Komentar

Kaj vse nam je dala Evropska unija, pa smo na to že skoraj pozabili

Po opustošenju, ki ga je za seboj pustila II. svetovna vojna, je v Franciji in Nemčiji dozorelo spoznanje, da so mir, sodelovanje in sožitje edina alternativa ponavljajočim se tragedijam vojn. Iz tega spoznanja so vizionarski ustanovni očetje današnje Evrope unije, vsi pretežno krščanskega porekla, Robert Schuman, Jean Monnet, Konrad Adenauer, Alcide de Gasperi idr. zasnovali svoj edinstven zgodovinski mirovniški projekt, po zaslugi katerega se je Evropa prelevila "iz stoletij navidezno neskončnih vojn" in "iz zibelke najhujših morilskih in zasužnjevalskih človekovih ideologij" v oazo miru, ki ga članice EU uživajo že tričetrt stoletja, Evropejcem pa se nam mir zdi nekaj povsem naravnega.

29.06.2021 22:13
Piše: Milan Gregorič
Ključne besede:   Evropska unija   Slovenija   Robert Schuman   Jean Monnet   Konrad Adenauer   Francija   Nemčija   Rusija

Slovenija je od vstopa v EU do danes še vedno neto prejemnica sredstev iz proračuna EU, kar pomeni, da prejema več sredstev, kot jih daje.

Pred dobrim mesecem smo obhajali jubilej, ko je 9. maja 1950 nekdanji francoski zunanji minister Robert Schuman v sloviti deklaraciji predstavil svoje zamisli o organizaciji nadnacionalnega sodelovanja v Evropi, ki so padle na zelo plodna tla. Najprej v ustanovitvi Skupnosti za premog in jeklo, ki je z namenom preprečevanja novih vojn postavila pod skupni evropski nadzor proizvodnjo premoga in jekla, dveh strateških surovin za vojaško industrijo. Na kar sta nato iz nje izšli najprej Evropska gospodarska skupnost (EGS) kot gospodarsko združenje, in potem še Evropska unija (EU) kot skupen evropski naddržavni politični projekt. Zato večina Evropejcev upošteva 9. maj kot uradni dan nastanka EU. Ob številnih problemih, s katerimi se ubada EU - kot tudi sleherna druga človeška skupnost - in ob občasnih spremljajočih lahkomiselnih komentarjih o skorajšnjem razpadu povezave, je prav, da se vsaj ob jubilejih ozremo nazaj in ugotavljamo, kaj vse nam je dala in nam še naprej nudi ta naddržavna tvorba oziroma naša nova širša domovina.

 

 

Edinstven, zgodovinski mirovniški projekt

 

Iz bridkih izkušenj preteklosti, ko so vsakih nekaj deset let divjale uničujoče vojne po evropski celini, je dozorelo spoznanje, da so mir, sodelovanje in sožitje edina alternativa ponavljajočim se tragedijam vojnega pustošenja. Iz tega spoznanja so potem vizionarski ustanovni očetje EU, pretežno krščanskega porekla, Robert Schuman, Jean Monnet, Konrad Adenauer, Alcide de Gasperi idr. zasnovali svoj edinstven zgodovinski mirovniški projekt, po zaslugi katerega se je Evropa prelevila "iz stoletij navidezno neskončnih vojn" in "iz zibelke najhujših morilskih in zasužnjevalskih človekovih ideologij" v oazo miru, ki ga članice EU uživajo že tričetrt stoletja. 

 

V publikaciji, ki sta jo leta 2004 ob stopu Slovenije v EU izdali Delegacija Evropske komisije v Sloveniji in Urad vlade za informiranje, najdemo med ostalim podatke o sledečih pomembnih pridobitvah, ki jih prinaša Sloveniji in njenim državljanom vključitev v EU. Slovenski državljani so postali hkrati evropski državljani in s tem pridobili, med drugim, pravico do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju drugih držav članic; pravico do celovite konzularne zaščite na veleposlaništvih ali konzulatih  katerekoli druge države članice EU v primeru bolezni, nesreč, pripora, urejanja statusnih zadev ipd.; pravico voliti in biti izvoljen v Evropski parlament idr. Po sprostitvi delovne sile leta 2011 se slovenski državljan brez omejitev lahko zaposli v državah članicah EU. Slovenska kartica zdravstvenega zavarovanja je z vstopom v EU postala evropska ter z njo lahko slovenski državljani uveljavljajo pravico do zdravstvenih storitev v vseh članicah EU. Slovenski študentje lahko študirajo na katerikoli univerzi v EU, če izpolnjujejo vpisne pogoje. V primeru obveznega plačevanja šolnine plačujejo enake zneske, kot jih plačujejo študentje države gostiteljice. Slovenski športniki v državah EU niso več obravnavani kot tujci. Enako velja nasprotno.

 

Slovenščina je postala eden od uradnih jezikov EU, kar pomeni, da državljani Slovenije na zasedanjih institucij EU lahko govorijo slovensko ter vlagajo prošnje, peticije, pritožbe in tožbe v slovenskem jeziku. Lahko najamejo posojila ali odprejo transakcijski bančni račun v katerikoli članici EU. Lahko se zavarujejo pri zavarovalnicah katerekoli članice EU. Nepremičninski trg na področju EU je popolnoma odprt za vse državljane EU. Slovenska podjetja lahko svoje izdelke in storitve proizvajajo in tržijo kjerkoli na območju EU ter tudi ustanavljajo svoje hčerinske družbe ali podružnice. Prevozniki lahko opravljajo svoje storitve na celotnem teritoriju EU brez posebnih dovolilnic, vendar z licenco EU.

 

EU se financira iz skupnega proračuna, ki ga sestavljajo različni prispevki držav članic. Del sredstev iz proračuna EU pa se prek različnih politik in programov solidarnostno preliva nazaj v članice za financiranje skupnih programov EU. Slovenija je od vstopa v EU do danes še vedno neto prejemnica sredstev iz proračuna EU, kar pomeni, da prejema več sredstev, kot jih daje. Članice so dolžne izvajati stroge evropske programe varovanja okolja, zlasti na področju komunalnih odpadnih voda, odpadne embalaže in industrijskega onesnaževanja. Povezava vlaga velike napore v ustanavljanje čezmejnih evropskih regij pod pokroviteljstvom prizadetih obmejnih držav, zlasti na območjih, ki so si jih v preteklosti sosedne države s silo trgale ena drugi.

 

 

Reševanje nacionalnega vprašanja, položaj manjšin

 

Evropska celina je bila v preteklosti prizorišče neskončnih uničevalnih vojn, povzročenih v veliki meri zaradi nacionalnih in občasno tudi verskih nestrpnosti in sovraštev. Kar pa ni nujno nekaj nespremenljivega, kajti komentatorji opozarjajo, da smo npr. imeli v odnosu med krščanstvom in islamom sicer res stoletja sovraštva, a tudi obdobja kooperativnega sodelovanja. Tudi Nemci in Francozi so dolgo časa veljali za nepomirljive sovražnike, o čemer danes ne moremo več govoriti. Je pa Evropa še vedno ploden teren za izbruhe narodnostne nestrpnosti in sovraštva, kar je pokazala tudi balkanska morija in novejša agresija Rusije na Ukrajino.

 

Poleg tega so zmagovalci druge svetovne vojne zarisali take meje, da so bile številne narodnostne skupnosti odtrgane od matičnega naroda, padle v podrejen položaj manjšin in tako postale izvor latentnih sporov. Ob nam dobro poznanih italijansko-slovenskih manjšinskih problemih tlijo npr. po Evropi še češko-nemški, britansko-irski, flamsko-valonski, angleško-škotski, slovaško-češki, romunsko-madžarski, finsko-ruski, rusko-ukrajinski, špansko-katalonski spor pa problem Baskov idr. Po neuradnih ocenah štejejo manjšine okrog 45 milijonov pripadnikov v 27 državah Evropske unije. V pravnih aktih EU je sicer prisotna zaščita pravic pripadnikov narodnih in jezikovnih manjšin in v novejšem času so bile te pravice vključene med človekove pravice, ki jih je tako treba spoštovati kot ostale človekove pravice in svoboščine in so tudi iztožljive na Evropskem sodišču. Vendar s svojimi akti EU še ni pridobila direktne pristojnosti na področju zaščite manjšin, niti na področju sprejemanja manjšinskih zaščitnih pravnih aktov; te pristojnosti tako ostajajo v rokah držav članic, ki pa imajo zelo različen pristop do manjšinske zaščite, jo ne rešujejo vedno na ustrezen način, kar vnaša na to področje še vedno nemir.

 

Nacionalna in manjšinska vprašanja so zelo občutljiva in kompleksna problematika, katere reševanje terja velike napore EU in njenih članic. Tega so se zavedali tudi ustanovni očetje EU in do danes je Unija s svojo filozofijo in dokaj dosledno prakso strpnosti, sprejemanja različnosti in enakopravnega sodelovanja članic postala prava vzorna delavnica za postopno izkoreninjenje nacionalne nestrpnosti in sovraštva. To zagotovo potrjujejo tudi dolga desetletja miru in blaginje, če odmislimo vojaške konflikte, ki jih je sprožil razpad komunističnih sistemov in v novejšem času navedena ruska agresija na Ukrajino, ki pa so se odvijali izven meja EU. Na področju reševanja problematike narodnostnih in jezikovnih manjšin čaka povezavo še veliko dela in naporov.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
4
Ali se približujemo uničujoči jedrski III. svetovni vojni?
31
01.02.2023 20:00
Odločno obsojam rusko agresijo na Ukrajino in podpiram vsakršno pomoč Ukrajini, da ohrani polno državno suverenost. Ob vse ... Več.
Piše: Marjan Podobnik
Finci in Estonci imajo lepi premierki, vendar to še ne more biti razlog za kopiranje njihovega zdravstvenega sistema
15
31.01.2023 23:59
Po novem imamo Strateški svet, ki ga vodi predsednik vlade. Imamo lastne strokovnjake, zato nam res ni treba kopirati tujih ... Več.
Piše: Milan Krek
Rusi ne prihajajo, Rusi so že dolgo tukaj med nami
8
31.01.2023 11:10
No pa smo poleg vseh dnevnih dogodivščin, političnih, modnih, protokolarnih, muzejskih peripetij v naši deželici dobili še pravo ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Avtokracija je navzven videti res trdna, a je navznoter v resnici izjemno šibka
12
25.01.2023 20:00
Mediji so eden pomembnejših segmentov vsake avtokracije. Večina medijev tako v državni kot v privatni lasti je oblasti ... Več.
Piše: Andraž Šest
7352 žalitev
12
24.01.2023 20:25
7352 evrov je znesek, ki naj bi ga predsednica Državnega zbora po uradnih podatkih zapravila na račun davkoplačevalcev za njen ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Kot v češki risanki A je to!: Zdravstvena reforma premierja Goloba in ministra Loredana
16
23.01.2023 22:15
V vladne sobane se je naselil strah. Bojijo se sindroma Šarec, ko so mu koalicijski partnerji kljub opozorilom toliko časa ... Več.
Piše: Milan Krek
Gostujoče pero: Januar je pač tak mesec
24
22.01.2023 20:00
Lepota novega leta je v tem, da se ponovno obrne list. Četudi je življenje zvezna stvar, konec decembra vseeno potegnemo črto ... Več.
Piše: Anže Logar
Damnatio memoriae ali koga moti muzej, posvečen slovenski osamosvojitvi
18
21.01.2023 22:40
Odločitev vlade, da sledi predlogu ministrice za kulturo in združi Muzej slovenske osamosvojitve in Muzej novejše zgodovine ... Več.
Piše: Igor Bavčar
Tanki za Ukrajino: Dolgoletno nemško paktiranje s Putinom bo Evropo še drago stalo
23
20.01.2023 19:30
Kot že dvakrat v dobrih sto letih je Nemčija ponovno destruktivna sila Evrope. Nekoč so nemški tanki uničevali evropsko ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Opravičilo s kladivom
27
17.01.2023 20:00
Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan je naredil napako v odločilnem trenutku. Nemudoma, pred vsemi televizijskimi kamerami ... Več.
Piše: Milan Krek
Uredniški komentar: Minister za finance kot blagajnik
14
16.01.2023 20:32
V normalni državi je minister za finance steber stabilnosti, kreator jedrne politike vlade. Pogosto celo bolj pomemben kot ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Politična satira: Kako so Nataša, Urška in Robert vrnili ugled najvišjim državnim funkcijam
10
13.01.2023 23:00
Prejeli smo magnetogram sestanka predsednice republike, predsednika vlade in predsednice državnega zbora o vrnitvi načetega ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Nova svetovna ekonomija: Ko bomo sprejeli realnost večpolarnega sveta, bomo lahko rešili probleme, ki so se nam izmikali
23
12.01.2023 20:00
To novo serijo kolumn odpiram v novem letu in novem začetku za Brazilijo z inavguracijo predsednika Lule da Silve. Njegovi ... Več.
Piše: Jeffrey Sachs
Kitajsko leto zajca: Kaj nas letos najverjetneje čaka v mednarodni politiki
12
11.01.2023 20:30
Novo leto močno spominja na svoje tri brate, 2020, 2021 in 2022. Zapletena družina. Videti je, kot da se zgodovina ponavlja. ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Država kot Radio GA GA
21
10.01.2023 19:43
Zadnje čase se novice mainstream medijev berejo kot satirični portali. Ustvarjalci slednjih pa imajo vedno lažje delo, saj se ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Minister za katastrofe v zdravstvu prikriva, da je brez osebnega zdravnika v resnici skoraj 190.000 ljudi!
36
08.01.2023 19:00
Izredne razmere v zdravstvu, ki jih minister za zdravje patološko zanika, vnašajo hudo diskriminacijo, neenakost med državljane. ... Več.
Piše: Milan Krek
Fenomen Lažgoše: Razvpita proslava, ki skruni vojno grobišče in tepta spoštovanje do umrlih
40
07.01.2023 00:50
Politične norije na grobu v Dražgošah povedo, da jim groba sploh ni mar. Kljub večkratnim opozorilom se požvižgajo na 8. člen ... Več.
Piše: Jože Dežman
Vse kočije Urške Klakočar Zupančič
23
05.01.2023 23:25
Natanko na prvi dan novega leta je predsednica Državnega zbora poskrbela za pravi skandal: na tradicionalni novoletni koncert ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O spodobnosti, patru Rupniku in Prešernovi nagradi
15
03.01.2023 20:00
Poudarjeno govorjenje o svobodi, ki označuje sleherni totalizirajoči ideološki diskurz, je pač znak, da sta tako svoboda kot ... Več.
Piše: Marjan Frankovič
Med socializmom in kapitalizmom: Joc Pečečnik odgovarja Urški Klakočar Zupančič
23
02.01.2023 21:30
Potem ko je predsednica Državnega zbora Urška Klakočar Zupančič v novoletnem intervjuju za spletni portal Siol okrcala Joca ... Več.
Piše: Joc Pečečnik
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Kot v češki risanki A je to!: Zdravstvena reforma premierja Goloba in ministra Loredana
Milan Krek
Ogledov: 1.836
02/
7352 žalitev
Tilen Majnardi
Ogledov: 1.776
03/
Odgovor na vprašanje, kdo najbolj ogroža Rusijo, je enostaven: Rusija.
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.637
04/
Finci in Estonci imajo lepi premierki, vendar to še ne more biti razlog za kopiranje njihovega zdravstvenega sistema
Milan Krek
Ogledov: 1.044
05/
Avtokracija je navzven videti res trdna, a je navznoter v resnici izjemno šibka
Andraž Šest
Ogledov: 1.228
06/
Rusi ne prihajajo, Rusi so že dolgo tukaj med nami
Tilen Majnardi
Ogledov: 1.134
07/
Manevrskega prostora za višje plače v Sloveniji na žalost takorekoč ni
Bine Kordež
Ogledov: 1.186
08/
Ali se približujemo uničujoči jedrski III. svetovni vojni?
Marjan Podobnik
Ogledov: 926
09/
Gostujoče pero: Januar je pač tak mesec
Anže Logar
Ogledov: 2.623
10/
Izključitev Rusije iz sistema SWIFT je priložnost za Kitajsko in za internacionalizacijo juana
Valerio Fabbri
Ogledov: 570