški komentar: Če bi bil Trump ameriški predsednik, Putin ne bi razmišljal o Ukrajini
17
10.08.2022 23:45
Zakaj je Donald Trump lahko ključ do rešitve vojne v Ukrajini? Ker je nekonvencionalni politik z mentaliteto trgovca in ker je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Enotnost Evropske unije in Zahoda glede Ukrajine ogrožajo pozivi k "miru za vsako ceno"
18
05.08.2022 20:00
Februarja letos sem ob odločni in enotni reakciji Evropske unije na rusko invazijo na Ukrajino na tem mestu zapisal, da je ... Več.
Piše: Božo Cerar
Portret leve razvajenke: Ali sonce res vzhaja na vzhodu in zahaja na zahodu?
14
04.08.2022 20:00
Oseba, o kateri nameravam napisati nekaj opazk, je bila rojena v družini, ki po vseh lastnostih sodi v t.i. novi razred , kakor ... Več.
Piše: Denis Poniž
Roko na srce, Slovenci nimajo pojma, kaj so nevladne organizacije in civilna družba
10
03.08.2022 23:45
Strategi t.i. levice so že zdavnaj ugotovili, da jim ta nedorečenost okrog nevladnih organizacij in civilne družbe silno ... Več.
Piše: Miha Burger
Nepotrebno, škodljivo in populistično davčno maščevanje "bogatejšemu sloju"
16
02.08.2022 23:00
Vladni predlog kar štirih zakonskih sprememb na področju davkov, kar mediji ljubkovalno imenujejo davčna reforma, že na prvi ... Več.
Piše: Ivan Simič
Premierjeva čustva, neobdavčene denarne nagrade za gasilce in vsemogočni nevladniki
14
01.08.2022 22:00
Predsednik Golob, vseeno hvala za vaš trud. Uspeli ste opozoriti na potrebe gasilcev in to je dobro. Upam, da vam uspe ... Več.
Piše: Milan Krek
Evropska unija v svetu 21. stoletja bo morala spremeniti sistem odločanja, ali pa je čez desetletje ne bo več
7
24.07.2022 22:55
Povojno obdobje je svet upravljala skupina G7, v kateri so se znašle najrazvitejše države. V samo nekaj letih ali celo mesecih ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Genialni minister Loredan bi 18 mesecev delal stresni test zdravstva za pol milijarde evrov, največja slovenska občina pa je ponoči brez dežurnega zdravnika
15
24.07.2022 00:00
Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan se je odločil in večkrat povedal celemu svetu, da bo v prvih 18. mesecih mandata s ... Več.
Piše: Milan Krek
Ne razumem ljudi, ki svoje življenje in svojo moč izkoriščajo za obtoževanje in uničevanje drugih
8
20.07.2022 20:00
Ne razumem posameznikov, ki jim visoke pozicije tako udarijo v glavo, da izgubijo razsodnost in namesto da bi svoje delo ... Več.
Piše: Ivan Simič
Loredanov zakon o interventnih ukrepih v zdravstvu ali kako bo Aleš Šabeder nadzoroval tri klonirane Šabedre
10
17.07.2022 22:45
Loredanov zakon prinaša tudi poseben urad, Urad za nadzor kakovosti in nabav v zdravstvu, ki naj bi med drugim nadziral ... Več.
Piše: Milan Krek
Duh stalinizma in rentgenska slika Ruske kapelice v globokem vesolju
26
16.07.2022 18:00
Levica, ki je trenutno na oblasti oziroma misli, da je, še vedno ni naredila domače naloge in preštudirala zgodovine zapletenih ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Stop za avtokracijo: "Važna je vsaka gesta, vsaka beseda, vsaka akcija, da se prepreči avtokracija kjerkoli v svetu!"
15
12.07.2022 22:00
Dobro in koristno bi bilo, če bi vsak državljan sveta, ki ima idejo, kako zmanjšati možnost nastanka avtokracije, to tudi ... Več.
Piše: Miha Burger
Novi generalni direktor NIJZ Branko Gabrovec si je dal zlakirati tla v pisarni, da bo lažje plesal
15
11.07.2022 22:41
Ko sem si želel 4. julija, preden sem predal posle, še zadnjič ogledati svojo pisarno na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, ... Več.
Piše: Milan Krek
Obstaja veliko stvari, ki so pomembne v svobodni družbi. Izbira je ena izmed njih.
6
10.07.2022 22:00
O tem, kako pomembna je izbira, se po mojem mnenju premalo govori.Najbolj očitno je v ključni moči, ki jo imajo volivci pri ... Več.
Piše: Keith Miles
Urška Klakočar Zupančič je najšibkejši člen sedanje oblasti. Skrbi me zanjo.
27
06.07.2022 18:00
Janez Janša in njegovi verniki so bili neotesani, pa je narod raje dvignil pesti za Gibanje Svoboda. Robert Golob, predsednik ... Več.
Piše: Ana Jud
Pričevanje iz prve roke: Kako je bil Milan Krek prisiljen odstopiti kot generalni direktor NIJZ
26
04.07.2022 21:25
Seveda je moj odstop zoper vsa pravila vodenja, a tako pač je. Če se politika odloči, da moraš oditi, saj edino ona ve, kaj je ... Več.
Piše: Milan Krek
Prvih 100 dni vlade: "Ugrabljeni" premier, amaterski komunikatorji in naftna apokalipsa
12
28.06.2022 20:00
Ljudje bi lahko razumeli, da se zgodijo problemi z derivati, s sprejemanjem nepremišljenih predlogov zakonov in podobno, če jim ... Več.
Piše: Gregor Kos
Gospod premier, obljubili ste nam, da bomo živeli v svobodi in da nikogar ne boste maltretirali. Žal prvi tedni ne kažejo tega!
14
26.06.2022 21:35
Odstopil sem po imenovanju novega ministra za finance in to zaradi tega, ker imam svoj ponos in ne dovolim, da kdor koli ... Več.
Piše: Ivan Simič
Zdaj je jasno: Izvolili smo ljudi, ki ne sodijo v hram demokracije, ampak v kakšno zakotno špelunko ali zidanico
27
25.06.2022 21:48
Proslava ne more biti kronotop za razkazovanje nekega hudo poškodovanega ega, za zasebno poplesavanje in nasmihanje v slogu ... Več.
Piše: Denis Poniž
Deset neprijetnih vprašanj, ki bi si jih morala zastaviti slovenska desnica
35
23.06.2022 21:50
Če je celotna desna politična opcija odvisna le od ene osebe in v tridesetih letih ni bila sposobna proizvesti novega voditelja, ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Portret leve razvajenke: Ali sonce res vzhaja na vzhodu in zahaja na zahodu?
Denis Poniž
Ogledov: 2.268
02/
Nepotrebno, škodljivo in populistično davčno maščevanje "bogatejšemu sloju"
Ivan Simič
Ogledov: 1.676
03/
Roko na srce, Slovenci nimajo pojma, kaj so nevladne organizacije in civilna družba
Miha Burger
Ogledov: 1.581
04/
Premierjeva čustva, neobdavčene denarne nagrade za gasilce in vsemogočni nevladniki
Milan Krek
Ogledov: 1.547
05/
Enotnost Evropske unije in Zahoda glede Ukrajine ogrožajo pozivi k "miru za vsako ceno"
Božo Cerar
Ogledov: 1.412
06/
Uredniški komentar: Če bi bil Trump ameriški predsednik, Putin ne bi razmišljal o Ukrajini
Dejan Steinbuch
Ogledov: 870
07/
Protiamerikanizem in ruska propaganda v Grčiji
George X. Protopapas
Ogledov: 1.081
08/
Pravoslavna verska vojna: Hudičev pakt med patriarhom Kirilom in predsednikom Putinom
Maksimiljan Fras
Ogledov: 909
09/
Panika je odveč, dvigovanje obrestnih mer ne bo prav dosti obremenilo slovenskega proračuna
Bine Kordež
Ogledov: 620
10/
Pro et contra: "Rusi bodo šli do konca, pa naj stane, kar hoče. Za ceno tretje svetovne vojne, če je treba."
Marko Golob
Ogledov: 3.145