Winston Churchill je svinje nekoč spoštljivo primerjal z ljudmi, češ mačke so vzvišene, psi ponižni, svinje pa nam parirajo. V dobrem, pa tudi v slabem. Požreti zmorejo vse kar leze in gre. Kot ljudje. Kar vemo že iz Živalske farme. Ko hočejo mafijci prikriti kakšen umor, truplo vržejo med hordo svinj in človek preprosto izgine, saj požrejo celo okostje. Ko hočejo ljudje koga verbalno prizadeti, pa mu pogosto zabrusijo, da je svinja. Žaljivka verjetno izhaja iz predpostavke, da so svinje umazane živali, kar pa ne drži. Svinje se rade valjajo po blatu, a so zelo čiste živali. Po blatu se rade valjajo, ker jim pač paše in jih ohladi. Zadnji, ki jih lahko obsoja, je ravno homo sapiens, ki je primerljiv s prepolno kanto za smeti, pa tudi valjanje po blatu mu prija, če opomnim na številne glasbene festivale, recimo, Woodstock. 

Svinje so torej okej. V resnici so svinje kul. Ni pa okej, kako ljudje na svinje gledajo, kako z njimi ravnajo in kako uporabljajo besedo - svinja.

Tako je notranji minister Aleš Hojs na Twitterju antivladne protestnike med vrsticami preimenoval v svinje. Najprej je napovedal, da bo policija ukrepala zoper t.i. rumene jopiče, ki so prišli uganjat provokacije na alternativno proslavo ob dnevu državnosti - ko je istočasno potekala tudi uradna slovesnost -, ob tem pa še zapisal: "Ne meči biserov med svinje, pravi Sveto pismo in lahko bi sledili tej modrosti." Antivladni protestniki so torej svinje, rumeni jopiči, med katerimi so tudi neonacistični fanatiki, pa biseri. Svinje so sinonim za grdo in slabo, biseri za lepo in dragoceno. Tako se stavek razume. Za piko na i se je Hojs skliceval na Sveto pismo, kjer je dotični citat res zapisan, a Sveto pismo so pisale človeške roke, po Jezusovi smrti hitro okrvavljene, in daje me nelagodje, da je krvi potihoma željan tudi Hojs. Sicer nas ne bi prostaško metal psom, kot kose zaklanih svinj. Če parafraziram Sveto pismo iz istega odstavka. 

Zdi se mi nedopustno, da se vidni politik, član vlade, ob vseh piarovcih in drugih svetovalcih, ni sposoben naučiti osnovnih manir, in da ne premore niti malo čustvene inteligence, ki bi mu pomagala pri obvladovanju besnih izbruhov. Domnevam, da je bil minister ob pisanju tistega tvita resnično jezen in celo razumem ga, kajti vsakomur lahko kdaj poči film, a na tej poziciji si huliganskega vedenja vseeno ne bi smel privoščiti. 

O protestnikih lahko misliš, da so svinje, ne moreš pa javno napisati, da so svinje, ker niso svinje, čeprav s svinjami ni nič narobe, saj so, kot sem prej opisala, krasna bitja. Vem, komplicirano. Ampak nek red mora biti, magari kompliciran, drugače smo v kaosu. In tudi smo v kaosu.

Pred leti je predsednik Borut Pahor obiskal maturantsko parado v središču Ljubljane. On se vživi v vsakršno vlogo, brez pretvarjanja. Tak pač je. Znan, zdaj že bivši politik, mi je o njem dejal, da so se ves čas norčevali češ, ah, Borut je samo Barbika, a je nazadnje v politiki prišel višje kot vsi, ki so ga zafrkavali. Ob pogledu na brhke mladenke na maturantski povorki pa je, kljub prisotnosti partnerke, navdušeno vzkliknil: "Ajde, miška mala, gremo! To mi deli, to mi deli!" Feministke so ga nemudoma zabile na križ in mu nataknile krono iz bodeče neže, jaz pa menim - so what! 

Dandanes lepo vidimo, kje je tedaj zamočil naš dragi predsednik. Politiki v Sloveniji ljudem ne govorijo, da so ljudje, pač pa svinje, in v patriarhalnem svetu moški ženskam ne pravijo, da so miške (razen v začetni fazi parjenja), ampak krave, koze, kure. Psice in prasice. Če bi Pahorju ušel stavek "Ajde, svinja mala, gremo!", morda ne bi dobil bodeče neže. Samo malo bi ga pograjali, da se tako grdo res ne spodobi govoriti. Pravim, ker ni videti, da bi Hojsa čakale kakšne sankcije. Pa bi ga morale. Grde misli pogosto vodijo do besed, te pa hitro vodijo do grdih dejanj. Ali kot pravi božji nauk: "Beseda je meso postala in se naselila med nami."