Komentar

Čas je za … cepljenje! In s tem (skorajšnjo) vrnitev nazaj v normal(n)o(st)

V Evropi smo prve oblike cepljenja dobili šele v 18. stoletju. Cepiva so zmanjšala obolevnost, invalidnost, zasedenost bolnišnic, zmanjšala se je umrljivost in podaljšala se je življenska doba, kar je omogočilo razvoj civilizacije, v kateri živimo danes. Brez cepljenja tega ne bi moglo biti. Prav pandemija covida-19 je ponovno pokazala, kako pomembno je cepljenje.

14.06.2021 08:00
Piše: Milan Krek
Ključne besede:   Milan Krek   NIJZ   cepljenje   epidemija   covid-19   črne koze   WHO   virus   Evropska agencija za zdravila

Fotomontaža: portal+

Cepljenje in upoštevnaje navodil je ključno za obvladanje epidemije, ki še vedno traja in bo trajala tudi še, ko jo bo država uradno preklicala. Virus bo namreč še prisoten.

Ideja o cepljenju ljudi pred nalezljivimi boleznimi je preprosta. Izvira iz spoznanja, da človek, ki zboli za posamezno nalezljivo bolezen, postane imun za to bolezen, kar pomeni, da četudi pride v stik z virusom, ne zboli. Prva poročila o cepljenju prihajajo iz stare kitajske kulture. V Evropi smo prve oblike cepljenja dobili šele v 18. stoletju. V tem stoletju je v Evropi na leto umrlo tudi do 400.000 ljudi zaradi okužbe z nalezljivimi črnimi kozami. Od desetih ljudi, ki so zboleli za črnimi kozami, so kar trije umrli. Tretjina takrat slepih ljudi je bilo slepih zaradi okužbe s črnimi kozami. Zelo črna statistika.

 

Zahodna medicina je razvila cepivo proti črnim kozam šele v 18. stoletju in zaradi intenzivnega cepljenja prebivalstva proti črnim kozam, teh danes ni več v Evropi in svetu. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je po več desetletjih intenzivnega cepljenja leta 1980 razglasila, da smo črne koze v svetu dokončno eradicirali ravno zaradi intenzivnega cepljenja prebivalstva, kar je preprečevalo širjenje črnih koz. Sledila je doba cepiv, ki še vedno traja. 

 

Znanost je razvila tudi cepivo proti steklini, ki je visoko smrtna bolezen, pa nadalje proti tifusu, koleri, tuberkulozi in ostalim nalezljivim obolenjem, ki so in v nekaterih predelih sveta še vedno ogrožajo človeštvo. Cepiva so zmanjšala obolevnost, invalidnost, zasedenost bolnišnic, zmanjšala se je umrljivost in podaljšala se je življenska doba, kar je omogočilo razvoj civilizacije, v kateri živimo danes. Brez cepljenja tega ne bi moglo biti. 

 

Prav pandemija covida-19 je ponovno pokazala, kako pomembno je cepljenje.

 

Vse države so ob začetku pandemije vpeljale različne nefarmakološke ukrepe, od vzdrževanja varne razdalje med ljudmi do omejitve gibanja . Večina držav je – tako kot Slovenija – sprejemala zelo podobna strokovna priporočila, odvisno od epidemiološkega stanje v posamezni državi. Pri tem so vse države upale in pričakovale, da se bo čim prej razvilo učinkovito cepivo. Vsi ti ukrepi so imeli tudi stranske učinke tako na ravni posameznikov, kot na lokalni in državni ravni, pa tudi širše, toda bili so (žal) nujni, sicer bi se virus izredno hitro razširil med prebivalci in obremenil zdravstveni sistem do te mere, da ne bi mogel več sprejemati obolelih, kar smo nedavno videli v Indiji, v prvem valu pa tudi precej bližje nam, v Italiji in delno tudi Španiji.

 

Optimisti smo upali, da bomo konec 2020 dobili uporabno cepivo proti virusu. K sreči je sodobna znanost v rekornem času razvila nove vrste cepiv, ki so šla skozi zahtevna testiranja in bila sprejeta tudi na Evropski agenciji za zdravila (EMA), ki združuje znanje vseh držav članic. Bližnjic glede varnosti vseeno ni bilo. In prav je tako. Kljub temu, da je cel svet bil bitko s časom. Do sedaj je EMA za uporabo odobrila samo štiri cepiva. Ob občasnih novih stranskih učinkih so bila posamezna cepiva zadržana za krajši čas, pa potem po temeljitem pregledu študij in ugotovitev ponovno dana v uporabo. Danes velja, da je cepljenje z registriranimi cepivi s strani EMA varno.

 

V Sloveniji smo pocepili najprej prebivalce in zaposlene v domovih za starejše občane.  Iz naslednjega grafa se vidi, kako je po uvedbi cepljenja število smrti v domovih za starejše občane (DSO) strmo padalo in ostalo na zelo nizki ravni vse do današnjih dni. Razlog je zelo preprost – ravno zaradi tudi dobre precepljenosti te populacije. V spomladanskem valu v letu 2020 se je število umrlih med prebivalci zunaj DSO povečalo, v DSO pa so številke ostale na nizki ravni ravno zaradi precepljenosti tako prebivalcev kot zaposlenih v DSO.

 

 

 

 

 

Cepljenje med ljudmi zelo dobro napreduje, na današnji dan (13. junij 2021) imamo z enim odmerkom cepljenih prek 765.000 prebivalcev, polno cepljenih pa je približno 550.000 odraslih prebivalcev Slovenije. Toliko cepljenih oseb z enim cepivom v pol leta v Sloveniji še nikoli ni bilo. Cepljenje proti covidu-19 je eden največjih projektov na področju zdravstva v Sloveniji, ki izvaja to dejavnost z rednimi kadri, ki so zaradi dolgotrajne epidemije že zelo utrujeni. Medtem ko se nam povečuje število cepljenih, se nam zmanjšuje število na novo odkritih okuženih z virusom SARS-CoV-2, čeravno imamo v tem trenutku prevladujoč alfa sev virusa, ki je bistveno bolj nalezljiv kot lanskoletni sev, ki nam je delal velike težave v oktobru in v novembru 2020.

 

Če ne bi imeli cepljenja, bi bila epidemiološka situacija v tem trenutku prav gotovo veliko slabša v svetu, EU in tudi v Sloveniji. Množično cepljenje ustavlja širjenje virusa, to je več kot očitno, zato je pomembno, da se čim več ljudi cepi. Pomagajmo tistim, ki ne morejo sami do cepilnega mesta in jim omogočimo da pridejo do cepljenja.

 

 

 

 

Cepljenje nam je poleg nefarmakoloških ukrepov, ki so še vedno zelo pomembni ukrepi, omogočilo odpiranje družbe, primarno šole, prevoze, družbene dejavnosti, organiziranje in obiskovanje športnih dogodkov, udejstvovanje v športu, odprle so se gledališke dvorane itd. 

 

Cepljenje in upoštevnaje navodil je ključno za obvladanje epidemije, ki še vedno traja in bo trajala tudi še, ko jo bo država uradno preklicala. Virus bo namreč še prisoten. Vsaj še nekaj časa bomo v stanju krhkega ravnotežja, v katerem bomo morali upoštevati zaščitne ukrepe, ki jih vsi že dobro poznamo. Tu je pa še virus, ki nas lahko vsak trenutek znova preseneti. Kot živo bitje se bori, da preživi, brez okuževanja ljudi bo morda počasi prehehal obstajati (tako kot črne koze), do takrat pa je še nedoločen čas, ki ga nihče v tem trenutku ne more napovedati. 

 

Od nas vseh pa ta čas zahteva upoštevanje preventivnih ukrepov in odločitev za cepljenje. Cepljenje ne zaščiti samo posameznika. Z večanjem števila precepljenih zaščitimo tudi vse tiste, ki se zaradi primarnih bolezni ne morejo cepiti, pa je okužba za njih lahko tudi smrtna. 

 

Zato poziv – povečujmo skupnostno imunost in zmanjšujmo število oseb, ki jih lahko virus okuži. Posledično zmanjšajmo število obolelih. Tako se bomo  v zdravstvu lahko znova posvetili vsem ostalim boleznim. Zavedamo se, da nas čaka veliko dela. Danes delamo za jutri in predvsem za jesen 2021, če bomo doboro precepljeni in se bomo držali priporočil, bomo veliko lažje prenašali težave, ki nam jih lahko prinese prihajajoča jesen in ukrepi bodo manj boleči za vse nas. 

 

 

Tudi to epidemijo bomo nekoč premagali in tedaj bomo ponosni na naša dejanja v času epidemije, ki naj imajo v ospredju človeka, solidarnost, humanost in medsebojno pomoč, ki je lastna Slovencem v težkih časih. 

 

Ostanimo zdravi. Cepimo se. 

 

Dr. Milan Krek je direktor NIJZ.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
6
Gospod premier, obljubili ste nam, da bomo živeli v svobodi in da nikogar ne boste maltretirali. Žal prvi tedni ne kažejo tega!
14
26.06.2022 21:35
Odstopil sem po imenovanju novega ministra za finance in to zaradi tega, ker imam svoj ponos in ne dovolim, da kdor koli ... Več.
Piše: Ivan Simič
Zdaj je jasno: Izvolili smo ljudi, ki ne sodijo v hram demokracije, ampak v kakšno zakotno špelunko ali zidanico
26
25.06.2022 21:48
Proslava ne more biti kronotop za razkazovanje nekega hudo poškodovanega ega, za zasebno poplesavanje in nasmihanje v slogu ... Več.
Piše: Denis Poniž
Deset neprijetnih vprašanj, ki bi si jih morala zastaviti slovenska desnica
32
23.06.2022 21:50
Če je celotna desna politična opcija odvisna le od ene osebe in v tridesetih letih ni bila sposobna proizvesti novega voditelja, ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Mi smo pa delali specializacije in študije za koga, gospodje politiki? Čemu smo trošili dragoceni čas? Zato da bomo izpolnjevali vaše politične želje?
24
21.06.2022 06:35
O političnih pritiskih na NIJZ sem vam že veliko pisal. Danes bom pisal o pritiskih na Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje ... Več.
Piše: Milan Krek
Putinova vojna z Ukrajino bo evropski problem, Amerika se bo bolj posvečala Kitajski
6
18.06.2022 22:55
George Friedman je v svoji knjigi Naslednjih 100 let iz leta 2008 predvideval, da bodo Združene države Amerike v poznejšem delu ... Več.
Piše: Scott J. Younger
Nekaj površnih primerjav med odnosom Slovencev in Italijanov do politike
13
16.06.2022 22:15
Tujec, ki več let živi v tujini, se težko izogne primerjavi med navadami svojih rojakov in ljudi iz njegove nove domovine. Na ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Ko nam bodo ideološko poenotili medijski prostor in politično vdrli v NIJZ, ne bo več uravnoteženih medijev niti NIJZ. Prišli bomo do medijske krajine Severne Koreje, kjer obstaja samo ena Resnica!
25
14.06.2022 19:00
Ko sem zjutraj po prvi seji nove, 15. slovenske vlade, prišel na delo, so me zaskrbljene sodelavke opozorile, da je bilo po ... Več.
Piše: Milan Krek
Srž problema aktualne volilne katastrofe t.i. sredincev in prodemokratov
11
12.06.2022 22:30
V srži problema konfuzije orientacije sredine je vnašanje konfuzije v slovenski politični prostor s floskulami o t.i. sredini in ... Več.
Piše: Žiga Stupica
Zakaj ima politična sredina v Sloveniji takšne težave, če pa govori o povezovanju?
25
11.06.2022 23:59
Voditeljstvo tako ali drugače vodi predvsem v avtoritarnost, ki ne prenese povezovanja različnosti, in ni pot k več demokracije. ... Več.
Piše: Miha Burger
Seznami za odstrel: Nova oblast potrebuje NIJZ, saj so tam notri vsi naši občutljivi osebni podatki!
12
10.06.2022 22:35
Nova oblast, ki smo jo demokratično izvolili prav zaradi prepričanja, da bo res demokratična, nas že na začetku zastrašuje z ... Več.
Piše: Milan Krek
Slovenska rusofilija je nevarno igranje z ognjem in popolna slepota za razumevanje časov, ki bodo prišli po koncu vojne in porazu Rusije
28
09.06.2022 19:00
Slovenska rusofilija ni smešna ali nekaj, kar bi odpravili z zamahom roke, češ, nekaj ne posebej brihtnih osebkov hoče s svojimi ... Več.
Piše: Denis Poniž
Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan že tri dni pritiska name, naj odstopim kot direktor NIJZ!
35
05.06.2022 22:45
Minister za zdravje mi je v zadnjih dneh, ko se pogosteje slišiva, zaupal, da je njegov cilj depolitizacija zdravstva. Pa ... Več.
Piše: Milan Krek
Pahorjeva Nekropola: Ko pripovedovalec kot filmska kamera beleži podobe taborišča smrti
5
31.05.2022 21:32
Boris Pahor je prekrižaril kar nekaj zloglasnih krajev, vsepovsod je imel neposreden stik s smrtjo bodisi kot nosač trupel ... Več.
Piše: Mitja Čander
Popravek: "Ne, nisem žalosten, ker je vsega konec. Srečen sem, ker je jutri začetek novega dne, nove kreacije, novih izzivov."
0
31.05.2022 13:05
11. maja 2022 je bil na portalu+ objavljen komentar z naslovom Ne, nisem žalosten, ker je vsega konec. Srečen sem, ker je jutri ... Več.
Piše: Uredništvo
Boris Pahor in vrata, ki vodijo v 20. stoletje (1913-2022)
9
30.05.2022 22:05
Pahor je resnično preživel stoletje in še več. Za njim so se zaklenila železna vrata 20. stoletja. Tista hladna, škripajoča ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Politična satira: Magnetogram vladne seje Slovenske Osvobodilne Fronte "Tadobri" (SOFT)
14
25.05.2022 19:28
Po HARD vladi Janeza Janše bomo imeli mehko, človeku prijazno koalicijo Slovenske Osvobodilne Fronte Tadobri (SOFT). Nova vlada ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Maščevalni pohod analitika Maksutija, dolgotrajni covid in potem še opičje koze
19
22.05.2022 21:05
Po Alemu Maksutiju je prišel čas za maščevalni pohod. Ko bo bodoča, Maksutiju ljuba vlada odšla, bomo lekcijo ponovili? In tako ... Več.
Piše: Milan Krek
Marle pa ni več
17
22.05.2022 00:00
Na tem mestu bi moral biti objavljen intervju z legendarnim novinarjem Marcelom Štefančičem, a me ignorira. V redu. Saj razumem. ... Več.
Piše: Ana Jud
Intervju z Lavrovom: "Moja vloga ni napovedati vojne Rusiji, opravljati moram le svoje delo"
10
20.05.2022 20:47
Intervju z ruskim zunanjim ministrom Sergejem Lavrovom, ki je bil predvajan v oddaji Zona bianca (Bela cona) na italijanskem ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
"Če svoboda sploh kaj pomeni, pomeni pravico ljudem povedati, česar nočejo slišati": Orwellov abecedarij slovenske javne sfere
17
19.05.2022 19:00
Slovar težav, ki pestijo slovensko politiko in javno sfero, začinjen s citati Georga Orwella: antifašizem, banana republika, ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Deset neprijetnih vprašanj, ki bi si jih morala zastaviti slovenska desnica
Andrej Capobianco
Ogledov: 3.225
02/
Mi smo pa delali specializacije in študije za koga, gospodje politiki? Čemu smo trošili dragoceni čas? Zato da bomo izpolnjevali vaše politične želje?
Milan Krek
Ogledov: 1.882
03/
Zdaj je jasno: Izvolili smo ljudi, ki ne sodijo v hram demokracije, ampak v kakšno zakotno špelunko ali zidanico
Denis Poniž
Ogledov: 1.967
04/
Gospod premier, obljubili ste nam, da bomo živeli v svobodi in da nikogar ne boste maltretirali. Žal prvi tedni ne kažejo tega!
Ivan Simič
Ogledov: 1.202
05/
30-letnica Ustavnega sodišča: Na Beethovnovi delajo (pre)počasi in (pre)slabo, politično zapakirano, pristransko in aktivistično
Peter Jambrek
Ogledov: 1.229
06/
Putinova vojna z Ukrajino bo evropski problem, Amerika se bo bolj posvečala Kitajski
Scott J. Younger
Ogledov: 1.210
07/
Režim v Teheranu lahko vsak čas izdela prvo atomsko bombo, iranski jedrski sporazum tik pred dokončnim kolapsom
Božo Cerar
Ogledov: 933
08/
Nepristranskost in neodvisnost RTV Slovenija na primeru televizijskega Dnevnika
Andrej Capobianco
Ogledov: 2.143
09/
Nekaj površnih primerjav med odnosom Slovencev in Italijanov do politike
Valerio Fabbri
Ogledov: 1.320
10/
50 podpisnikov Odprtega pisma Golobu in Fajonovi: Ni čas za popuščanje Putinu, temveč za odločno podporo ukrajinski obrambi!
Uredništvo
Ogledov: 2.708