Ideja o cepljenju ljudi pred nalezljivimi boleznimi je preprosta. Izvira iz spoznanja, da človek, ki zboli za posamezno nalezljivo bolezen, postane imun za to bolezen, kar pomeni, da četudi pride v stik z virusom, ne zboli. Prva poročila o cepljenju prihajajo iz stare kitajske kulture. V Evropi smo prve oblike cepljenja dobili šele v 18. stoletju. V tem stoletju je v Evropi na leto umrlo tudi do 400.000 ljudi zaradi okužbe z nalezljivimi črnimi kozami. Od desetih ljudi, ki so zboleli za črnimi kozami, so kar trije umrli. Tretjina takrat slepih ljudi je bilo slepih zaradi okužbe s črnimi kozami. Zelo črna statistika.

Zahodna medicina je razvila cepivo proti črnim kozam šele v 18. stoletju in zaradi intenzivnega cepljenja prebivalstva proti črnim kozam, teh danes ni več v Evropi in svetu. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je po več desetletjih intenzivnega cepljenja leta 1980 razglasila, da smo črne koze v svetu dokončno eradicirali ravno zaradi intenzivnega cepljenja prebivalstva, kar je preprečevalo širjenje črnih koz. Sledila je doba cepiv, ki še vedno traja. 

Znanost je razvila tudi cepivo proti steklini, ki je visoko smrtna bolezen, pa nadalje proti tifusu, koleri, tuberkulozi in ostalim nalezljivim obolenjem, ki so in v nekaterih predelih sveta še vedno ogrožajo človeštvo. Cepiva so zmanjšala obolevnost, invalidnost, zasedenost bolnišnic, zmanjšala se je umrljivost in podaljšala se je življenska doba, kar je omogočilo razvoj civilizacije, v kateri živimo danes. Brez cepljenja tega ne bi moglo biti. 

Prav pandemija covida-19 je ponovno pokazala, kako pomembno je cepljenje.

Vse države so ob začetku pandemije vpeljale različne nefarmakološke ukrepe, od vzdrževanja varne razdalje med ljudmi do omejitve gibanja . Večina držav je – tako kot Slovenija – sprejemala zelo podobna strokovna priporočila, odvisno od epidemiološkega stanje v posamezni državi. Pri tem so vse države upale in pričakovale, da se bo čim prej razvilo učinkovito cepivo. Vsi ti ukrepi so imeli tudi stranske učinke tako na ravni posameznikov, kot na lokalni in državni ravni, pa tudi širše, toda bili so (žal) nujni, sicer bi se virus izredno hitro razširil med prebivalci in obremenil zdravstveni sistem do te mere, da ne bi mogel več sprejemati obolelih, kar smo nedavno videli v Indiji, v prvem valu pa tudi precej bližje nam, v Italiji in delno tudi Španiji.

Optimisti smo upali, da bomo konec 2020 dobili uporabno cepivo proti virusu. K sreči je sodobna znanost v rekornem času razvila nove vrste cepiv, ki so šla skozi zahtevna testiranja in bila sprejeta tudi na Evropski agenciji za zdravila (EMA), ki združuje znanje vseh držav članic. Bližnjic glede varnosti vseeno ni bilo. In prav je tako. Kljub temu, da je cel svet bil bitko s časom. Do sedaj je EMA za uporabo odobrila samo štiri cepiva. Ob občasnih novih stranskih učinkih so bila posamezna cepiva zadržana za krajši čas, pa potem po temeljitem pregledu študij in ugotovitev ponovno dana v uporabo. Danes velja, da je cepljenje z registriranimi cepivi s strani EMA varno.

V Sloveniji smo pocepili najprej prebivalce in zaposlene v domovih za starejše občane.  Iz naslednjega grafa se vidi, kako je po uvedbi cepljenja število smrti v domovih za starejše občane (DSO) strmo padalo in ostalo na zelo nizki ravni vse do današnjih dni. Razlog je zelo preprost – ravno zaradi tudi dobre precepljenosti te populacije. V spomladanskem valu v letu 2020 se je število umrlih med prebivalci zunaj DSO povečalo, v DSO pa so številke ostale na nizki ravni ravno zaradi precepljenosti tako prebivalcev kot zaposlenih v DSO.

Cepljenje med ljudmi zelo dobro napreduje, na današnji dan (13. junij 2021) imamo z enim odmerkom cepljenih prek 765.000 prebivalcev, polno cepljenih pa je približno 550.000 odraslih prebivalcev Slovenije. Toliko cepljenih oseb z enim cepivom v pol leta v Sloveniji še nikoli ni bilo. Cepljenje proti covidu-19 je eden največjih projektov na področju zdravstva v Sloveniji, ki izvaja to dejavnost z rednimi kadri, ki so zaradi dolgotrajne epidemije že zelo utrujeni. Medtem ko se nam povečuje število cepljenih, se nam zmanjšuje število na novo odkritih okuženih z virusom SARS-CoV-2, čeravno imamo v tem trenutku prevladujoč alfa sev virusa, ki je bistveno bolj nalezljiv kot lanskoletni sev, ki nam je delal velike težave v oktobru in v novembru 2020.

Če ne bi imeli cepljenja, bi bila epidemiološka situacija v tem trenutku prav gotovo veliko slabša v svetu, EU in tudi v Sloveniji. Množično cepljenje ustavlja širjenje virusa, to je več kot očitno, zato je pomembno, da se čim več ljudi cepi. Pomagajmo tistim, ki ne morejo sami do cepilnega mesta in jim omogočimo da pridejo do cepljenja.

Cepljenje nam je poleg nefarmakoloških ukrepov, ki so še vedno zelo pomembni ukrepi, omogočilo odpiranje družbe, primarno šole, prevoze, družbene dejavnosti, organiziranje in obiskovanje športnih dogodkov, udejstvovanje v športu, odprle so se gledališke dvorane itd. 

Cepljenje in upoštevnaje navodil je ključno za obvladanje epidemije, ki še vedno traja in bo trajala tudi še, ko jo bo država uradno preklicala. Virus bo namreč še prisoten. Vsaj še nekaj časa bomo v stanju krhkega ravnotežja, v katerem bomo morali upoštevati zaščitne ukrepe, ki jih vsi že dobro poznamo. Tu je pa še virus, ki nas lahko vsak trenutek znova preseneti. Kot živo bitje se bori, da preživi, brez okuževanja ljudi bo morda počasi prehehal obstajati (tako kot črne koze), do takrat pa je še nedoločen čas, ki ga nihče v tem trenutku ne more napovedati. 

Od nas vseh pa ta čas zahteva upoštevanje preventivnih ukrepov in odločitev za cepljenje. Cepljenje ne zaščiti samo posameznika. Z večanjem števila precepljenih zaščitimo tudi vse tiste, ki se zaradi primarnih bolezni ne morejo cepiti, pa je okužba za njih lahko tudi smrtna. 

Zato poziv – povečujmo skupnostno imunost in zmanjšujmo število oseb, ki jih lahko virus okuži. Posledično zmanjšajmo število obolelih. Tako se bomo  v zdravstvu lahko znova posvetili vsem ostalim boleznim. Zavedamo se, da nas čaka veliko dela. Danes delamo za jutri in predvsem za jesen 2021, če bomo doboro precepljeni in se bomo držali priporočil, bomo veliko lažje prenašali težave, ki nam jih lahko prinese prihajajoča jesen in ukrepi bodo manj boleči za vse nas. 

Tudi to epidemijo bomo nekoč premagali in tedaj bomo ponosni na naša dejanja v času epidemije, ki naj imajo v ospredju človeka, solidarnost, humanost in medsebojno pomoč, ki je lastna Slovencem v težkih časih. 

Ostanimo zdravi. Cepimo se. 

Dr. Milan Krek je direktor NIJZ.