Komentar

Čas je za … cepljenje! In s tem (skorajšnjo) vrnitev nazaj v normal(n)o(st)

V Evropi smo prve oblike cepljenja dobili šele v 18. stoletju. Cepiva so zmanjšala obolevnost, invalidnost, zasedenost bolnišnic, zmanjšala se je umrljivost in podaljšala se je življenska doba, kar je omogočilo razvoj civilizacije, v kateri živimo danes. Brez cepljenja tega ne bi moglo biti. Prav pandemija covida-19 je ponovno pokazala, kako pomembno je cepljenje.

14.06.2021 08:00
Piše: Milan Krek
Ključne besede:   Milan Krek   NIJZ   cepljenje   epidemija   covid-19   črne koze   WHO   virus   Evropska agencija za zdravila

Fotomontaža: portal+

Cepljenje in upoštevnaje navodil je ključno za obvladanje epidemije, ki še vedno traja in bo trajala tudi še, ko jo bo država uradno preklicala. Virus bo namreč še prisoten.

Ideja o cepljenju ljudi pred nalezljivimi boleznimi je preprosta. Izvira iz spoznanja, da človek, ki zboli za posamezno nalezljivo bolezen, postane imun za to bolezen, kar pomeni, da četudi pride v stik z virusom, ne zboli. Prva poročila o cepljenju prihajajo iz stare kitajske kulture. V Evropi smo prve oblike cepljenja dobili šele v 18. stoletju. V tem stoletju je v Evropi na leto umrlo tudi do 400.000 ljudi zaradi okužbe z nalezljivimi črnimi kozami. Od desetih ljudi, ki so zboleli za črnimi kozami, so kar trije umrli. Tretjina takrat slepih ljudi je bilo slepih zaradi okužbe s črnimi kozami. Zelo črna statistika.

 

Zahodna medicina je razvila cepivo proti črnim kozam šele v 18. stoletju in zaradi intenzivnega cepljenja prebivalstva proti črnim kozam, teh danes ni več v Evropi in svetu. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je po več desetletjih intenzivnega cepljenja leta 1980 razglasila, da smo črne koze v svetu dokončno eradicirali ravno zaradi intenzivnega cepljenja prebivalstva, kar je preprečevalo širjenje črnih koz. Sledila je doba cepiv, ki še vedno traja. 

 

Znanost je razvila tudi cepivo proti steklini, ki je visoko smrtna bolezen, pa nadalje proti tifusu, koleri, tuberkulozi in ostalim nalezljivim obolenjem, ki so in v nekaterih predelih sveta še vedno ogrožajo človeštvo. Cepiva so zmanjšala obolevnost, invalidnost, zasedenost bolnišnic, zmanjšala se je umrljivost in podaljšala se je življenska doba, kar je omogočilo razvoj civilizacije, v kateri živimo danes. Brez cepljenja tega ne bi moglo biti. 

 

Prav pandemija covida-19 je ponovno pokazala, kako pomembno je cepljenje.

 

Vse države so ob začetku pandemije vpeljale različne nefarmakološke ukrepe, od vzdrževanja varne razdalje med ljudmi do omejitve gibanja . Večina držav je – tako kot Slovenija – sprejemala zelo podobna strokovna priporočila, odvisno od epidemiološkega stanje v posamezni državi. Pri tem so vse države upale in pričakovale, da se bo čim prej razvilo učinkovito cepivo. Vsi ti ukrepi so imeli tudi stranske učinke tako na ravni posameznikov, kot na lokalni in državni ravni, pa tudi širše, toda bili so (žal) nujni, sicer bi se virus izredno hitro razširil med prebivalci in obremenil zdravstveni sistem do te mere, da ne bi mogel več sprejemati obolelih, kar smo nedavno videli v Indiji, v prvem valu pa tudi precej bližje nam, v Italiji in delno tudi Španiji.

 

Optimisti smo upali, da bomo konec 2020 dobili uporabno cepivo proti virusu. K sreči je sodobna znanost v rekornem času razvila nove vrste cepiv, ki so šla skozi zahtevna testiranja in bila sprejeta tudi na Evropski agenciji za zdravila (EMA), ki združuje znanje vseh držav članic. Bližnjic glede varnosti vseeno ni bilo. In prav je tako. Kljub temu, da je cel svet bil bitko s časom. Do sedaj je EMA za uporabo odobrila samo štiri cepiva. Ob občasnih novih stranskih učinkih so bila posamezna cepiva zadržana za krajši čas, pa potem po temeljitem pregledu študij in ugotovitev ponovno dana v uporabo. Danes velja, da je cepljenje z registriranimi cepivi s strani EMA varno.

 

V Sloveniji smo pocepili najprej prebivalce in zaposlene v domovih za starejše občane.  Iz naslednjega grafa se vidi, kako je po uvedbi cepljenja število smrti v domovih za starejše občane (DSO) strmo padalo in ostalo na zelo nizki ravni vse do današnjih dni. Razlog je zelo preprost – ravno zaradi tudi dobre precepljenosti te populacije. V spomladanskem valu v letu 2020 se je število umrlih med prebivalci zunaj DSO povečalo, v DSO pa so številke ostale na nizki ravni ravno zaradi precepljenosti tako prebivalcev kot zaposlenih v DSO.

 

 

 

 

 

Cepljenje med ljudmi zelo dobro napreduje, na današnji dan (13. junij 2021) imamo z enim odmerkom cepljenih prek 765.000 prebivalcev, polno cepljenih pa je približno 550.000 odraslih prebivalcev Slovenije. Toliko cepljenih oseb z enim cepivom v pol leta v Sloveniji še nikoli ni bilo. Cepljenje proti covidu-19 je eden največjih projektov na področju zdravstva v Sloveniji, ki izvaja to dejavnost z rednimi kadri, ki so zaradi dolgotrajne epidemije že zelo utrujeni. Medtem ko se nam povečuje število cepljenih, se nam zmanjšuje število na novo odkritih okuženih z virusom SARS-CoV-2, čeravno imamo v tem trenutku prevladujoč alfa sev virusa, ki je bistveno bolj nalezljiv kot lanskoletni sev, ki nam je delal velike težave v oktobru in v novembru 2020.

 

Če ne bi imeli cepljenja, bi bila epidemiološka situacija v tem trenutku prav gotovo veliko slabša v svetu, EU in tudi v Sloveniji. Množično cepljenje ustavlja širjenje virusa, to je več kot očitno, zato je pomembno, da se čim več ljudi cepi. Pomagajmo tistim, ki ne morejo sami do cepilnega mesta in jim omogočimo da pridejo do cepljenja.

 

 

 

 

Cepljenje nam je poleg nefarmakoloških ukrepov, ki so še vedno zelo pomembni ukrepi, omogočilo odpiranje družbe, primarno šole, prevoze, družbene dejavnosti, organiziranje in obiskovanje športnih dogodkov, udejstvovanje v športu, odprle so se gledališke dvorane itd. 

 

Cepljenje in upoštevnaje navodil je ključno za obvladanje epidemije, ki še vedno traja in bo trajala tudi še, ko jo bo država uradno preklicala. Virus bo namreč še prisoten. Vsaj še nekaj časa bomo v stanju krhkega ravnotežja, v katerem bomo morali upoštevati zaščitne ukrepe, ki jih vsi že dobro poznamo. Tu je pa še virus, ki nas lahko vsak trenutek znova preseneti. Kot živo bitje se bori, da preživi, brez okuževanja ljudi bo morda počasi prehehal obstajati (tako kot črne koze), do takrat pa je še nedoločen čas, ki ga nihče v tem trenutku ne more napovedati. 

 

Od nas vseh pa ta čas zahteva upoštevanje preventivnih ukrepov in odločitev za cepljenje. Cepljenje ne zaščiti samo posameznika. Z večanjem števila precepljenih zaščitimo tudi vse tiste, ki se zaradi primarnih bolezni ne morejo cepiti, pa je okužba za njih lahko tudi smrtna. 

 

Zato poziv – povečujmo skupnostno imunost in zmanjšujmo število oseb, ki jih lahko virus okuži. Posledično zmanjšajmo število obolelih. Tako se bomo  v zdravstvu lahko znova posvetili vsem ostalim boleznim. Zavedamo se, da nas čaka veliko dela. Danes delamo za jutri in predvsem za jesen 2021, če bomo doboro precepljeni in se bomo držali priporočil, bomo veliko lažje prenašali težave, ki nam jih lahko prinese prihajajoča jesen in ukrepi bodo manj boleči za vse nas. 

 

 

Tudi to epidemijo bomo nekoč premagali in tedaj bomo ponosni na naša dejanja v času epidemije, ki naj imajo v ospredju človeka, solidarnost, humanost in medsebojno pomoč, ki je lastna Slovencem v težkih časih. 

 

Ostanimo zdravi. Cepimo se. 

 

Dr. Milan Krek je direktor NIJZ.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
6
Željko Kipke: Duh je um, um je moč zavesti, zavest pa je še kako resnična
6
31.07.2021 21:04
Čudež je moč preobrazbe! Željko Kipke se s svojo umetniško obsesijo v celoti posveča probrazbi v odnosu med zavestjo in ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Sprechen Sie Albanisch?* Kosovsko vprašanje in dokončanje razpada Jugoslavije
16
30.07.2021 22:59
Usodnost spornega priznanja legitimnosti albanskega Kosova utegne imeti nekoč posledice za slovensko državnost. Utegnejo nas ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Stop vohunjenju! Reši nas lahko samo popolna transparentnost in javna dostopnost
10
29.07.2021 20:44
Najbljše orožje proti vohunjenju je sistemska zakonodaja, ki bi zahtevala, da nobena zadeva ali informacija, ki se tiče skupnih, ... Več.
Piše: Miha Burger
Ali informacijska pooblaščenka nehote "sabotira" napore javnega zdravstva za zajezitev četrtega vala epidemije?*
22
26.07.2021 22:00
Vlade v svetu in tudi naša so dale na prvo mesto v pandemiji ohranjanje zdravja ljudi. Praviloma so ukrepi v naši družbi ... Več.
Piše: Milan Krek
Previsoka pričakovanja za slavne, uspešne in ugledne puhličarje
3
25.07.2021 11:00
Logično, da UEFA ni podprla mavrične promocije zaradi nasprotovanja madžarski homofobni politiki. Ker UEFA, a veste, se ne vtika ... Več.
Piše: Simona Rebolj
George Costakis je kupoval za človeštvo neskončno pomembne umetnine, ki niso imele nobenega trga, kaj šele cene
3
24.07.2021 22:00
George Costakisje zbiral umetnine, ki jih ni nihče želel na zidovih svojih domov, še manj pa v muzejih. V svojem stanovanju je ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Uredniški komentar: Slovenska zunanja politika od naprave za oživljanje do Janševe "tviter diplomacije"
23
23.07.2021 21:04
Potem ko smo skoraj poldrugo desetletje nemo opazovali prorusko orientiranost slovenske zunanje politike, smo lani iz dežja ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Genialna promotorka aluminija Janja Vidmar ali intelektualna prostitucija v vrhu mladinske književnosti
16
22.07.2021 22:20
Umetnik, če ni zmožen ohraniti človeka v sebi, naj se obesi, je povedal Cankar. Če pa se prilagodi, ni umetnik. Janji Vidmar se ... Več.
Piše: Anej Sam
Direktor Finančne uprave Ivan Simič pravi, da bo še naprej sprejemal davčne zavezance, ki bodo prišli k njemu
15
21.07.2021 22:18
K meni na Finančno upravo Republike Slovenije (FURS) lahko pride vsak davčni zavezanec in vsakdo, ki ima ali nima težave s ... Več.
Piše: Ivan Simič
Janša vs iranski režim: So človekove pravice za Evropsko unijo po novem stvar pregmatizma in "višjih interesov"?
13
20.07.2021 20:30
Janševa izjava o neodvisni preiskavi množičnih pobojev političnih zapornikov v Iranu konec osemdesetih je v precejšnjo zadrego ... Več.
Piše: Božo Cerar
Moški pri reprodukciji prispeva zgolj spermij, zato naj se ne oglaša, ko gre za splav!
17
19.07.2021 20:00
Junija so evropski poslanci izglasovali resolucijo, po kateri so reproduktivne pravice žensk priznane kot človekove pravice. ... Več.
Piše: Ana Jud
Smo Slovenci s pljuvanjem posameznikov na ulicah prišli na nivo južnoameriških alpak?
20
18.07.2021 21:00
Pa začnimo tokrat s pljuvanjem pri alpakah, udomačenih južnoameriških kamelah andskega visokogorja. Alpake uporabljajo pljuvanje ... Več.
Piše: Milan Krek
O bolečini in trpljenju: "Pa kako jih ni sram, da se tako nemarno pretvarjajo!?"
5
17.07.2021 21:00
Ko govorimo o bolečini, govorimo o tistem trenutku, ko se naša govorica prelomi in se popolnoma spremeni, njen izraz pa postane ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Od besed k dejanjem ali zakaj je čisto vsak dan dober za umiranje
7
16.07.2021 20:18
Spomladi 1998 sem bil svetovalec predsednika državnega zbora. V mesečniku Parlamentarec sem objavil članek o svoji ideji ... Več.
Piše: Miha Burger
Po referendumu: Kaj je nekaj metrov obale proti večnemu pohlepu? Zato je pomembno, da je zakon padel.
14
15.07.2021 21:26
Le kaj naj človek pet dni po referendumu še pove o tem, zakaj je dobro, da je Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o vodah ... Več.
Piše: Zoran Leban Trojar
Trije tipi slovenskih levičarjev, zaradi katerih so Slovenci tako grozljivo leni, ko je treba voliti
19
13.07.2021 21:36
Slovenska politična scena je jasna kot bel dan. Imamo anacionalne leve in nacionalne desne sile, ki nikdar do sedaj in še lep ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Bodo maturanti, ki so se iz Španije domov vrnili okuženi, sprožili četrti val epidemije Covid-19 v Sloveniji?
19
12.07.2021 21:00
Maturantski izlet je vedno nekaj lepega, poln pričakovanj, zabave, druženja in srečanj z mnogimi mladimi s celega sveta, če se ... Več.
Piše: Milan Krek
Naše svinje so zaslovele po vsej Evropski uniji in dokazujejo, da smo Slovenci idioti
14
11.07.2021 22:15
Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) redno poudarja, da se svoboda izražanja ne nanaša zgolj na informacije, katerim smo ... Več.
Piše: Ana Jud
Jalov blagor ubogih na duhu, kajti kraljestvo je že njihovo
21
11.07.2021 11:00
Mitja Okorn je verjetno po slovenski logiki pojem uspeha tudi zato, ker je bistveno več zaslužil v tujini kot naši režiserji, ki ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Poezija je molk, ki prihaja izza priprtih oči
2
10.07.2021 18:00
Dane Zajc me prek poezije povezuje s svojo čustveno iskušnjo, nakaj manj s čutno zaznavo, še najmanj pa z intelektualno ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
20 žensk, ki lahko krojijo prihodnost Slovenije kot bodoče predsednice, premierke in ministrice
Uredništvo
Ogledov: 1.807
02/
Ali informacijska pooblaščenka nehote "sabotira" napore javnega zdravstva za zajezitev četrtega vala epidemije?*
Milan Krek
Ogledov: 1.471
03/
Uredniški komentar: Slovenska zunanja politika od naprave za oživljanje do Janševe "tviter diplomacije"
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.455
04/
Kako je obrambni minister Tonin, strokovnjak za zakup medijskega prostora, prepričal Pristop, naj Slovensko vojsko promovirajo Nova24tv.si, Domovina.si in Iskreni.net
Domen Savič
Ogledov: 1.231
05/
Genialna promotorka aluminija Janja Vidmar ali intelektualna prostitucija v vrhu mladinske književnosti
Anej Sam
Ogledov: 1.276
06/
Previsoka pričakovanja za slavne, uspešne in ugledne puhličarje
Simona Rebolj
Ogledov: 1.400
07/
Sprechen Sie Albanisch?* Kosovsko vprašanje in dokončanje razpada Jugoslavije
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 838
08/
Stop vohunjenju! Reši nas lahko samo popolna transparentnost in javna dostopnost
Miha Burger
Ogledov: 669
09/
Statistično gledano pri nas pod pragom revščine živi skoraj četrt milijona ljudi, vendar ...
Bine Kordež
Ogledov: 624
10/
Direktor Finančne uprave Ivan Simič pravi, da bo še naprej sprejemal davčne zavezance, ki bodo prišli k njemu
Ivan Simič
Ogledov: 1.501