Komentar

"Za svoja politična dejanja sprejemam vso odgovornost, za svojo umetnost nobene"

Umetnik, ultranacionalist Jukio Mišima (1925–1970) je nekaj tednov pred svojim obrednim samomorom (seppuku) zapisal: "Za svoja politična dejanja sprejemam vso odgovornost, za svojo umetnost nobene!" Komentiral bom umetnost Jukia Mišime, njegovo prehajanje iz umetnosti v resničnost in iz resničnosti v neskončnost. Na konec pameti mi ne pade, da bi premišljeval Mišimov desničarski antikomunizem.

19.06.2021 20:55
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Jukio Mišima   Japonska   samuraj   samomor   Alenka Stanič   Rainer Maria Rilke   nacionalizem   Amerika   modernizem

Na čelo si je nadel bel samurajski trak in v roke vzel bele rokavice ter se podal na blazno pot državnega udara. Obredni samomor je storil pri petinštiridesetih letih v vojaški garniziji, kjer je vojake in častnike pozval, da se mu pridružijo v državnem prevratu.

Umetnik, ultranacionalist Jukio Mišima (1925–1970) je nekaj tednov pred svojim obrednim samomorom zapisal: "Za svoja politična dejanja sprejemam vso odgovornost, za svojo umetnost nobene!" Komentiral bom umetnost Jukia Mišime, njegovo prehajanje iz umetnosti v resničnost in iz resničnosti v neskončnost. Na konec pameti mi ne pade, da bi premišljeval Mišimov desničarski antikomunizem.

 

Če me vprašate, kakšni beletristiki sledim, je moj odgovor preprost; takšni kot jo lahko preberem v romanih Mišime, James Joceysa in Thomasa Pynchona. Redko komentiram literarno umetnost. Kako vstopiti prek besedilne zvrsti - komentarja - v romane, sploh pa v romane Jukia Mišime, za katere menim, da daleč presegajo produkcijo XX. stoletja? Z mitom. Vse v njegovem umetniškem delu je bilo projektirano samo zato, da je lahko s svojim finalističnim dejanjem prestopil v budistični zen.

 

V množici svojih dosedanjih besedil sem skoraj vedno zastopal tiste, ki enačijo življenje z umetnostjo, ki s svojo umetnostjo prestopajo v življenje zato, da ga osmislijo z etiko in estetiko. Mišima je to pozicijo intenziviral do skrajnosti. S finalističnim samurajsko-bojevniškim dejanjem.

 

Ne morete si predstavljati mojega vznemirjenja, ko sem se v Edinburgu srečal z gledališčem Shuijiom Terayame, ki me je povezalo s knjigo Mornar, ki je izdal morje, ki se je naključju znašla na knjižni polici mojih staršev. Danes vem, da so to bile knjige, ki sta jih moja starša dobila v dar od znanca, ki je dobil ukaz za premestitev v drugo vojaško garnizijo. Še danes hranim eno od njih na svoji knjižni polici; Stendhal Rdeče in črno

 

Jukio Mišima je s svojo literarno držo branil japonsko nacionalno kulturo kot etnični nacionalist. V šestdesetih letih je zahteval od Japoncev, da razveljavijo ustavo, ki so jo sprejeli kot vojni poraženci. Vstopimo z digresijo v Mišimin stavek: "Vsi vedo, da je svet prazen in da je edino zares pomembno poskušati vzdrževati red v praznini." Konec digresije.

 

Skupaj z ameriškimi zmagovalci je prišel na Japonsko kapitalistični modernizem, ki ga je Mišima, z mislijo na "veliko japonsko tradicijo", popolnoma zavrnil. Paradoksalno pa je v resničnosti oboževal Elvisa Presleya, Svetega Sebastjana in pesnika Rainerja Mario Rilkeja. Prek načelnega zavračanja zahodne kulture je oblikoval svoj koncept heroične smrti. Samurajske obredne smrti. Konceptualiziral je lepoto in smrt, ki je na Japonskem popolnoma drugače oblikovana kot v zahodni kulturi. Obseden je bil s smrtjo in neskončnostjo.

 

Najintenzivneje sem sledil prvemu romanu s starševske police z naslovom Mornar, ki je izdal morje. Menim, da roman še vedno ni prveden v slovenščino, popravite me, če se motim. Do njegove dramatike sem bil vedno zadržan, čeprav je napisal skoraj dvajset dram. V njegovi teksturi je vse izmuzljivo, čeprav je vse globinsko povezano. Prepolna je poetične uglašenosti in posebne vrste homoseksualne obrednosti, ki jo je razumel kot religiozno tolažbo, v resnici je bila njegovo erotično in umetniško bistvo. Navkljub svoji homoseksualnosti je bil poročen s postavno lepotico, ki mu je rodila dva otroka. Vsekakor netipična biseksualnost za političnega desničarja.

 

Svoj militantni mačizem je potenciral do skrajnosti. Vsekakor nenavadno, glede na to, da je bil na vojaškem naboru zavrnjen. Kot slaboten otrok se je v najstniških letih opremil z borilnimi veščinami. Po zavrnitvi naborne komisje pa je svoje telo še ojačal z dvigovanjem uteži. Svoje spolne fantazije je velikokrat povezoval s postavnimi častniki, s katerimi je bil v ljubezenskem razmerju sredi krvavih bitk. Gojil je militantno-manekenski kult mišičastega moškega, ki si je organiziral zasebno paravojsko, v kateri ni bilo prostora za vojake. Sestavljali so jo sami častniki, skoraj vsi po vrsti so bili študentje filozofije. Častili so samurajske vrednote, v resnici pa so bili sadomazohistični domoljubi. Za njih je bil državni udar estetsko dejanje. Mišima je bil obseden od estetike na vseh ravneh. Uniforme za svojo filozofsko falango je naročal pri najboljših svetovnih modnih kreatorjih. V njih je oblačil sebe in svoje mlade literarne in filozofsko izobražene občudovalce.

 

V celoti je prevzel nacional-romantično identiteto japonskega častnika, izšolanega po načelih samuraja. Okrog leta 550 se je na Japonskem budizem združil z avtohtono ljudsko religijo šintoizem, ki ju je čas ponovno razcepil na dvoje. Mišima je menil, da je bila cepitev usodna napaka, ki je naredila Japonski gromozansko škodo. Velik del svojega življenja je posvečal budizmu, ki je podlaga bušida (pot bojevnika) oziroma samurajskega kodeksa. Mišima je aktivno deloval na tem, da bi finalistično vstopil v Nirvano. Ni bil eden tistih umetnikov, ki menijo, da umetnost govori sama zase. Sebe je želel potopiti v lastno mitsko maso s pomočjo mistifikacij in mitizacij. Tudi današnji komentar izpolnjuje Mišimino zahtevo po mitizaciji. Pri njem je vse zasnovano na kulturnih izhodiščih, ki izhajajo iz strahu pred izgubo nacionalne identitete.

 

Njegovega skladnja zveni izvrstno tudi v slovenskem prevodu! Recimo v prevodu Alenke Stanič v romanu Pobegli konji. Detajl: eden od mnogih Mišiminih nasvetov mladim romanopiscem je bil, naj se izogibajo onomatopejam, ker besedilu dajejo občutek naivnosti. Vse je naredil, da bi postal tragični junak. Fetišiziral je samega sebe. Narcisoidnost je zanj postala estetska kategorija. Narcis, ki hrepeni po smrti! Po junaški smrti, ki se utemeljuje v žrtvovanju za nacijo! Fetišizira se kot nabildan, lep moški, ki umre za največ, kar se da -  za idejo domovine. S samurajsko tradicijo, z mečem (literaturo) proti zahodnemu anonimnemu morilskemu stroju "velike eksplozije".

 

Vse je podrejeno temu - ubiti se, da bi lahko skupnost živela. Žrtvovati se, da bi lahko s krvjo osmišljala sebe. Zaželenost smrti, da bi lahko živeli v njenem imenu. Žrtvovati se za domovino, da bi se lahko živeči osmislili v žrtvi. To je ta očaranost s smrtjo, ki vre iz vseh nacionalnih literarnih konceptov. Kri in zemlja, ki daje v radosti vojne moč nacionalistom. To je ta uničujoč nagon, ki fetišizira moško lepoto, ki glorificira žrtvovanje, trpljenje in ekstazo Svetega Sebastjana.

 

Mišima se je nenehno poigraval s stereotipi. Z nacionalnimi fanatizmi. Je kaj bolj konstitutivno mitskega od fanatizma? Na čelo si je nadel bel samurajski trak in v roke vzel bele rokavice ter se podal na blazno pot državnega udara. Vse življene je hrepenel po junaških dejanjih: stopiti na pot smrti pomeni biti pripravljen vstopiti v prostor brez spomnina, kjer izgubiš vse spomine. Nekje ob robu je zapisal: V meni je nekaj, česar ne more zadovoljiti samo umetnost.

 

Obredni samomor je storil pri petinštiridesetih letih v vojaški garniziji, kjer je vojake in častnike pozval, da se mu pridružijo v državnem prevratu. Zbrana vojaška množica se je samo smejala. Paradoks paradoksa: rodil se je v globalni modernizem, v projekcijo niča, želel pa je biti evropski tragični junak - in to na Japonskem. V bistvu je njegov državni udar izzvenel kot prvi evropski novoveški roman - Don Kihot! Toda:

 

Slekel si je še ostala oblačila z gornjega dela telesa, toda telo se mu je napelo, zato se je zazdelo, kot da je mraz popustil. Odpel si je hlače in razgalil trebuh. Ko je iz nožnice potegnil nož, je iz sadovnjaka nad seboj zaslišal krike in odmev bežečih stopinj. "K oceanu. V čolnu se je zmuznil", je vrešče vpil eden od zasledovalcev. Isao je globoko zajel sapo in z zaprtimi očmi božajoče potegnil z levico po trebuhu. Konico noža, ki ga je čvrsto stiskal v desnici, je nastavil na telo in jo s konci prstov levice pomaknil na pravo mesto. Potem je z močnim sunkom potisnil nož v trebuh. V hipu, ko mu je rezilo razparalo meso, se je pognala kvišku slepeča sončna obla in se mu razpočila pod vekami.

 

V njem sta bila sadizem in eros, blaznost in perverzija. A bil je dosleden človek fascinantnih protislovij. Želel je, da bi skupaj preživeli grozo, v njenem ognju pa bi prekalili svoj meč! Postavil se je po robu modernosti in postal eden najpomembnejših modernistov XX. stoletja. Seveda je to etično sporno, ker je v smrt povabil še druge. V resnici je bil politično popolnoma neodgvoren. S svojo umetnostjo pa je bil fascinantno prepričljiv, prepoln odgovorne literature, ki je presegala vse nobelovce tega sveta.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
2
Željko Kipke: Duh je um, um je moč zavesti, zavest pa je še kako resnična
7
31.07.2021 21:04
Čudež je moč preobrazbe! Željko Kipke se s svojo umetniško obsesijo v celoti posveča probrazbi v odnosu med zavestjo in ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Sprechen Sie Albanisch?* Kosovsko vprašanje in dokončanje razpada Jugoslavije
16
30.07.2021 22:59
Usodnost spornega priznanja legitimnosti albanskega Kosova utegne imeti nekoč posledice za slovensko državnost. Utegnejo nas ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Stop vohunjenju! Reši nas lahko samo popolna transparentnost in javna dostopnost
10
29.07.2021 20:44
Najbljše orožje proti vohunjenju je sistemska zakonodaja, ki bi zahtevala, da nobena zadeva ali informacija, ki se tiče skupnih, ... Več.
Piše: Miha Burger
Ali informacijska pooblaščenka nehote "sabotira" napore javnega zdravstva za zajezitev četrtega vala epidemije?*
22
26.07.2021 22:00
Vlade v svetu in tudi naša so dale na prvo mesto v pandemiji ohranjanje zdravja ljudi. Praviloma so ukrepi v naši družbi ... Več.
Piše: Milan Krek
Previsoka pričakovanja za slavne, uspešne in ugledne puhličarje
3
25.07.2021 11:00
Logično, da UEFA ni podprla mavrične promocije zaradi nasprotovanja madžarski homofobni politiki. Ker UEFA, a veste, se ne vtika ... Več.
Piše: Simona Rebolj
George Costakis je kupoval za človeštvo neskončno pomembne umetnine, ki niso imele nobenega trga, kaj šele cene
3
24.07.2021 22:00
George Costakisje zbiral umetnine, ki jih ni nihče želel na zidovih svojih domov, še manj pa v muzejih. V svojem stanovanju je ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Uredniški komentar: Slovenska zunanja politika od naprave za oživljanje do Janševe "tviter diplomacije"
23
23.07.2021 21:04
Potem ko smo skoraj poldrugo desetletje nemo opazovali prorusko orientiranost slovenske zunanje politike, smo lani iz dežja ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Genialna promotorka aluminija Janja Vidmar ali intelektualna prostitucija v vrhu mladinske književnosti
16
22.07.2021 22:20
Umetnik, če ni zmožen ohraniti človeka v sebi, naj se obesi, je povedal Cankar. Če pa se prilagodi, ni umetnik. Janji Vidmar se ... Več.
Piše: Anej Sam
Direktor Finančne uprave Ivan Simič pravi, da bo še naprej sprejemal davčne zavezance, ki bodo prišli k njemu
15
21.07.2021 22:18
K meni na Finančno upravo Republike Slovenije (FURS) lahko pride vsak davčni zavezanec in vsakdo, ki ima ali nima težave s ... Več.
Piše: Ivan Simič
Janša vs iranski režim: So človekove pravice za Evropsko unijo po novem stvar pregmatizma in "višjih interesov"?
13
20.07.2021 20:30
Janševa izjava o neodvisni preiskavi množičnih pobojev političnih zapornikov v Iranu konec osemdesetih je v precejšnjo zadrego ... Več.
Piše: Božo Cerar
Moški pri reprodukciji prispeva zgolj spermij, zato naj se ne oglaša, ko gre za splav!
17
19.07.2021 20:00
Junija so evropski poslanci izglasovali resolucijo, po kateri so reproduktivne pravice žensk priznane kot človekove pravice. ... Več.
Piše: Ana Jud
Smo Slovenci s pljuvanjem posameznikov na ulicah prišli na nivo južnoameriških alpak?
20
18.07.2021 21:00
Pa začnimo tokrat s pljuvanjem pri alpakah, udomačenih južnoameriških kamelah andskega visokogorja. Alpake uporabljajo pljuvanje ... Več.
Piše: Milan Krek
O bolečini in trpljenju: "Pa kako jih ni sram, da se tako nemarno pretvarjajo!?"
5
17.07.2021 21:00
Ko govorimo o bolečini, govorimo o tistem trenutku, ko se naša govorica prelomi in se popolnoma spremeni, njen izraz pa postane ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Od besed k dejanjem ali zakaj je čisto vsak dan dober za umiranje
7
16.07.2021 20:18
Spomladi 1998 sem bil svetovalec predsednika državnega zbora. V mesečniku Parlamentarec sem objavil članek o svoji ideji ... Več.
Piše: Miha Burger
Po referendumu: Kaj je nekaj metrov obale proti večnemu pohlepu? Zato je pomembno, da je zakon padel.
14
15.07.2021 21:26
Le kaj naj človek pet dni po referendumu še pove o tem, zakaj je dobro, da je Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o vodah ... Več.
Piše: Zoran Leban Trojar
Trije tipi slovenskih levičarjev, zaradi katerih so Slovenci tako grozljivo leni, ko je treba voliti
19
13.07.2021 21:36
Slovenska politična scena je jasna kot bel dan. Imamo anacionalne leve in nacionalne desne sile, ki nikdar do sedaj in še lep ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Bodo maturanti, ki so se iz Španije domov vrnili okuženi, sprožili četrti val epidemije Covid-19 v Sloveniji?
19
12.07.2021 21:00
Maturantski izlet je vedno nekaj lepega, poln pričakovanj, zabave, druženja in srečanj z mnogimi mladimi s celega sveta, če se ... Več.
Piše: Milan Krek
Naše svinje so zaslovele po vsej Evropski uniji in dokazujejo, da smo Slovenci idioti
14
11.07.2021 22:15
Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) redno poudarja, da se svoboda izražanja ne nanaša zgolj na informacije, katerim smo ... Več.
Piše: Ana Jud
Jalov blagor ubogih na duhu, kajti kraljestvo je že njihovo
21
11.07.2021 11:00
Mitja Okorn je verjetno po slovenski logiki pojem uspeha tudi zato, ker je bistveno več zaslužil v tujini kot naši režiserji, ki ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Poezija je molk, ki prihaja izza priprtih oči
2
10.07.2021 18:00
Dane Zajc me prek poezije povezuje s svojo čustveno iskušnjo, nakaj manj s čutno zaznavo, še najmanj pa z intelektualno ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
20 žensk, ki lahko krojijo prihodnost Slovenije kot bodoče predsednice, premierke in ministrice
Uredništvo
Ogledov: 1.807
02/
Ali informacijska pooblaščenka nehote "sabotira" napore javnega zdravstva za zajezitev četrtega vala epidemije?*
Milan Krek
Ogledov: 1.471
03/
Uredniški komentar: Slovenska zunanja politika od naprave za oživljanje do Janševe "tviter diplomacije"
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.455
04/
Kako je obrambni minister Tonin, strokovnjak za zakup medijskega prostora, prepričal Pristop, naj Slovensko vojsko promovirajo Nova24tv.si, Domovina.si in Iskreni.net
Domen Savič
Ogledov: 1.231
05/
Genialna promotorka aluminija Janja Vidmar ali intelektualna prostitucija v vrhu mladinske književnosti
Anej Sam
Ogledov: 1.276
06/
Previsoka pričakovanja za slavne, uspešne in ugledne puhličarje
Simona Rebolj
Ogledov: 1.400
07/
Sprechen Sie Albanisch?* Kosovsko vprašanje in dokončanje razpada Jugoslavije
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 838
08/
Stop vohunjenju! Reši nas lahko samo popolna transparentnost in javna dostopnost
Miha Burger
Ogledov: 669
09/
Statistično gledano pri nas pod pragom revščine živi skoraj četrt milijona ljudi, vendar ...
Bine Kordež
Ogledov: 624
10/
Direktor Finančne uprave Ivan Simič pravi, da bo še naprej sprejemal davčne zavezance, ki bodo prišli k njemu
Ivan Simič
Ogledov: 1.501