Slovenci smo fenomen v svoji nepopravljivi naivnosti. Posebej v mednarodni politiki in diplomaciji. Tudi doma med seboj, smo svoje vrste posebneži. Ničesar se nočemo naučiti iz zgodovinskih lekcij. Po 1. svetovni vojni je takratna bogaboječa oblast v Ljubljani zaustavila z ukazom v telegramu generala Maistra v Mariboru. Posledica: za vedno smo izgubili (vsaj) južno Koroško gor do Drave, z Beljakom vred. Po 2. svetovni vojni je komunistična oblast v Ljubljani znova zamočila, delno tudi s "pomočjo" medsebojne igre velesil. Posledica: za vedno smo izgubili tretjino Primorske, z Gorico in Trstom vred. Naš najzvestejši del domovine!

Preskok v današnji čas kaže - ob siceršnjih dosežkih, kot sta vključitev v EU in NATO) na neuspešnost slovenske diplomacije in zunanje politike vladajočih v Ljubljani. Samo nekaj primerov: od zunaj zahtevana sprememba ustave (določbe 3.a člena), že nekaj let s strani Avstrije (kancler Kurz) zacementiran "prostopretočni schengen" na slovensko-avstrijski meji, "naključni" množični nakupi Madžarov po Prekmurju, lisjaško zaviti v megleno vato svobodne gospodarske pobude, številni porazi s Hrvati (spor s hrvaškimi varčevalci nekdanje Ljubljanske banke, neuspela izterjava dolgov hrvaških podjetij do filiale LB v Zagrebu, arbitražni sporazum iz Stockholma z vsemi posledicami vred, italijansko-hrvaška izključna gospodarska cona v severnem Jadranu itd.). Tudi z vračilom Narodnega doma v Trstu v posest se močno zapleta! Ampak če poslušamo slovenske politike in diplomate - boljših sosedov si ne moremo zamisliti! Ali res?!

Nota bene! Naša fundacija Bazoviški junaki in ostale žrtve fašizma že več let neuspešno poskuša pridobiti slovensko politiko in njej podrejeno diplomacijo za domoljubno in državotvorno delovanje na način, da bi se Slovenija postavila zase, za svoje interese in končno že dosegla pri Italijanih (najprej s tiho diplomacijo, če ni uspeha, pa z javnim mednarodnim pritiskom znotraj EU, OZN ), da v okviru italijanskega notranjega prava doseže pred sodiščem v Rimu sodno posthumno rehabilitacijo junakov iz Bazovice, ki so kljub lanskemu poklonu predsednikov Pahorja in Mattarelle pred spomenikom v Bazovici v Italiji uradno še vedno teroristi!? Že dolgih 91 let!

Naši junaki, prvi antifašisti v Evropi, zgled uporništva zatiranih v drugi svetovni vojni, so "teroristi"? Sramota za demokratično Italijo, za Slovenijo, za celotno EU, katere ustanovitev temelji prav na antifašizmu! Diplomatska depeša Ministrstva za zunanje zadeve, spisana v preteklem tednu, govori o meni podobnih Slovencih kot o – ekstremnežih(!?) Samo zato, ker v imenu naše Fundacije, v kateri smo zbrani sorodniki dveh junakov iz Bazovice (Marušič, Bidovec), nepopustljivo in uporno izražamo zahtevo od aktualnih oblastnikov v Ljubljani (predsednik Borut Pahor, predsednik vlade Janez Janša) po proaktivnosti. A ob spopadanju s pandemijo in ob silnem tvitanju iz kabineta predsednika vlade sporočajo, da premier Janša "nima časa" za sprejem naše delegacije. Če bi ga imel, bi mu povedali, naj Slovenija končno doseže pri Italijanih:

A) posthumno sodno rehabilitacijo junakov iz Bazovice in

B) simbolni poklon predsednika Italije v Gramozni jami v Ljubljani za vse hudo, storjeno v 25 letih fašizma na Primorskem in v času okupacije 1941-1943 (Rab, Gonars, Gramozna jama, požigi vasi, številna streljanja talcev, od Radohove vasi do vasi Dane v Loški dolini).

Kot je razbrati iz depeše, je Slovenija z lanskim dvojnim poklonom v Bazovici postavila na to problematično temo z Italijo največji kamen, enako piše v depeši, da se Italija nikoli ne bo opravičila za zločine fašizma na naših tleh, in da idilo slovensko-italijanskega prijateljstva motijo samo še meni podobni – "ekstremneži" iz Slovenije.

"Kdor ponižuje se sam, podlaga je tujčevi peti!" (J. V. Koseski)

Marko Bidovec je predsednik upravnega odbora fundacije "Bazoviški junaki in ostale žrtve fašizma"