Komentar

Kaj vse nam je dala Evropska unija, pa smo na to že skoraj pozabili

Po opustošenju, ki ga je za seboj pustila II. svetovna vojna, je v Franciji in Nemčiji dozorelo spoznanje, da so mir, sodelovanje in sožitje edina alternativa ponavljajočim se tragedijam vojn. Iz tega spoznanja so vizionarski ustanovni očetje današnje Evrope unije, vsi pretežno krščanskega porekla, Robert Schuman, Jean Monnet, Konrad Adenauer, Alcide de Gasperi idr. zasnovali svoj edinstven zgodovinski mirovniški projekt, po zaslugi katerega se je Evropa prelevila "iz stoletij navidezno neskončnih vojn" in "iz zibelke najhujših morilskih in zasužnjevalskih človekovih ideologij" v oazo miru, ki ga članice EU uživajo že tričetrt stoletja, Evropejcem pa se nam mir zdi nekaj povsem naravnega.

29.06.2021 22:13
Piše: Milan Gregorič
Ključne besede:   Evropska unija   Slovenija   Robert Schuman   Jean Monnet   Konrad Adenauer   Francija   Nemčija   Rusija

Slovenija je od vstopa v EU do danes še vedno neto prejemnica sredstev iz proračuna EU, kar pomeni, da prejema več sredstev, kot jih daje.

Pred dobrim mesecem smo obhajali jubilej, ko je 9. maja 1950 nekdanji francoski zunanji minister Robert Schuman v sloviti deklaraciji predstavil svoje zamisli o organizaciji nadnacionalnega sodelovanja v Evropi, ki so padle na zelo plodna tla. Najprej v ustanovitvi Skupnosti za premog in jeklo, ki je z namenom preprečevanja novih vojn postavila pod skupni evropski nadzor proizvodnjo premoga in jekla, dveh strateških surovin za vojaško industrijo. Na kar sta nato iz nje izšli najprej Evropska gospodarska skupnost (EGS) kot gospodarsko združenje, in potem še Evropska unija (EU) kot skupen evropski naddržavni politični projekt. Zato večina Evropejcev upošteva 9. maj kot uradni dan nastanka EU. Ob številnih problemih, s katerimi se ubada EU - kot tudi sleherna druga človeška skupnost - in ob občasnih spremljajočih lahkomiselnih komentarjih o skorajšnjem razpadu povezave, je prav, da se vsaj ob jubilejih ozremo nazaj in ugotavljamo, kaj vse nam je dala in nam še naprej nudi ta naddržavna tvorba oziroma naša nova širša domovina.

 

 

Edinstven, zgodovinski mirovniški projekt

 

Iz bridkih izkušenj preteklosti, ko so vsakih nekaj deset let divjale uničujoče vojne po evropski celini, je dozorelo spoznanje, da so mir, sodelovanje in sožitje edina alternativa ponavljajočim se tragedijam vojnega pustošenja. Iz tega spoznanja so potem vizionarski ustanovni očetje EU, pretežno krščanskega porekla, Robert Schuman, Jean Monnet, Konrad Adenauer, Alcide de Gasperi idr. zasnovali svoj edinstven zgodovinski mirovniški projekt, po zaslugi katerega se je Evropa prelevila "iz stoletij navidezno neskončnih vojn" in "iz zibelke najhujših morilskih in zasužnjevalskih človekovih ideologij" v oazo miru, ki ga članice EU uživajo že tričetrt stoletja. 

 

V publikaciji, ki sta jo leta 2004 ob stopu Slovenije v EU izdali Delegacija Evropske komisije v Sloveniji in Urad vlade za informiranje, najdemo med ostalim podatke o sledečih pomembnih pridobitvah, ki jih prinaša Sloveniji in njenim državljanom vključitev v EU. Slovenski državljani so postali hkrati evropski državljani in s tem pridobili, med drugim, pravico do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju drugih držav članic; pravico do celovite konzularne zaščite na veleposlaništvih ali konzulatih  katerekoli druge države članice EU v primeru bolezni, nesreč, pripora, urejanja statusnih zadev ipd.; pravico voliti in biti izvoljen v Evropski parlament idr. Po sprostitvi delovne sile leta 2011 se slovenski državljan brez omejitev lahko zaposli v državah članicah EU. Slovenska kartica zdravstvenega zavarovanja je z vstopom v EU postala evropska ter z njo lahko slovenski državljani uveljavljajo pravico do zdravstvenih storitev v vseh članicah EU. Slovenski študentje lahko študirajo na katerikoli univerzi v EU, če izpolnjujejo vpisne pogoje. V primeru obveznega plačevanja šolnine plačujejo enake zneske, kot jih plačujejo študentje države gostiteljice. Slovenski športniki v državah EU niso več obravnavani kot tujci. Enako velja nasprotno.

 

Slovenščina je postala eden od uradnih jezikov EU, kar pomeni, da državljani Slovenije na zasedanjih institucij EU lahko govorijo slovensko ter vlagajo prošnje, peticije, pritožbe in tožbe v slovenskem jeziku. Lahko najamejo posojila ali odprejo transakcijski bančni račun v katerikoli članici EU. Lahko se zavarujejo pri zavarovalnicah katerekoli članice EU. Nepremičninski trg na področju EU je popolnoma odprt za vse državljane EU. Slovenska podjetja lahko svoje izdelke in storitve proizvajajo in tržijo kjerkoli na območju EU ter tudi ustanavljajo svoje hčerinske družbe ali podružnice. Prevozniki lahko opravljajo svoje storitve na celotnem teritoriju EU brez posebnih dovolilnic, vendar z licenco EU.

 

EU se financira iz skupnega proračuna, ki ga sestavljajo različni prispevki držav članic. Del sredstev iz proračuna EU pa se prek različnih politik in programov solidarnostno preliva nazaj v članice za financiranje skupnih programov EU. Slovenija je od vstopa v EU do danes še vedno neto prejemnica sredstev iz proračuna EU, kar pomeni, da prejema več sredstev, kot jih daje. Članice so dolžne izvajati stroge evropske programe varovanja okolja, zlasti na področju komunalnih odpadnih voda, odpadne embalaže in industrijskega onesnaževanja. Povezava vlaga velike napore v ustanavljanje čezmejnih evropskih regij pod pokroviteljstvom prizadetih obmejnih držav, zlasti na območjih, ki so si jih v preteklosti sosedne države s silo trgale ena drugi.

 

 

Reševanje nacionalnega vprašanja, položaj manjšin

 

Evropska celina je bila v preteklosti prizorišče neskončnih uničevalnih vojn, povzročenih v veliki meri zaradi nacionalnih in občasno tudi verskih nestrpnosti in sovraštev. Kar pa ni nujno nekaj nespremenljivega, kajti komentatorji opozarjajo, da smo npr. imeli v odnosu med krščanstvom in islamom sicer res stoletja sovraštva, a tudi obdobja kooperativnega sodelovanja. Tudi Nemci in Francozi so dolgo časa veljali za nepomirljive sovražnike, o čemer danes ne moremo več govoriti. Je pa Evropa še vedno ploden teren za izbruhe narodnostne nestrpnosti in sovraštva, kar je pokazala tudi balkanska morija in novejša agresija Rusije na Ukrajino.

 

Poleg tega so zmagovalci druge svetovne vojne zarisali take meje, da so bile številne narodnostne skupnosti odtrgane od matičnega naroda, padle v podrejen položaj manjšin in tako postale izvor latentnih sporov. Ob nam dobro poznanih italijansko-slovenskih manjšinskih problemih tlijo npr. po Evropi še češko-nemški, britansko-irski, flamsko-valonski, angleško-škotski, slovaško-češki, romunsko-madžarski, finsko-ruski, rusko-ukrajinski, špansko-katalonski spor pa problem Baskov idr. Po neuradnih ocenah štejejo manjšine okrog 45 milijonov pripadnikov v 27 državah Evropske unije. V pravnih aktih EU je sicer prisotna zaščita pravic pripadnikov narodnih in jezikovnih manjšin in v novejšem času so bile te pravice vključene med človekove pravice, ki jih je tako treba spoštovati kot ostale človekove pravice in svoboščine in so tudi iztožljive na Evropskem sodišču. Vendar s svojimi akti EU še ni pridobila direktne pristojnosti na področju zaščite manjšin, niti na področju sprejemanja manjšinskih zaščitnih pravnih aktov; te pristojnosti tako ostajajo v rokah držav članic, ki pa imajo zelo različen pristop do manjšinske zaščite, jo ne rešujejo vedno na ustrezen način, kar vnaša na to področje še vedno nemir.

 

Nacionalna in manjšinska vprašanja so zelo občutljiva in kompleksna problematika, katere reševanje terja velike napore EU in njenih članic. Tega so se zavedali tudi ustanovni očetje EU in do danes je Unija s svojo filozofijo in dokaj dosledno prakso strpnosti, sprejemanja različnosti in enakopravnega sodelovanja članic postala prava vzorna delavnica za postopno izkoreninjenje nacionalne nestrpnosti in sovraštva. To zagotovo potrjujejo tudi dolga desetletja miru in blaginje, če odmislimo vojaške konflikte, ki jih je sprožil razpad komunističnih sistemov in v novejšem času navedena ruska agresija na Ukrajino, ki pa so se odvijali izven meja EU. Na področju reševanja problematike narodnostnih in jezikovnih manjšin čaka povezavo še veliko dela in naporov.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
4
Željko Kipke: Duh je um, um je moč zavesti, zavest pa je še kako resnična
5
31.07.2021 21:04
Čudež je moč preobrazbe! Željko Kipke se s svojo umetniško obsesijo v celoti posveča probrazbi v odnosu med zavestjo in ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Sprechen Sie Albanisch?* Kosovsko vprašanje in dokončanje razpada Jugoslavije
16
30.07.2021 22:59
Usodnost spornega priznanja legitimnosti albanskega Kosova utegne imeti nekoč posledice za slovensko državnost. Utegnejo nas ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Stop vohunjenju! Reši nas lahko samo popolna transparentnost in javna dostopnost
10
29.07.2021 20:44
Najbljše orožje proti vohunjenju je sistemska zakonodaja, ki bi zahtevala, da nobena zadeva ali informacija, ki se tiče skupnih, ... Več.
Piše: Miha Burger
Ali informacijska pooblaščenka nehote "sabotira" napore javnega zdravstva za zajezitev četrtega vala epidemije?*
22
26.07.2021 22:00
Vlade v svetu in tudi naša so dale na prvo mesto v pandemiji ohranjanje zdravja ljudi. Praviloma so ukrepi v naši družbi ... Več.
Piše: Milan Krek
Previsoka pričakovanja za slavne, uspešne in ugledne puhličarje
3
25.07.2021 11:00
Logično, da UEFA ni podprla mavrične promocije zaradi nasprotovanja madžarski homofobni politiki. Ker UEFA, a veste, se ne vtika ... Več.
Piše: Simona Rebolj
George Costakis je kupoval za človeštvo neskončno pomembne umetnine, ki niso imele nobenega trga, kaj šele cene
3
24.07.2021 22:00
George Costakisje zbiral umetnine, ki jih ni nihče želel na zidovih svojih domov, še manj pa v muzejih. V svojem stanovanju je ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Uredniški komentar: Slovenska zunanja politika od naprave za oživljanje do Janševe "tviter diplomacije"
23
23.07.2021 21:04
Potem ko smo skoraj poldrugo desetletje nemo opazovali prorusko orientiranost slovenske zunanje politike, smo lani iz dežja ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Genialna promotorka aluminija Janja Vidmar ali intelektualna prostitucija v vrhu mladinske književnosti
16
22.07.2021 22:20
Umetnik, če ni zmožen ohraniti človeka v sebi, naj se obesi, je povedal Cankar. Če pa se prilagodi, ni umetnik. Janji Vidmar se ... Več.
Piše: Anej Sam
Direktor Finančne uprave Ivan Simič pravi, da bo še naprej sprejemal davčne zavezance, ki bodo prišli k njemu
15
21.07.2021 22:18
K meni na Finančno upravo Republike Slovenije (FURS) lahko pride vsak davčni zavezanec in vsakdo, ki ima ali nima težave s ... Več.
Piše: Ivan Simič
Janša vs iranski režim: So človekove pravice za Evropsko unijo po novem stvar pregmatizma in "višjih interesov"?
13
20.07.2021 20:30
Janševa izjava o neodvisni preiskavi množičnih pobojev političnih zapornikov v Iranu konec osemdesetih je v precejšnjo zadrego ... Več.
Piše: Božo Cerar
Moški pri reprodukciji prispeva zgolj spermij, zato naj se ne oglaša, ko gre za splav!
17
19.07.2021 20:00
Junija so evropski poslanci izglasovali resolucijo, po kateri so reproduktivne pravice žensk priznane kot človekove pravice. ... Več.
Piše: Ana Jud
Smo Slovenci s pljuvanjem posameznikov na ulicah prišli na nivo južnoameriških alpak?
20
18.07.2021 21:00
Pa začnimo tokrat s pljuvanjem pri alpakah, udomačenih južnoameriških kamelah andskega visokogorja. Alpake uporabljajo pljuvanje ... Več.
Piše: Milan Krek
O bolečini in trpljenju: "Pa kako jih ni sram, da se tako nemarno pretvarjajo!?"
5
17.07.2021 21:00
Ko govorimo o bolečini, govorimo o tistem trenutku, ko se naša govorica prelomi in se popolnoma spremeni, njen izraz pa postane ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Od besed k dejanjem ali zakaj je čisto vsak dan dober za umiranje
7
16.07.2021 20:18
Spomladi 1998 sem bil svetovalec predsednika državnega zbora. V mesečniku Parlamentarec sem objavil članek o svoji ideji ... Več.
Piše: Miha Burger
Po referendumu: Kaj je nekaj metrov obale proti večnemu pohlepu? Zato je pomembno, da je zakon padel.
14
15.07.2021 21:26
Le kaj naj človek pet dni po referendumu še pove o tem, zakaj je dobro, da je Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o vodah ... Več.
Piše: Zoran Leban Trojar
Trije tipi slovenskih levičarjev, zaradi katerih so Slovenci tako grozljivo leni, ko je treba voliti
19
13.07.2021 21:36
Slovenska politična scena je jasna kot bel dan. Imamo anacionalne leve in nacionalne desne sile, ki nikdar do sedaj in še lep ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Bodo maturanti, ki so se iz Španije domov vrnili okuženi, sprožili četrti val epidemije Covid-19 v Sloveniji?
19
12.07.2021 21:00
Maturantski izlet je vedno nekaj lepega, poln pričakovanj, zabave, druženja in srečanj z mnogimi mladimi s celega sveta, če se ... Več.
Piše: Milan Krek
Naše svinje so zaslovele po vsej Evropski uniji in dokazujejo, da smo Slovenci idioti
14
11.07.2021 22:15
Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) redno poudarja, da se svoboda izražanja ne nanaša zgolj na informacije, katerim smo ... Več.
Piše: Ana Jud
Jalov blagor ubogih na duhu, kajti kraljestvo je že njihovo
21
11.07.2021 11:00
Mitja Okorn je verjetno po slovenski logiki pojem uspeha tudi zato, ker je bistveno več zaslužil v tujini kot naši režiserji, ki ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Poezija je molk, ki prihaja izza priprtih oči
2
10.07.2021 18:00
Dane Zajc me prek poezije povezuje s svojo čustveno iskušnjo, nakaj manj s čutno zaznavo, še najmanj pa z intelektualno ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
20 žensk, ki lahko krojijo prihodnost Slovenije kot bodoče predsednice, premierke in ministrice
Uredništvo
Ogledov: 1.806
02/
Ali informacijska pooblaščenka nehote "sabotira" napore javnega zdravstva za zajezitev četrtega vala epidemije?*
Milan Krek
Ogledov: 1.465
03/
Uredniški komentar: Slovenska zunanja politika od naprave za oživljanje do Janševe "tviter diplomacije"
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.454
04/
Kako je obrambni minister Tonin, strokovnjak za zakup medijskega prostora, prepričal Pristop, naj Slovensko vojsko promovirajo Nova24tv.si, Domovina.si in Iskreni.net
Domen Savič
Ogledov: 1.229
05/
Genialna promotorka aluminija Janja Vidmar ali intelektualna prostitucija v vrhu mladinske književnosti
Anej Sam
Ogledov: 1.276
06/
Previsoka pričakovanja za slavne, uspešne in ugledne puhličarje
Simona Rebolj
Ogledov: 1.399
07/
Sprechen Sie Albanisch?* Kosovsko vprašanje in dokončanje razpada Jugoslavije
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 828
08/
Stop vohunjenju! Reši nas lahko samo popolna transparentnost in javna dostopnost
Miha Burger
Ogledov: 668
09/
Statistično gledano pri nas pod pragom revščine živi skoraj četrt milijona ljudi, vendar ...
Bine Kordež
Ogledov: 622
10/
Direktor Finančne uprave Ivan Simič pravi, da bo še naprej sprejemal davčne zavezance, ki bodo prišli k njemu
Ivan Simič
Ogledov: 1.500