Komentar

Ko v cepilni center vdrejo aktivisti "anticepilci" in nadlegujejo zdravstveno osebje, je čas za alarm!

Poklicala me je kolegica zdravnica in povedala, da je v cepilni center vdrla neznana skupina oseb, ki so izražale svoje mnenje proti cepljenju, brez dovoljenja snemale prizorišče in vsiljevale diskusijo strokovnim delavcem o cepljenju. V cepilnem centru so zaradi tega vdora začasno prekinili cepilni proces in tedaj čakajoči na cepljenje so morali (po)čakati. Potem se je nadaljevalo z nadlegovanjem presenečenega zdravstvenega osebja z vprašanji, prepričevanjem in snemanjem posameznikov - tako zaposlenih kot tudi posameznikov, ki so se želeli cepiti.

20.06.2021 23:10
Piše: Milan Krek
Ključne besede:   cepljenje   cepilni center   Slovenija   Ljubljana   Milan Krek   zdravniki   nasprotniki cepljenja

Foto: Twitter / UKCLJ

Odnos do zdravstva in zdravništva je v nekaterih medijih negativen, zanima jih predvsem plača zdravnikov, ne pa kaj so ti zdravniki delali, da so dobili tako plačo ...

Zgodilo se je v Sloveniji in to v Ljubljani, zeleni Ljubljani, tu zraven nas v naši lepi domovini, ki praznuje 30-letnico svobode in razvoja. V Sloveniji, ki uspešno izvaja cepljenje prebivalcev proti covid-19, so neznanci vdrli v cepilni center in tam vsevprek snemali in motili delovni proces. Prestopili so novo mejo v slovenskem zdravstvenem prostoru, vdrli so v zasebno okolje posameznikov, ki so prišli na cpeljenje ter v prostor med zdravnikom in bolnikom, ki je bil, vsaj do včeraj, zaščiten s splošnimi normami.

 

Poklicala me je kolegica zdravnica in povedala, da je v cepilni center vdrla neznana skupina oseb, ki so izražale svoje mnenje proti cepljenju, brez dovoljenja snemale prizorišče in vsiljevale diskusijo strokovnim delavcem o cepljenju. V cepilnem centru so zaradi tega vdora začasno prekinili cepilni proces in tedaj čakajoči na cepljenje so morali (po)čakati. Potem se je nadaljevalo z nadlegovanjem presenečenega zdravstvenega osebja z vprašanji, prepričevanjem in snemanjem posameznikov - tako zaposlenih kot tudi posameznikov, ki so se želeli cepiti. Poklicali so policijo, ki je prišla in opravila svoje postopke. Res me zanima, kako se bo ta zgodba nadaljevala. 

 

Zgodilo se je nekaj, česar v vsej dolgi karieri v zdravstvu nisem doživel, pa sem veliko let delal z osebami, odvisnimi od drog, ki med ljudmi veljajo za problematične, a so vedno spoštljivo pristopali do zdravnika in tudi mi smo imeli zelo veliko empatije in spoštovanja do njih, do njihovih težav, toda nikoli niso z nasiljem prekinili delovnega procesa in nikoli niso z nasiljem vstopili v prostor med zdravnikom in bolnikom. Ta prostor med zdravnikom in bolnikom je ostal nedotaknjen in je slonel na velikem medsebojnem zaupanju in spoštovanju.  

 

To, kar se je zgodilo na cepilnem centru, je nesprejemljivo. Z mnogih vidikov. Hkrati pa je zelo povedno in kaže na to, koliko se v Sloveniji še spoštuje zdravnika in njegovo delo, koliko se spoštuje delo zdravstvenega osebja in njihovo delo ter kakšen vpliv na mnenje ljudi in posameznih skupin imajo zapisi v posameznih medijih, spletnih straneh, družbenih omrežjih itd., ki ne podpirajo cepljenja, ampak izražajo praviloma (prikrito) skepso tako v način cepljenja kot tudi v njegovo izvajanje. Odnos do zdravstva in zdravništva je v nekaterih medijih negativen, zanima jih predvsem plača zdravnikov, ne pa kaj so ti zdravniki delali, da so dobili tako plačo, zdravnike in ostale zdravstvene delavce se preprosto neutemeljeno diskreditira.

 

Sprašujem se, ali sledi verbalnemu nasilju na medmrežju in tudi v nekaterih medijih tudi konkretno fizično nasilje v cepilnih centrih? Ali je prišla na vrsto fizična grožnja in kaj vse temu lahko sledi? Ali so uspehi na področju obvladovnaja epidemije in cepljenja tako dobri, da nas je potrebno ustavljati z silo, ker drugače ne gre? Vse to je nedopustno in ogroža varnost in zdravje vseh nas. Zavedati se moramo, da več kot bo čim prej precepljenih ljudi, bolje bomo zaščiteni v jeseni pred (morebitnim) jesenskim valom. Očitno to nekaterim ni po volji in bi bili zaradi uresničevanja svojih ciljev pripravljeni tvegati tudi življenja prebivalcev Slovenije, samo da dosežejo svoje cilje. 

 

Zato pozivam vse, ki so dovolj pogumni, da povabijo ljudi na cepljenje. Cepiva je zdaj dovolj in cepimo lahko vsakega prebivalca Slovenije z varnimi cepivi, ki jih je potrdila Evropska agencija za zdravila (EMA).   

 

Da se vrnemo k incidentu v ljubljanskem cepilnem centru. S tem, ko so aktivisti prišli zastraševat in nadlegovati zdravstvene delavce, ki so izven rednega delovnega časa izvajali cepljenje, da bi pocepili ljudi in jih zaščitili pred boleznijo covid-19, so grobo posegli v delovni prostor zdravnika in bolnika, ki ga spoštujejo povsod v svetu, tudi v vojnem času in času nemirov na ulicah. Povsod je odnos med zdravnikom, zdravstvenim delavcem in pacientom zaščitena kategorija, še 50 let po smrti bolnika. Predstavljajte si, da aktivisti vdrejo v operacijsko dvorano, da vdrejo v ginekološko ambulanto, na bolnišnične oddelke ... Kje je meja? Ja, od včeraj naprej (zapis je nastal 20. junija 2021, dan po dogodku), je žal tudi to mogoče, kajti prestopili so mejo dostojnega in očitno postavili novo mejo, ki dovoljuje več, ki dovoljuje vdor v zdravstvene sisteme, ki dovoljuje vdor v sisteme, ki zdravijo na podlagi znanosti in dobre prakse in je izziv marsikomu, da jo celo prestopi.

 

Nedopustno je, da v prostor, kjer se izvajajo zdravstveni procesi, nenapovedano vstopajo in nepooblaščeno snemajo dogajanje, še bolj nedopustno pa je, da je mogoče iz njihovih posnetkov prepoznati ljudi, ki so se prišli cepit. Zdravstveni delavci jim niso dali dovoljenja za snemanje svojega dela. Za dovoljenje niso vprašali niti ostalih ljudi, ki so v cepilni center prišli na cepljenje. Ti posamezniki imajo pravico po mednarodni konvenciji in naši ustavi, da o njihovem zdravstvenem stanju ali cepilnem statusa ne ve cela Slovenija in še več. Kršena je zasebnost oseb, ki prihajajo na cepljenje. Bi si želel, da se o tem izreče tudi informacijska pooblaščenka. 

 

Nedopustno je, da bomo morali cepilne centre, zdravstveno osebje in ljudi, ki pridejo po pomoč v zdravstvo, dodatno varovati zaradi vdorov oseb, ki nimajo odnosa do zdravstva in do ljudi. V Sloveniji so bili zdravstveni programi vedno dostopni vsem brez ovir, če se bodo taka nasilna dejanja nadaljevala, pa bomo morali razmišljati o dodatnih varovalnih ukrepih. Denar, ki ga je v zdravstvu vedno premalo, bomo očitno namesto pacientom namenjali dodatnemu varovanju. 

 

Ta dogodek je dodatna pika na i dogajanju na terenu, ko se cepilni sistem vsevprek kritizira, išče se najmanjše napake in se jih na veliko objavlja na različnih medijskih kanalih, hkrati pa se sprašuje, kje je kampanja za cepljenje. Zato se v javnosti oblikuje mnenje, ki ni prijazno zdravstvu in sistemu cepljenja. Namesto, da bi nekateri mediji in posamezniki pozitivno prikazali cepilne centre in požrtvovalno delo zdravstvenega kadra, smo priče nenehnemu iskanju napak, vprašanjem, zakaj kaj ne deluje ipd.. Vsi so postali strokovnjaki za cepljenje in pozabljajo, da že nekaj tednov zapored tedensko uporabimo 150.000 doz cepiv, ki gredo v ramena prebivalcev in prebivalk Slovenije, da jih zaščitimo pred covid-19. To je isto število cepiv, ki smo jih pred tremi leti namenili cepljenju proti gripi in smo cepili štiri mesece, ne le en teden. Že samo ta podatek pove, kako velik projekt je množično cepljenje, in da je to projekt, ki potrebuje pomoč vseh, če hočete naroda. To je naš skupni projekt, da bomo lažje zadihali in se rešili nezaželjenih ukrepov. 

 

Pri zdravstvenih delavcih, ki že več kot leto dni delajo brez dopusta in praviloma preko delovnega časa, pa ostaja grenak priokus ob vseh teh dogodkih. Ko smo bili potrebni na vrhuncu epidemije, bi dali v družbi vse, da bi delali, in smo resnično presegli sami sebe. Sedaj, ko epidemija popušča, pa se nas kritizira, če se le da, pregleduje naše plače, vdira se na cepilna mesta itd.. 

 

Zdravstvo je svojo humanost in empatijo dokazalo v celoti. Delali smo, četudi nam družba ni zagotovila opreme, delali smo, čeravno nismo imeli kadrov (delali smo noč in dan), veliko zdravstvneih delavcev in zdravnikov je zbolelo - vsaj 10.000 jih je zbolelo in med njimi so tudi mrtvi. Delali bomo naprej, četudi se nas  diskreditira. To je naš poklic in to zahteva od nas etika, ki je veliko močnejša od vseh kritik in groženj.

 

Posamezniki, ki se želijo cepiti in zaščititi, pa naj slišijo to pomembno sporočilo: Pridite, ne glede na te dogodke, ki so se zgodili. Pridite, in se čim prej cepite v dobro vas in skupnosti. Cepljenje je rešitev in ne problem. Cepili vas bomo, tudi če bomo izpostavljeni nasilju, ker smo zdravniki in zdravstveni delavci. To delo delamo ne (samo) zaradi plač, ampak predvsem zaradi našega poslanstva, na katerega smo ponosni in bomo ostali v službi človeka, pa če bodo še tako veliki pritiski na nas.  

 

Ja, zgodilo se je tu pri nas in še se obljublja, da bodo ponovno prišli, da bodo ponovno prišli zastrahovat zdravstvene delavce. Zgodilo se je ob 30-letnici naše države. Zgodilo se je v času, ko ljudje iščejo mesto, kjer bi se lahko cepili. Zgodilo se je v času, ko so zdravstveni delavci na dnu s svojimi močmi in s skrajnimi napori izvajajo nujno potrebno cepljenje. Mnoge pokonci drži le empatija do človeka in etika. Zgodilo se je v trenutku, ko zdravstvo potrebuje pomoč vseh, tudi tistih, ki jih je reševalo v času epidemije, da izpelje težko nalogo cepljenja. Zdaj smo napadeni. Lahko vas le prosimo za pomoč, da ustavimo skupaj to norijo, da nam omogočite varna delovna mesta za nas in za vas in da se lahko predamo svojemu delu tako, kot se znamo.

 

Hvala za vašo podporo in pomoč.

 

Dr. Milan Krek je direktor NIJZ.

 

* Uvodna fotografija je simbolična

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
13
Dolgo zamolčevana ukrajinska zgodba o ekonomskem kolapsu, ki jo lahko Rusija izkoristi namesto vojaškega konflikta
15
23.01.2022 23:30
Zastavlja se vprašanje, ali bo Rusija napadla Ukrajino, si vzela svoje z nekaj zelo malega uporabe sile, kajti Ukrajina se ji ne ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Pandemija enoumja v znanosti in družbi
23
23.01.2022 11:00
Ni presenetljivo, da v svetu, v katerem povprečje ploska in razume le še športnike in kuharje, postane predstavnik herojskega ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Lajos Kassák, umetniški aktivist in človek XX. stoletja
0
23.01.2022 05:18
Lajos Kassak je sledil matrici: umetnost, tehnologija, komunizem vse do konca svojih dni. Idealna kombinacija za popoln poraz. ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Dediščina komunizma: Vzhodna Evropa in Slovenija plačujeta visoko ceno zaradi nezaupanja javnosti v cepljenje
15
22.01.2022 02:00
Pogled na evropski cepilni zemljevid skoraj s kirurško natančnostjo odslikava nekdanjo Železno zaveso, ki je Evropo delila na ... Več.
Piše: Milan Krek
Težko je živeti v kletki. V mestu Gogi. Biti ves čas talec ene in iste ideologije.
14
20.01.2022 00:00
Iz glasbe kot univerzalne lepote sem z nerazumevanjem gledal na ta ideološki svet ozkosti. Kot so me razburjali tisti, ki so me ... Več.
Piše: Pavle Okorn
Novak Đoković je igral na karto "budi pametan i pravi se glup", a je izpadel samo glup
28
17.01.2022 01:02
Srbi, ki slovijo po konstantnem opevanju lastnega trpljenja, so tudi v Đokovićevem primeru iz muhe naredili slona in za nov kult ... Več.
Piše: Ana Jud
Ne film ne drama, ampak vmesno stanje. Biti na nobeni strani. Biti na svoji zemlji.
10
16.01.2022 01:00
Pier Paolo Pasolini je po mojem mnenju eden ključnih velikanov italjanske umetnosti nasploh. Pesnik, dramatik, gigant filmske ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Ljudje pa nič. Ostajajo doma in čakajo. Na kaj, vas prosim? Na rešilca, ki jih bo odpeljal v bolnišnico?
21
14.01.2022 04:45
Nenehoma se sprašujem, zakaj mora ta narod zaradi popolne neumnosti umirati, ob tem, ko bi se lahko v letu 2021 v celoti ... Več.
Piše: Milan Krek
Ne glejte v zrak! Na Zemlji bodo komedijanti sneli rokavice, maltretirali nepokorne državljane in razkazovali napihnjene mišice
13
09.01.2022 11:00
Tragikomedija Don't Look Up izpostavi ključni in sveto preprosti zgodovinski problem človeštva. Problem so skrajno neumni in ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Razstava: Jože Brumen, modernistični oblikovalec in umetniški erudit
4
08.01.2022 21:56
Takšne vrste razstave zahtevajo veliko več kot posameznikovo satisfakcijo; dolžne so kanonizirati in etično interpretirati ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Kaj ko bi anticepilci odgovarjali za to, kar so storili? Kaj ko bi končno priznali svojo zmoto in se vsaj opravičili?
24
06.01.2022 19:00
Leto 2022 se je začelo natanko tam kjer se je končalo leto 2021. In naša nacionalna televizija je ostala natanko na istem tiru, ... Več.
Piše: Milan Krek
Predlogi k novi ustavi: Slovenija ni Švica, bi pa lahko to postala vsaj na ravni ustave
9
05.01.2022 22:45
Ob osamosvojitvi Slovenije so nam politiki obljubljali, da bomo zaživeli v novi in samostojni državi po švicarskem vzoru. Če bi ... Več.
Piše: Janez Černač
Bolgarske depresije: Ni vse čisto zlato, kar prihaja iz Evropske unije ali Amerike
12
03.01.2022 20:00
Če drži, da je Slovenija do sedaj profitirala s članstvom v EU, je vendarle potrebna zvrhana mera pazljivosti in zadržkov ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
"Človeštvo ima le tri velike sovražnike: vročino, lakoto in vojno. Od teh je daleč najstrašnejša vročina."
8
02.01.2022 20:02
Pandemija se je končala, vendar so njene posledice vidne povsod. Ambrose Bierce je leta 1906 zapisal, da je epidemija bolezen, ... Več.
Piše: Luis Rubio
Evropska kulturna prestolnica 2022: Opera je čutna senzacija ideologije, njen transcendentalni ideal
7
01.01.2022 22:53
Ne more biti resne operne produkcije brez razvite države. Opera nastane vzporedno z nastankom pojma moderna država. Opera je ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Gotova negotovost: V letu 2022 najverjetneje še ne bo "vrnitve v normalnost"
9
01.01.2022 00:00
Omikron je vse postavil na glavo. Če smo bili pred njim že nekoliko optimistični, da bomo zaživeli vsaj del predvirusnega ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Slovenija potrebuje slehernika. Brez izključevanj. Potrebuje velikane. Ne le izjemne, ampak zares velike ljudi.
19
30.12.2021 21:22
Osamosvojili smo se z inovacijo. Slovenci zgodovinsko nismo nikomur nič dolžni. Ne sosedom, ne Evropi in ne svetu. Vse, kar smo ... Več.
Piše: Janez Janša
Demokracija in mi: Dobro je, da v katerem koli odnosu postaviš Kontrolorja svojemu egu
18
29.12.2021 21:00
Aktivni državljan je osrednje geslo razmišljanj Mihe Burgerja na našem portalu v zadnjih šestih letih. Aktivni državljan je zato ... Več.
Piše: Miha Burger
Izkoriščeni, razžaljeni, ponižani, zasmehovani in nazadnje še pozabljeni
18
27.12.2021 20:00
Te dni mi je na portalu+ najbolj v oči padel zapis kolegice Simone Rebolj, ki je opisala realno stanje življenjskega standarda v ... Več.
Piše: Ana Jud
V kakšni državi živim, ko mi premier ne more poslati pisma z dobrim namenom, lahko pa mi pišejo ljudje, ki mi grozijo in me žalijo?
18
26.12.2021 22:00
Veliko manj bi lahko bilo mrtvih to jesen, če bi me poslušali, pa so me raje obtoževali v medijih. Veliko manj bi bilo ... Več.
Piše: Milan Krek
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Zapomnite si ta imena: Poslanke in poslanci, ki so glasovali za status quo glede prirejenih javnih razpisov in korupcije v zdravstvu!
Uredništvo
Ogledov: 2.207
02/
Novak Đoković je igral na karto "budi pametan i pravi se glup", a je izpadel samo glup
Ana Jud
Ogledov: 2.261
03/
Pandemija enoumja v znanosti in družbi
Simona Rebolj
Ogledov: 1.837
04/
Ruska invazija na Ukrajino je morda le še vprašanje dni, razen če bo Putin v zadnjem hipu presenetil z mirovnim predlogom
Božo Cerar
Ogledov: 1.536
05/
Težko je živeti v kletki. V mestu Gogi. Biti ves čas talec ene in iste ideologije.
Pavle Okorn
Ogledov: 1.300
06/
Dediščina komunizma: Vzhodna Evropa in Slovenija plačujeta visoko ceno zaradi nezaupanja javnosti v cepljenje
Milan Krek
Ogledov: 1.378
07/
China’s Belt and Road Initiative: A win-win or a debt trap? The Case of African States
Valerio Fabbri
Ogledov: 957
08/
Ljudje pa nič. Ostajajo doma in čakajo. Na kaj, vas prosim? Na rešilca, ki jih bo odpeljal v bolnišnico?
Milan Krek
Ogledov: 1.967
09/
Dolgo zamolčevana ukrajinska zgodba o ekonomskem kolapsu, ki jo lahko Rusija izkoristi namesto vojaškega konflikta
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 454
10/
Ne film ne drama, ampak vmesno stanje. Biti na nobeni strani. Biti na svoji zemlji.
Dragan Živadinov
Ogledov: 721