Komentar

Kaj vse nam je dala Evropska unija, pa smo na to že skoraj pozabili

Po opustošenju, ki ga je za seboj pustila II. svetovna vojna, je v Franciji in Nemčiji dozorelo spoznanje, da so mir, sodelovanje in sožitje edina alternativa ponavljajočim se tragedijam vojn. Iz tega spoznanja so vizionarski ustanovni očetje današnje Evrope unije, vsi pretežno krščanskega porekla, Robert Schuman, Jean Monnet, Konrad Adenauer, Alcide de Gasperi idr. zasnovali svoj edinstven zgodovinski mirovniški projekt, po zaslugi katerega se je Evropa prelevila "iz stoletij navidezno neskončnih vojn" in "iz zibelke najhujših morilskih in zasužnjevalskih človekovih ideologij" v oazo miru, ki ga članice EU uživajo že tričetrt stoletja, Evropejcem pa se nam mir zdi nekaj povsem naravnega.

29.06.2021 22:13
Piše: Milan Gregorič
Ključne besede:   Evropska unija   Slovenija   Robert Schuman   Jean Monnet   Konrad Adenauer   Francija   Nemčija   Rusija

Slovenija je od vstopa v EU do danes še vedno neto prejemnica sredstev iz proračuna EU, kar pomeni, da prejema več sredstev, kot jih daje.

Pred dobrim mesecem smo obhajali jubilej, ko je 9. maja 1950 nekdanji francoski zunanji minister Robert Schuman v sloviti deklaraciji predstavil svoje zamisli o organizaciji nadnacionalnega sodelovanja v Evropi, ki so padle na zelo plodna tla. Najprej v ustanovitvi Skupnosti za premog in jeklo, ki je z namenom preprečevanja novih vojn postavila pod skupni evropski nadzor proizvodnjo premoga in jekla, dveh strateških surovin za vojaško industrijo. Na kar sta nato iz nje izšli najprej Evropska gospodarska skupnost (EGS) kot gospodarsko združenje, in potem še Evropska unija (EU) kot skupen evropski naddržavni politični projekt. Zato večina Evropejcev upošteva 9. maj kot uradni dan nastanka EU. Ob številnih problemih, s katerimi se ubada EU - kot tudi sleherna druga človeška skupnost - in ob občasnih spremljajočih lahkomiselnih komentarjih o skorajšnjem razpadu povezave, je prav, da se vsaj ob jubilejih ozremo nazaj in ugotavljamo, kaj vse nam je dala in nam še naprej nudi ta naddržavna tvorba oziroma naša nova širša domovina.

 

 

Edinstven, zgodovinski mirovniški projekt

 

Iz bridkih izkušenj preteklosti, ko so vsakih nekaj deset let divjale uničujoče vojne po evropski celini, je dozorelo spoznanje, da so mir, sodelovanje in sožitje edina alternativa ponavljajočim se tragedijam vojnega pustošenja. Iz tega spoznanja so potem vizionarski ustanovni očetje EU, pretežno krščanskega porekla, Robert Schuman, Jean Monnet, Konrad Adenauer, Alcide de Gasperi idr. zasnovali svoj edinstven zgodovinski mirovniški projekt, po zaslugi katerega se je Evropa prelevila "iz stoletij navidezno neskončnih vojn" in "iz zibelke najhujših morilskih in zasužnjevalskih človekovih ideologij" v oazo miru, ki ga članice EU uživajo že tričetrt stoletja. 

 

V publikaciji, ki sta jo leta 2004 ob stopu Slovenije v EU izdali Delegacija Evropske komisije v Sloveniji in Urad vlade za informiranje, najdemo med ostalim podatke o sledečih pomembnih pridobitvah, ki jih prinaša Sloveniji in njenim državljanom vključitev v EU. Slovenski državljani so postali hkrati evropski državljani in s tem pridobili, med drugim, pravico do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju drugih držav članic; pravico do celovite konzularne zaščite na veleposlaništvih ali konzulatih  katerekoli druge države članice EU v primeru bolezni, nesreč, pripora, urejanja statusnih zadev ipd.; pravico voliti in biti izvoljen v Evropski parlament idr. Po sprostitvi delovne sile leta 2011 se slovenski državljan brez omejitev lahko zaposli v državah članicah EU. Slovenska kartica zdravstvenega zavarovanja je z vstopom v EU postala evropska ter z njo lahko slovenski državljani uveljavljajo pravico do zdravstvenih storitev v vseh članicah EU. Slovenski študentje lahko študirajo na katerikoli univerzi v EU, če izpolnjujejo vpisne pogoje. V primeru obveznega plačevanja šolnine plačujejo enake zneske, kot jih plačujejo študentje države gostiteljice. Slovenski športniki v državah EU niso več obravnavani kot tujci. Enako velja nasprotno.

 

Slovenščina je postala eden od uradnih jezikov EU, kar pomeni, da državljani Slovenije na zasedanjih institucij EU lahko govorijo slovensko ter vlagajo prošnje, peticije, pritožbe in tožbe v slovenskem jeziku. Lahko najamejo posojila ali odprejo transakcijski bančni račun v katerikoli članici EU. Lahko se zavarujejo pri zavarovalnicah katerekoli članice EU. Nepremičninski trg na področju EU je popolnoma odprt za vse državljane EU. Slovenska podjetja lahko svoje izdelke in storitve proizvajajo in tržijo kjerkoli na območju EU ter tudi ustanavljajo svoje hčerinske družbe ali podružnice. Prevozniki lahko opravljajo svoje storitve na celotnem teritoriju EU brez posebnih dovolilnic, vendar z licenco EU.

 

EU se financira iz skupnega proračuna, ki ga sestavljajo različni prispevki držav članic. Del sredstev iz proračuna EU pa se prek različnih politik in programov solidarnostno preliva nazaj v članice za financiranje skupnih programov EU. Slovenija je od vstopa v EU do danes še vedno neto prejemnica sredstev iz proračuna EU, kar pomeni, da prejema več sredstev, kot jih daje. Članice so dolžne izvajati stroge evropske programe varovanja okolja, zlasti na področju komunalnih odpadnih voda, odpadne embalaže in industrijskega onesnaževanja. Povezava vlaga velike napore v ustanavljanje čezmejnih evropskih regij pod pokroviteljstvom prizadetih obmejnih držav, zlasti na območjih, ki so si jih v preteklosti sosedne države s silo trgale ena drugi.

 

 

Reševanje nacionalnega vprašanja, položaj manjšin

 

Evropska celina je bila v preteklosti prizorišče neskončnih uničevalnih vojn, povzročenih v veliki meri zaradi nacionalnih in občasno tudi verskih nestrpnosti in sovraštev. Kar pa ni nujno nekaj nespremenljivega, kajti komentatorji opozarjajo, da smo npr. imeli v odnosu med krščanstvom in islamom sicer res stoletja sovraštva, a tudi obdobja kooperativnega sodelovanja. Tudi Nemci in Francozi so dolgo časa veljali za nepomirljive sovražnike, o čemer danes ne moremo več govoriti. Je pa Evropa še vedno ploden teren za izbruhe narodnostne nestrpnosti in sovraštva, kar je pokazala tudi balkanska morija in novejša agresija Rusije na Ukrajino.

 

Poleg tega so zmagovalci druge svetovne vojne zarisali take meje, da so bile številne narodnostne skupnosti odtrgane od matičnega naroda, padle v podrejen položaj manjšin in tako postale izvor latentnih sporov. Ob nam dobro poznanih italijansko-slovenskih manjšinskih problemih tlijo npr. po Evropi še češko-nemški, britansko-irski, flamsko-valonski, angleško-škotski, slovaško-češki, romunsko-madžarski, finsko-ruski, rusko-ukrajinski, špansko-katalonski spor pa problem Baskov idr. Po neuradnih ocenah štejejo manjšine okrog 45 milijonov pripadnikov v 27 državah Evropske unije. V pravnih aktih EU je sicer prisotna zaščita pravic pripadnikov narodnih in jezikovnih manjšin in v novejšem času so bile te pravice vključene med človekove pravice, ki jih je tako treba spoštovati kot ostale človekove pravice in svoboščine in so tudi iztožljive na Evropskem sodišču. Vendar s svojimi akti EU še ni pridobila direktne pristojnosti na področju zaščite manjšin, niti na področju sprejemanja manjšinskih zaščitnih pravnih aktov; te pristojnosti tako ostajajo v rokah držav članic, ki pa imajo zelo različen pristop do manjšinske zaščite, jo ne rešujejo vedno na ustrezen način, kar vnaša na to področje še vedno nemir.

 

Nacionalna in manjšinska vprašanja so zelo občutljiva in kompleksna problematika, katere reševanje terja velike napore EU in njenih članic. Tega so se zavedali tudi ustanovni očetje EU in do danes je Unija s svojo filozofijo in dokaj dosledno prakso strpnosti, sprejemanja različnosti in enakopravnega sodelovanja članic postala prava vzorna delavnica za postopno izkoreninjenje nacionalne nestrpnosti in sovraštva. To zagotovo potrjujejo tudi dolga desetletja miru in blaginje, če odmislimo vojaške konflikte, ki jih je sprožil razpad komunističnih sistemov in v novejšem času navedena ruska agresija na Ukrajino, ki pa so se odvijali izven meja EU. Na področju reševanja problematike narodnostnih in jezikovnih manjšin čaka povezavo še veliko dela in naporov.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
4
Zaničuj ideologe, nacionaliste in rasiste. Vedno!
1
04.12.2021 21:00
Ukrajinsko-rusko-beloruska umetniška avantgarda je dobila svojo prvo teoretično knjigo že leta 1933. Izšla je v tedanjem ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Kurz nas gleda, Slovenci smo daleč preveč popustljivi, ko gre za naše politike in njihove zlorabe!
27
02.12.2021 22:15
Domnevno kupovanje pristranskega medijskega poročanje in javnomnenjskih anket z davkoplačevalskim denarjem, kot papagajsko ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Will the Taliban curb drug trade, the economic backbone of Afghanistan?
13
01.12.2021 20:30
The Taliban involvement in drug trade was never a secret, however its dimension was never completely understood. Though they ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
O socrealizmu in katarzi: Nekaj desetletij v zgodovini norosti človeštva ne pomeni nič
20
29.11.2021 20:30
Vse življenje trdim, da je osnova tega sovraštva in zločinanevoščljivost. TudiKajnse je pokesal. Ah, da, trume ideologov se ... Več.
Piše: Pavle Okorn
Omikron pred vrati: Ne bi rad napovedoval še veliko slabših časov, a se temu žal ne morem izogniti
17
28.11.2021 21:00
O novi različici seva SARS-Cov-2, ki so jo prvič odkrili 9. novembra v Južni Afriki, vemo še zelo malo. Svetovna zdravstvena ... Več.
Piše: Milan Krek
Sojenje Elizabeth Holmes: Ugasla zvezda Forbesove lestvice milijarderjev
8
28.11.2021 11:00
Prodor Elizabeth Holmes med smetano v Silicijevi dolini je bil bleščav v vseh ozirih in ni brez razloga spominjal na zvezdniški ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Tri vprašanja za ministrstvi moči in sile ali zakaj je gradnja NUK II in Digitalne nacionalne knjižnice nujna
9
27.11.2021 21:30
Za gradnjo NUK II smo vsi! Tako eni kot drugi, tako levi kot desni. Vsi vmes in mi anarhisti. Zakaj se zakonodajalci ne držijo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Rimljan v Emoni (1/2): Med vsemi ljubljanskimi aktivnostmi, za katere si ne bi nikoli mislil, da jih bom počel, je tudi tek
8
26.11.2021 21:00
Valerio Fabbri ni le italijanski novinar, ki živi in dela v Ljubljani, ampak je tudi tisti Rimljan, ki se je preselil v ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Zamolčana alternativa: Včasih se zdi, da mnogim ustreza nenehno izredno stanje, ker potem ni dialoga o resničnih problemih
18
25.11.2021 22:00
Volitve v Državni zbor se približujejo, kar se pozna v vse večji medijski histeriji, ki pa žal dodatno potencira preživeto ... Več.
Piše: Bojan Dobovšek
Velika koalicija: Politika niso predvolilne zaobljube o izključevanju, politika je umetnost možnega
15
24.11.2021 23:59
Ali je Slovenija že dovolj zrela za t.i. veliko koalicijo, bo osrednje vprašanje, s katerim se bosta soočili slovenska politika ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Gospod Šarec, spet vas opozarjam: Umirite se in ne grozite, koga vse boste zamenjali, saj veste, da bomo zamenjali vas; če ne prej, pa po štirih letih mandata!
16
23.11.2021 23:32
Prestopili smo mejo. Stanje je obupno in minister za zdravje kliče na pomoč vsakega, ki bi lahko pomagal. Iščemo tudi kadrovsko ... Več.
Piše: Milan Krek
Kot Romeo in Julija: Tragedija zamenjav dolgoletnih direktorjev državnih podjetij
16
21.11.2021 22:11
Bitka direktorjev državnih podjetij za ohranitev njihovih položajev me spominja na ljubezensko tragedijo Romeo in Julija. V svoj ... Več.
Piše: Ivan Simič
Hermann Nitsch v muzeju religij sredi poblaznelih relikvij
6
20.11.2021 21:30
Ravno Hermann Nitsch je študijski primer, v katerem vidimo, da ne obstaja dobra ali slaba umetnost, temveč umetnost, ki je blizu ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
"Nihče vam ne bo odgovoril, kam je šel dobiček od prodaje elektrike, tega ne boste nikoli izvedeli ..."
10
19.11.2021 20:58
Demokracija je, dobiti jasen odgovor na preprosto vprašanje 'Kam je šel dobiček od prodaje elektrike?' In demokracija je, ne se ... Več.
Piše: Miha Burger
KPK odgovarja Milanu Kreku: Izredne razmere ne morejo biti izgovor za odstopanje od načel javnega naročanja!
6
18.11.2021 19:00
Na portalu+ je bil 16. 11. 2021 objavljen komentar Milana Kreka z naslovom Virus nima partijske knjižice, udari vedno po vseh, ... Več.
Piše: Uredništvo
Slovenija povabljena na decembrski Vrh za demokracijo, Madžarska edina članica EU brez vabila
10
17.11.2021 21:22
Po nedavnem podnebnem vrhu na Škotskem, ki se je na žalost predvidljivo končal bolj z neuspehom kot uspehom, nas do konca leta ... Več.
Piše: Božo Cerar
Virus nima partijske knjižice, udari vedno po vseh, naših in vaših. To je preprosta logika narave, ki ni politično obarvana, ampak sloni na Darwinovih predpostavkah!
17
16.11.2021 20:11
Zdravniki se moramo boriti za zdravje in življenje in ne za smrt; pri nas mora biti življenje ljudi pred politično opredlitvijo ... Več.
Piše: Milan Krek
Po koncu svetovnega podnebnega vrha v Glasgowu: Načrt B ne obstaja!
11
14.11.2021 22:59
Donald J. Johnston je nekdanji generalni sekretar Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) in večkratni minister ... Več.
Piše: Donald J. Johnston
Skupaj naprej! Z lažno solidarnostjo in pogrebom etike bomo hitreje na cilju!
14
14.11.2021 11:00
V oddaji Skupaj naprej! niste izvedeli, da so Danci, Švedi, Švicarji, Nemci ali po novem tudi Avstralci, ki sicer doživljajo ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Leonid Šejka: Največja premetenost Satana je v tem, da nas je prepričal, da ne obstaja
8
13.11.2021 19:00
Zbolel sem za covidom, seveda sem bil pred tem cepljen. Kot večina, dvakrat. Menim, da je ravno cepljenje pomemben dejavnik, da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Velika koalicija: Politika niso predvolilne zaobljube o izključevanju, politika je umetnost možnega
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.753
02/
Kurz nas gleda, Slovenci smo daleč preveč popustljivi, ko gre za naše politike in njihove zlorabe!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.491
03/
Zamolčana alternativa: Včasih se zdi, da mnogim ustreza nenehno izredno stanje, ker potem ni dialoga o resničnih problemih
Bojan Dobovšek
Ogledov: 1.574
04/
O socrealizmu in katarzi: Nekaj desetletij v zgodovini norosti človeštva ne pomeni nič
Pavle Okorn
Ogledov: 1.532
05/
Sojenje Elizabeth Holmes: Ugasla zvezda Forbesove lestvice milijarderjev
Simona Rebolj
Ogledov: 1.587
06/
Omikron pred vrati: Ne bi rad napovedoval še veliko slabših časov, a se temu žal ne morem izogniti
Milan Krek
Ogledov: 1.250
07/
Tragedija na Soči: Za smrt desetletnega Jaše še nihče ni odgovarjal, kar je nov dokaz "vrhunskega" slovenskega pravosodja
Uredništvo
Ogledov: 975
08/
Gospod Šarec, spet vas opozarjam: Umirite se in ne grozite, koga vse boste zamenjali, saj veste, da bomo zamenjali vas; če ne prej, pa po štirih letih mandata!
Milan Krek
Ogledov: 2.226
09/
Will the Taliban curb drug trade, the economic backbone of Afghanistan?
Valerio Fabbri
Ogledov: 904
10/
Rimljan v Emoni (1/2): Med vsemi ljubljanskimi aktivnostmi, za katere si ne bi nikoli mislil, da jih bom počel, je tudi tek
Valerio Fabbri
Ogledov: 1.029