Zgodilo se je v Sloveniji in to v Ljubljani, zeleni Ljubljani, tu zraven nas v naši lepi domovini, ki praznuje 30-letnico svobode in razvoja. V Sloveniji, ki uspešno izvaja cepljenje prebivalcev proti covid-19, so neznanci vdrli v cepilni center in tam vsevprek snemali in motili delovni proces. Prestopili so novo mejo v slovenskem zdravstvenem prostoru, vdrli so v zasebno okolje posameznikov, ki so prišli na cpeljenje ter v prostor med zdravnikom in bolnikom, ki je bil, vsaj do včeraj, zaščiten s splošnimi normami.

Poklicala me je kolegica zdravnica in povedala, da je v cepilni center vdrla neznana skupina oseb, ki so izražale svoje mnenje proti cepljenju, brez dovoljenja snemale prizorišče in vsiljevale diskusijo strokovnim delavcem o cepljenju. V cepilnem centru so zaradi tega vdora začasno prekinili cepilni proces in tedaj čakajoči na cepljenje so morali (po)čakati. Potem se je nadaljevalo z nadlegovanjem presenečenega zdravstvenega osebja z vprašanji, prepričevanjem in snemanjem posameznikov - tako zaposlenih kot tudi posameznikov, ki so se želeli cepiti. Poklicali so policijo, ki je prišla in opravila svoje postopke. Res me zanima, kako se bo ta zgodba nadaljevala. 

Zgodilo se je nekaj, česar v vsej dolgi karieri v zdravstvu nisem doživel, pa sem veliko let delal z osebami, odvisnimi od drog, ki med ljudmi veljajo za problematične, a so vedno spoštljivo pristopali do zdravnika in tudi mi smo imeli zelo veliko empatije in spoštovanja do njih, do njihovih težav, toda nikoli niso z nasiljem prekinili delovnega procesa in nikoli niso z nasiljem vstopili v prostor med zdravnikom in bolnikom. Ta prostor med zdravnikom in bolnikom je ostal nedotaknjen in je slonel na velikem medsebojnem zaupanju in spoštovanju.  

To, kar se je zgodilo na cepilnem centru, je nesprejemljivo. Z mnogih vidikov. Hkrati pa je zelo povedno in kaže na to, koliko se v Sloveniji še spoštuje zdravnika in njegovo delo, koliko se spoštuje delo zdravstvenega osebja in njihovo delo ter kakšen vpliv na mnenje ljudi in posameznih skupin imajo zapisi v posameznih medijih, spletnih straneh, družbenih omrežjih itd., ki ne podpirajo cepljenja, ampak izražajo praviloma (prikrito) skepso tako v način cepljenja kot tudi v njegovo izvajanje. Odnos do zdravstva in zdravništva je v nekaterih medijih negativen, zanima jih predvsem plača zdravnikov, ne pa kaj so ti zdravniki delali, da so dobili tako plačo, zdravnike in ostale zdravstvene delavce se preprosto neutemeljeno diskreditira.

Sprašujem se, ali sledi verbalnemu nasilju na medmrežju in tudi v nekaterih medijih tudi konkretno fizično nasilje v cepilnih centrih? Ali je prišla na vrsto fizična grožnja in kaj vse temu lahko sledi? Ali so uspehi na področju obvladovnaja epidemije in cepljenja tako dobri, da nas je potrebno ustavljati z silo, ker drugače ne gre? Vse to je nedopustno in ogroža varnost in zdravje vseh nas. Zavedati se moramo, da več kot bo čim prej precepljenih ljudi, bolje bomo zaščiteni v jeseni pred (morebitnim) jesenskim valom. Očitno to nekaterim ni po volji in bi bili zaradi uresničevanja svojih ciljev pripravljeni tvegati tudi življenja prebivalcev Slovenije, samo da dosežejo svoje cilje. 

Zato pozivam vse, ki so dovolj pogumni, da povabijo ljudi na cepljenje. Cepiva je zdaj dovolj in cepimo lahko vsakega prebivalca Slovenije z varnimi cepivi, ki jih je potrdila Evropska agencija za zdravila (EMA).   

Da se vrnemo k incidentu v ljubljanskem cepilnem centru. S tem, ko so aktivisti prišli zastraševat in nadlegovati zdravstvene delavce, ki so izven rednega delovnega časa izvajali cepljenje, da bi pocepili ljudi in jih zaščitili pred boleznijo covid-19, so grobo posegli v delovni prostor zdravnika in bolnika, ki ga spoštujejo povsod v svetu, tudi v vojnem času in času nemirov na ulicah. Povsod je odnos med zdravnikom, zdravstvenim delavcem in pacientom zaščitena kategorija, še 50 let po smrti bolnika. Predstavljajte si, da aktivisti vdrejo v operacijsko dvorano, da vdrejo v ginekološko ambulanto, na bolnišnične oddelke ... Kje je meja? Ja, od včeraj naprej (zapis je nastal 20. junija 2021, dan po dogodku), je žal tudi to mogoče, kajti prestopili so mejo dostojnega in očitno postavili novo mejo, ki dovoljuje več, ki dovoljuje vdor v zdravstvene sisteme, ki dovoljuje vdor v sisteme, ki zdravijo na podlagi znanosti in dobre prakse in je izziv marsikomu, da jo celo prestopi.

Nedopustno je, da v prostor, kjer se izvajajo zdravstveni procesi, nenapovedano vstopajo in nepooblaščeno snemajo dogajanje, še bolj nedopustno pa je, da je mogoče iz njihovih posnetkov prepoznati ljudi, ki so se prišli cepit. Zdravstveni delavci jim niso dali dovoljenja za snemanje svojega dela. Za dovoljenje niso vprašali niti ostalih ljudi, ki so v cepilni center prišli na cepljenje. Ti posamezniki imajo pravico po mednarodni konvenciji in naši ustavi, da o njihovem zdravstvenem stanju ali cepilnem statusa ne ve cela Slovenija in še več. Kršena je zasebnost oseb, ki prihajajo na cepljenje. Bi si želel, da se o tem izreče tudi informacijska pooblaščenka. 

Nedopustno je, da bomo morali cepilne centre, zdravstveno osebje in ljudi, ki pridejo po pomoč v zdravstvo, dodatno varovati zaradi vdorov oseb, ki nimajo odnosa do zdravstva in do ljudi. V Sloveniji so bili zdravstveni programi vedno dostopni vsem brez ovir, če se bodo taka nasilna dejanja nadaljevala, pa bomo morali razmišljati o dodatnih varovalnih ukrepih. Denar, ki ga je v zdravstvu vedno premalo, bomo očitno namesto pacientom namenjali dodatnemu varovanju. 

Ta dogodek je dodatna pika na i dogajanju na terenu, ko se cepilni sistem vsevprek kritizira, išče se najmanjše napake in se jih na veliko objavlja na različnih medijskih kanalih, hkrati pa se sprašuje, kje je kampanja za cepljenje. Zato se v javnosti oblikuje mnenje, ki ni prijazno zdravstvu in sistemu cepljenja. Namesto, da bi nekateri mediji in posamezniki pozitivno prikazali cepilne centre in požrtvovalno delo zdravstvenega kadra, smo priče nenehnemu iskanju napak, vprašanjem, zakaj kaj ne deluje ipd.. Vsi so postali strokovnjaki za cepljenje in pozabljajo, da že nekaj tednov zapored tedensko uporabimo 150.000 doz cepiv, ki gredo v ramena prebivalcev in prebivalk Slovenije, da jih zaščitimo pred covid-19. To je isto število cepiv, ki smo jih pred tremi leti namenili cepljenju proti gripi in smo cepili štiri mesece, ne le en teden. Že samo ta podatek pove, kako velik projekt je množično cepljenje, in da je to projekt, ki potrebuje pomoč vseh, če hočete naroda. To je naš skupni projekt, da bomo lažje zadihali in se rešili nezaželjenih ukrepov. 

Pri zdravstvenih delavcih, ki že več kot leto dni delajo brez dopusta in praviloma preko delovnega časa, pa ostaja grenak priokus ob vseh teh dogodkih. Ko smo bili potrebni na vrhuncu epidemije, bi dali v družbi vse, da bi delali, in smo resnično presegli sami sebe. Sedaj, ko epidemija popušča, pa se nas kritizira, če se le da, pregleduje naše plače, vdira se na cepilna mesta itd.. 

Zdravstvo je svojo humanost in empatijo dokazalo v celoti. Delali smo, četudi nam družba ni zagotovila opreme, delali smo, čeravno nismo imeli kadrov (delali smo noč in dan), veliko zdravstvneih delavcev in zdravnikov je zbolelo - vsaj 10.000 jih je zbolelo in med njimi so tudi mrtvi. Delali bomo naprej, četudi se nas  diskreditira. To je naš poklic in to zahteva od nas etika, ki je veliko močnejša od vseh kritik in groženj.

Posamezniki, ki se želijo cepiti in zaščititi, pa naj slišijo to pomembno sporočilo: Pridite, ne glede na te dogodke, ki so se zgodili. Pridite, in se čim prej cepite v dobro vas in skupnosti. Cepljenje je rešitev in ne problem. Cepili vas bomo, tudi če bomo izpostavljeni nasilju, ker smo zdravniki in zdravstveni delavci. To delo delamo ne (samo) zaradi plač, ampak predvsem zaradi našega poslanstva, na katerega smo ponosni in bomo ostali v službi človeka, pa če bodo še tako veliki pritiski na nas.  

Ja, zgodilo se je tu pri nas in še se obljublja, da bodo ponovno prišli, da bodo ponovno prišli zastrahovat zdravstvene delavce. Zgodilo se je ob 30-letnici naše države. Zgodilo se je v času, ko ljudje iščejo mesto, kjer bi se lahko cepili. Zgodilo se je v času, ko so zdravstveni delavci na dnu s svojimi močmi in s skrajnimi napori izvajajo nujno potrebno cepljenje. Mnoge pokonci drži le empatija do človeka in etika. Zgodilo se je v trenutku, ko zdravstvo potrebuje pomoč vseh, tudi tistih, ki jih je reševalo v času epidemije, da izpelje težko nalogo cepljenja. Zdaj smo napadeni. Lahko vas le prosimo za pomoč, da ustavimo skupaj to norijo, da nam omogočite varna delovna mesta za nas in za vas in da se lahko predamo svojemu delu tako, kot se znamo.

Hvala za vašo podporo in pomoč.

Dr. Milan Krek je direktor NIJZ.

* Uvodna fotografija je simbolična