Komentar

"Za svoja politična dejanja sprejemam vso odgovornost, za svojo umetnost nobene"

Umetnik, ultranacionalist Jukio Mišima (1925–1970) je nekaj tednov pred svojim obrednim samomorom (seppuku) zapisal: "Za svoja politična dejanja sprejemam vso odgovornost, za svojo umetnost nobene!" Komentiral bom umetnost Jukia Mišime, njegovo prehajanje iz umetnosti v resničnost in iz resničnosti v neskončnost. Na konec pameti mi ne pade, da bi premišljeval Mišimov desničarski antikomunizem.

19.06.2021 20:55
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Jukio Mišima   Japonska   samuraj   samomor   Alenka Stanič   Rainer Maria Rilke   nacionalizem   Amerika   modernizem

Na čelo si je nadel bel samurajski trak in v roke vzel bele rokavice ter se podal na blazno pot državnega udara. Obredni samomor je storil pri petinštiridesetih letih v vojaški garniziji, kjer je vojake in častnike pozval, da se mu pridružijo v državnem prevratu.

Umetnik, ultranacionalist Jukio Mišima (1925–1970) je nekaj tednov pred svojim obrednim samomorom zapisal: "Za svoja politična dejanja sprejemam vso odgovornost, za svojo umetnost nobene!" Komentiral bom umetnost Jukia Mišime, njegovo prehajanje iz umetnosti v resničnost in iz resničnosti v neskončnost. Na konec pameti mi ne pade, da bi premišljeval Mišimov desničarski antikomunizem.

 

Če me vprašate, kakšni beletristiki sledim, je moj odgovor preprost; takšni kot jo lahko preberem v romanih Mišime, James Joceysa in Thomasa Pynchona. Redko komentiram literarno umetnost. Kako vstopiti prek besedilne zvrsti - komentarja - v romane, sploh pa v romane Jukia Mišime, za katere menim, da daleč presegajo produkcijo XX. stoletja? Z mitom. Vse v njegovem umetniškem delu je bilo projektirano samo zato, da je lahko s svojim finalističnim dejanjem prestopil v budistični zen.

 

V množici svojih dosedanjih besedil sem skoraj vedno zastopal tiste, ki enačijo življenje z umetnostjo, ki s svojo umetnostjo prestopajo v življenje zato, da ga osmislijo z etiko in estetiko. Mišima je to pozicijo intenziviral do skrajnosti. S finalističnim samurajsko-bojevniškim dejanjem.

 

Ne morete si predstavljati mojega vznemirjenja, ko sem se v Edinburgu srečal z gledališčem Shuijiom Terayame, ki me je povezalo s knjigo Mornar, ki je izdal morje, ki se je naključju znašla na knjižni polici mojih staršev. Danes vem, da so to bile knjige, ki sta jih moja starša dobila v dar od znanca, ki je dobil ukaz za premestitev v drugo vojaško garnizijo. Še danes hranim eno od njih na svoji knjižni polici; Stendhal Rdeče in črno

 

Jukio Mišima je s svojo literarno držo branil japonsko nacionalno kulturo kot etnični nacionalist. V šestdesetih letih je zahteval od Japoncev, da razveljavijo ustavo, ki so jo sprejeli kot vojni poraženci. Vstopimo z digresijo v Mišimin stavek: "Vsi vedo, da je svet prazen in da je edino zares pomembno poskušati vzdrževati red v praznini." Konec digresije.

 

Skupaj z ameriškimi zmagovalci je prišel na Japonsko kapitalistični modernizem, ki ga je Mišima, z mislijo na "veliko japonsko tradicijo", popolnoma zavrnil. Paradoksalno pa je v resničnosti oboževal Elvisa Presleya, Svetega Sebastjana in pesnika Rainerja Mario Rilkeja. Prek načelnega zavračanja zahodne kulture je oblikoval svoj koncept heroične smrti. Samurajske obredne smrti. Konceptualiziral je lepoto in smrt, ki je na Japonskem popolnoma drugače oblikovana kot v zahodni kulturi. Obseden je bil s smrtjo in neskončnostjo.

 

Najintenzivneje sem sledil prvemu romanu s starševske police z naslovom Mornar, ki je izdal morje. Menim, da roman še vedno ni prveden v slovenščino, popravite me, če se motim. Do njegove dramatike sem bil vedno zadržan, čeprav je napisal skoraj dvajset dram. V njegovi teksturi je vse izmuzljivo, čeprav je vse globinsko povezano. Prepolna je poetične uglašenosti in posebne vrste homoseksualne obrednosti, ki jo je razumel kot religiozno tolažbo, v resnici je bila njegovo erotično in umetniško bistvo. Navkljub svoji homoseksualnosti je bil poročen s postavno lepotico, ki mu je rodila dva otroka. Vsekakor netipična biseksualnost za političnega desničarja.

 

Svoj militantni mačizem je potenciral do skrajnosti. Vsekakor nenavadno, glede na to, da je bil na vojaškem naboru zavrnjen. Kot slaboten otrok se je v najstniških letih opremil z borilnimi veščinami. Po zavrnitvi naborne komisje pa je svoje telo še ojačal z dvigovanjem uteži. Svoje spolne fantazije je velikokrat povezoval s postavnimi častniki, s katerimi je bil v ljubezenskem razmerju sredi krvavih bitk. Gojil je militantno-manekenski kult mišičastega moškega, ki si je organiziral zasebno paravojsko, v kateri ni bilo prostora za vojake. Sestavljali so jo sami častniki, skoraj vsi po vrsti so bili študentje filozofije. Častili so samurajske vrednote, v resnici pa so bili sadomazohistični domoljubi. Za njih je bil državni udar estetsko dejanje. Mišima je bil obseden od estetike na vseh ravneh. Uniforme za svojo filozofsko falango je naročal pri najboljših svetovnih modnih kreatorjih. V njih je oblačil sebe in svoje mlade literarne in filozofsko izobražene občudovalce.

 

V celoti je prevzel nacional-romantično identiteto japonskega častnika, izšolanega po načelih samuraja. Okrog leta 550 se je na Japonskem budizem združil z avtohtono ljudsko religijo šintoizem, ki ju je čas ponovno razcepil na dvoje. Mišima je menil, da je bila cepitev usodna napaka, ki je naredila Japonski gromozansko škodo. Velik del svojega življenja je posvečal budizmu, ki je podlaga bušida (pot bojevnika) oziroma samurajskega kodeksa. Mišima je aktivno deloval na tem, da bi finalistično vstopil v Nirvano. Ni bil eden tistih umetnikov, ki menijo, da umetnost govori sama zase. Sebe je želel potopiti v lastno mitsko maso s pomočjo mistifikacij in mitizacij. Tudi današnji komentar izpolnjuje Mišimino zahtevo po mitizaciji. Pri njem je vse zasnovano na kulturnih izhodiščih, ki izhajajo iz strahu pred izgubo nacionalne identitete.

 

Njegovega skladnja zveni izvrstno tudi v slovenskem prevodu! Recimo v prevodu Alenke Stanič v romanu Pobegli konji. Detajl: eden od mnogih Mišiminih nasvetov mladim romanopiscem je bil, naj se izogibajo onomatopejam, ker besedilu dajejo občutek naivnosti. Vse je naredil, da bi postal tragični junak. Fetišiziral je samega sebe. Narcisoidnost je zanj postala estetska kategorija. Narcis, ki hrepeni po smrti! Po junaški smrti, ki se utemeljuje v žrtvovanju za nacijo! Fetišizira se kot nabildan, lep moški, ki umre za največ, kar se da -  za idejo domovine. S samurajsko tradicijo, z mečem (literaturo) proti zahodnemu anonimnemu morilskemu stroju "velike eksplozije".

 

Vse je podrejeno temu - ubiti se, da bi lahko skupnost živela. Žrtvovati se, da bi lahko s krvjo osmišljala sebe. Zaželenost smrti, da bi lahko živeli v njenem imenu. Žrtvovati se za domovino, da bi se lahko živeči osmislili v žrtvi. To je ta očaranost s smrtjo, ki vre iz vseh nacionalnih literarnih konceptov. Kri in zemlja, ki daje v radosti vojne moč nacionalistom. To je ta uničujoč nagon, ki fetišizira moško lepoto, ki glorificira žrtvovanje, trpljenje in ekstazo Svetega Sebastjana.

 

Mišima se je nenehno poigraval s stereotipi. Z nacionalnimi fanatizmi. Je kaj bolj konstitutivno mitskega od fanatizma? Na čelo si je nadel bel samurajski trak in v roke vzel bele rokavice ter se podal na blazno pot državnega udara. Vse življene je hrepenel po junaških dejanjih: stopiti na pot smrti pomeni biti pripravljen vstopiti v prostor brez spomnina, kjer izgubiš vse spomine. Nekje ob robu je zapisal: V meni je nekaj, česar ne more zadovoljiti samo umetnost.

 

Obredni samomor je storil pri petinštiridesetih letih v vojaški garniziji, kjer je vojake in častnike pozval, da se mu pridružijo v državnem prevratu. Zbrana vojaška množica se je samo smejala. Paradoks paradoksa: rodil se je v globalni modernizem, v projekcijo niča, želel pa je biti evropski tragični junak - in to na Japonskem. V bistvu je njegov državni udar izzvenel kot prvi evropski novoveški roman - Don Kihot! Toda:

 

Slekel si je še ostala oblačila z gornjega dela telesa, toda telo se mu je napelo, zato se je zazdelo, kot da je mraz popustil. Odpel si je hlače in razgalil trebuh. Ko je iz nožnice potegnil nož, je iz sadovnjaka nad seboj zaslišal krike in odmev bežečih stopinj. "K oceanu. V čolnu se je zmuznil", je vrešče vpil eden od zasledovalcev. Isao je globoko zajel sapo in z zaprtimi očmi božajoče potegnil z levico po trebuhu. Konico noža, ki ga je čvrsto stiskal v desnici, je nastavil na telo in jo s konci prstov levice pomaknil na pravo mesto. Potem je z močnim sunkom potisnil nož v trebuh. V hipu, ko mu je rezilo razparalo meso, se je pognala kvišku slepeča sončna obla in se mu razpočila pod vekami.

 

V njem sta bila sadizem in eros, blaznost in perverzija. A bil je dosleden človek fascinantnih protislovij. Želel je, da bi skupaj preživeli grozo, v njenem ognju pa bi prekalili svoj meč! Postavil se je po robu modernosti in postal eden najpomembnejših modernistov XX. stoletja. Seveda je to etično sporno, ker je v smrt povabil še druge. V resnici je bil politično popolnoma neodgvoren. S svojo umetnostjo pa je bil fascinantno prepričljiv, prepoln odgovorne literature, ki je presegala vse nobelovce tega sveta.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
2
Udarna pest (mehke) diplomacije
13
05.02.2023 20:00
Obstaja več razlag, zakaj je novica o aretaciji ruskih vohunov v Sloveniji prišla v javnost. V obdobju, ko se Zahod združuje in ... Več.
Piše: Anže Logar
Vikend satira: Abecedarij 2023 za večno svobodo in spopad z mračnimi silami
11
03.02.2023 20:00
Antijanšizem, Borut Pahor, civilna družba, človekove pravice, depolitizacija, ekstremizem, fašizem, heroji osamosvojitve, Milan ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Ali se približujemo uničujoči jedrski III. svetovni vojni?
37
01.02.2023 20:00
Odločno obsojam rusko agresijo na Ukrajino in podpiram vsakršno pomoč Ukrajini, da ohrani polno državno suverenost. Ob vse ... Več.
Piše: Marjan Podobnik
Finci in Estonci imajo lepi premierki, vendar to še ne more biti razlog za kopiranje njihovega zdravstvenega sistema
16
31.01.2023 23:59
Po novem imamo Strateški svet, ki ga vodi predsednik vlade. Imamo lastne strokovnjake, zato nam res ni treba kopirati tujih ... Več.
Piše: Milan Krek
Rusi ne prihajajo, Rusi so že dolgo tukaj med nami
8
31.01.2023 11:10
No pa smo poleg vseh dnevnih dogodivščin, političnih, modnih, protokolarnih, muzejskih peripetij v naši deželici dobili še pravo ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Avtokracija je navzven videti res trdna, a je navznoter v resnici izjemno šibka
12
25.01.2023 20:00
Mediji so eden pomembnejših segmentov vsake avtokracije. Večina medijev tako v državni kot v privatni lasti je oblasti ... Več.
Piše: Andraž Šest
7352 žalitev
13
24.01.2023 20:25
7352 evrov je znesek, ki naj bi ga predsednica Državnega zbora po uradnih podatkih zapravila na račun davkoplačevalcev za njen ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Kot v češki risanki A je to!: Zdravstvena reforma premierja Goloba in ministra Loredana
16
23.01.2023 22:15
V vladne sobane se je naselil strah. Bojijo se sindroma Šarec, ko so mu koalicijski partnerji kljub opozorilom toliko časa ... Več.
Piše: Milan Krek
Gostujoče pero: Januar je pač tak mesec
24
22.01.2023 20:00
Lepota novega leta je v tem, da se ponovno obrne list. Četudi je življenje zvezna stvar, konec decembra vseeno potegnemo črto ... Več.
Piše: Anže Logar
Damnatio memoriae ali koga moti muzej, posvečen slovenski osamosvojitvi
18
21.01.2023 22:40
Odločitev vlade, da sledi predlogu ministrice za kulturo in združi Muzej slovenske osamosvojitve in Muzej novejše zgodovine ... Več.
Piše: Igor Bavčar
Tanki za Ukrajino: Dolgoletno nemško paktiranje s Putinom bo Evropo še drago stalo
23
20.01.2023 19:30
Kot že dvakrat v dobrih sto letih je Nemčija ponovno destruktivna sila Evrope. Nekoč so nemški tanki uničevali evropsko ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Opravičilo s kladivom
27
17.01.2023 20:00
Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan je naredil napako v odločilnem trenutku. Nemudoma, pred vsemi televizijskimi kamerami ... Več.
Piše: Milan Krek
Uredniški komentar: Minister za finance kot blagajnik
14
16.01.2023 20:32
V normalni državi je minister za finance steber stabilnosti, kreator jedrne politike vlade. Pogosto celo bolj pomemben kot ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Politična satira: Kako so Nataša, Urška in Robert vrnili ugled najvišjim državnim funkcijam
10
13.01.2023 23:00
Prejeli smo magnetogram sestanka predsednice republike, predsednika vlade in predsednice državnega zbora o vrnitvi načetega ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Nova svetovna ekonomija: Ko bomo sprejeli realnost večpolarnega sveta, bomo lahko rešili probleme, ki so se nam izmikali
23
12.01.2023 20:00
To novo serijo kolumn odpiram v novem letu in novem začetku za Brazilijo z inavguracijo predsednika Lule da Silve. Njegovi ... Več.
Piše: Jeffrey Sachs
Kitajsko leto zajca: Kaj nas letos najverjetneje čaka v mednarodni politiki
12
11.01.2023 20:30
Novo leto močno spominja na svoje tri brate, 2020, 2021 in 2022. Zapletena družina. Videti je, kot da se zgodovina ponavlja. ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Država kot Radio GA GA
21
10.01.2023 19:43
Zadnje čase se novice mainstream medijev berejo kot satirični portali. Ustvarjalci slednjih pa imajo vedno lažje delo, saj se ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Minister za katastrofe v zdravstvu prikriva, da je brez osebnega zdravnika v resnici skoraj 190.000 ljudi!
36
08.01.2023 19:00
Izredne razmere v zdravstvu, ki jih minister za zdravje patološko zanika, vnašajo hudo diskriminacijo, neenakost med državljane. ... Več.
Piše: Milan Krek
Fenomen Lažgoše: Razvpita proslava, ki skruni vojno grobišče in tepta spoštovanje do umrlih
40
07.01.2023 00:50
Politične norije na grobu v Dražgošah povedo, da jim groba sploh ni mar. Kljub večkratnim opozorilom se požvižgajo na 8. člen ... Več.
Piše: Jože Dežman
Vse kočije Urške Klakočar Zupančič
23
05.01.2023 23:25
Natanko na prvi dan novega leta je predsednica Državnega zbora poskrbela za pravi skandal: na tradicionalni novoletni koncert ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Udarna pest (mehke) diplomacije
Anže Logar
Ogledov: 1.345
02/
Ali se približujemo uničujoči jedrski III. svetovni vojni?
Marjan Podobnik
Ogledov: 1.381
03/
Vikend satira: Abecedarij 2023 za večno svobodo in spopad z mračnimi silami
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.415
04/
Finci in Estonci imajo lepi premierki, vendar to še ne more biti razlog za kopiranje njihovega zdravstvenega sistema
Milan Krek
Ogledov: 1.353
05/
Rusi ne prihajajo, Rusi so že dolgo tukaj med nami
Tilen Majnardi
Ogledov: 1.323
06/
Manevrskega prostora za višje plače v Sloveniji na žalost takorekoč ni
Bine Kordež
Ogledov: 1.291
07/
Odgovor na vprašanje, kdo najbolj ogroža Rusijo, je enostaven: Rusija.
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.742
08/
Izključitev Rusije iz sistema SWIFT je priložnost za Kitajsko in za internacionalizacijo juana
Valerio Fabbri
Ogledov: 653
09/
Chinese Cellular Chips, Next Biggest Threat to the World
Valerio Fabbri
Ogledov: 622
10/
7352 žalitev
Tilen Majnardi
Ogledov: 1.919