Če ste bili kdaj vsaj nekaj dni na Portugalskem, v Lizboni, potem veste, kako zaživijo ulice poleti, ko pade mrak in se ozračje vsaj malce ohladi. Ampak tokrat ne bom pisal o prijetni poletni Lizboni, pač pa žal o manj prijetnih dogodkih v Lizboni. Portugalska je namreč nedavno zaradi naraščajočega števila okuženih z virusom Sars-CoV-2-delta sevom ponovno uvedla nočno policijsko uro, ki traja od 23. ure zvečer do pete ure zjutraj. Ukrep velja v 45 portugalskih občinah, vključno z Lizbono in Portom. Hkrati je omejila gibanje v in iz prestolnice − vstop in izstop iz metropolitanskega območja Lizbone ostaja prepovedan od petka od 15. ure do ponedeljka do 6. ure. Portugalska je torej sprejela ukrepa, ki bi bila pri nas verjetno na veliko kritizirana, saj ju še vedno del stroke in tudi del prebivalcev Slovenije ne sprejema, pa tudi Ustavno sodišče je imelo določene pomisleke. Ko smo mi sprejemali podobne ukrepe v Sloveniji, je bila 14-dnevna incidenčna stopnja prek 1.000 okuženih na 100.000 prebivalcev, Portugalska pa uvaja oba ukrepa pri "le" 236 okuženih sredi turistične sezone.   

Veliko je razprav o učinkih posameznih ukrepov, pa vendar, ali mislite, da bi Portugalska oba navedena ukrepa sicer sprejela sredi turistične sezone, če bi se zavedala, da ne bi delovala? Kdorkoli je že bil na Portugalskem, dobro ve, da je tam nočno življenje burno še posebej v poletnem času, ko je Lizbona polna turistov s celega sveta in da zato policijska ura pomeni veliko škodo za njihov turizem, ki predstavlja zelo pomemben del portugalskega gospodarstva. Toda delta sev je spremenil stanje na Portugalskem, kjer se bodo noči za nekaj časa umirile. In zakaj tak ukrep? Njihova ministrica za zdravje je povsem iskreno stopila pred ljudi in preprosto razložila, da epidemije, ki jo poganja delta sev virusa, trenutno nimajo pod nadzorom. Prebivalci so to razumeli in ukrep sprejeli. Restavracije bodo tako zapirali ob 22.30 med delovnikom, ob sobotah in nedeljah pa že ob 15.30. 

Uradni podatki kažejo, da je na Portugalskem več kot 50 % prebivalstva (pri nas 39%) prejelo prvi odmerek cepiva proti covid-19, 32 % pa jih je v celoti cepljenih (pri nas 33%). To pomeni, da so do neke mere bolje precepljeni kot pri nas, pa kljub temu uvajajo zelo stroge ukrepe za zaščito prebivalstva. Naj še dodam, da je Italija nočno policijsko uro odpravila šele pred nekaj dnevi, Francija pa jo je imela še v juniju. 

Delta sev počasi napreduje v EU. Med države, kjer se hitreje širi, sodi tudi Portugalska, a se ji z vsakim dnem pridružujemo tudi ostale države. Prijatelj, ki mi že od lanske pomladi vztrajno in brezplačno vsaka dan izračunava t. i. R (R je merilo za razvoj bolezni in pomeni povprečno število ljudi, ki jih okuži ena kužna oseba v času svoje kužnosti; če je njegova vrednost več kot 1, gre za razvoj epidemije in vsakodnevno se povečuje število okuženih), mi sporoča, da je R v EU že nad 1 in da predvideva, da bo kmalu prišel do 1,20. To pa pomeni, da se epidemijski val, ki ga zaganja in vzdržuje delta sev, nezadržno širi v državah EU in tudi v Sloveniji, ter da bo slejkoprej tudi bolj vidno potrkal na naša slovenska vrata. In ko val potrka na naša vrata z vso silo, je za milejše ukrepe že prepozno, zato je takrat treba sprejeti bolj rigorozne ukrepe, tako kot so jih Portugalci. 

V tem trenutku vidimo eksponentno rast delta seva tudi v Sloveniji, ko spremljamo sekvenciranje virusa SARS-CoV-2. Vemo, da število na novo odkritih delta sevov v Sloveniji zelo hitro narašča in to tudi sporočamo javnosti, da bi razumela, da je potrebno postati bolj previden, upoštevati klasične ukrepe in se pripraviti tudi na bolj rigorozne. Najprej smo iz treh novih primerov v enem tednu skočili na 8 novih primerov, v zadnjem tednu pa že na 47, zato bo ta bolj nevaren delta sev začel tudi pri nas izpodrivati angleški (alfa) sev. Skupaj smo do sedaj s pomočjo sekvenciranja v Sloveniji odkrili že 65 primerov delta virusa. Zaskrbljeni smo, ker ne najdemo izvora tega virusa v Slovneiji. Priča smo eksponentni rasti števila okužb z delto in iz tedna v teden bo žal več ljudi okuženih s tem sevom, kar nazorno prikazuje tudi graf 1, kjer je pomembno pogledati tudi trend.

Graf 1: Število in trend na novo odkritih delta različic virusa, v posameznem tednu, pridobljenih s sekvenciranjem PCR vzorcev v Sloveniji od 21. do 24. tedna v letu 2021 (11. 5.−14. 6. 2021). Vir: NLZOH.

Verjetno se vsi strinjamo, da je zanikanje nevarnosti dodatnih okužb z delta sevom v tem trenutku nesmiselno, ker bo ta prišla ne glede na to, ali si bomo (še naprej) zatiskali ušesa in pokrivali oči. Sedaj je čas za akcijo − za cepljenje, da bomo bolje pripravljeni na soočenje z novim sevom virusa - delto. Cepljenje je trenutno najboljša obramba pred infekcijo in hospitalizacijo ter smrtjo zaradi virusa.

V takem trenutku je potrebno zaupati stroki in odločevalcem, ki vodijo epidemijske ukrepe. Samo znanje in tudi izkušnje iz drugih držav nam bodo dali prave odgovore. Vsi pristojni potrebujemo podporo pri delu, hkrati pa se moramo zavedati, da v Sloveniji nimamo veliko strokovnjakov, ki bi se spoznali na to področje, delo pa je zahtevno in težko ter izredno odgovorno. Epidemija traja že več kot eno leto in strokovnjaki so že močno utrujeni. Strokovnjakov imamo malo, ker nismo opredelili v preteklosti tega področja dela kot pomembnega in prioritetnega, zato se na samo epidemijo preprosto nismo dovolj pripravili. 

V tem trenutku  nam pri obvladovanju epidemije ne koristi začetek delovanja parlamentarne preiskovalne komisije o domnevni politični odgovornosti glede ukrepanja vlade v epidemiji covida-19. Da ne bo pomote, nočem vplivati na parlament, podpiram parlamentarno demokracijo, toda včasih je potrebno imeti malo političnega občutka, kdaj je pravi čas in kdaj ni za obravnavo občutljivih tem. Parlamentarna preiskovalna komisija je začela delovati tik pred začetkom novega epidemičnega vala in vnaša s svojim delom v Slovenski prostor nove pomisleke ravno v času, ko bi se morali poenotiti. Kot kaže prvo zaslišanje predstavnikov stroke, bo komisija s svojim delom zmanjševala avtoriteto strokovnjakom in odločevalcem v enem najbolj občutljivih trenutkov v spopadu z virusom ter zmanjševala avtoriteto pri vodenju epidemije tako stroki, kot vladi, ki je tako rekoč v parlamentarni preiskavi pred četrtim epidemičnim valom. 

Zdravstvena stroka in tudi nevladni sektor se skupaj s strokovno skupino pri Ministrstvu za zdravje, lokalnimi skupnostmi, ministrom za zdravje in slovensko vlado v tem trenutku trudi mobilizirati prebivalstvo, da se cepi in da se ponovno pripravimo na težke čase, ki po podatkih agencije ECDC nedvomno prihajajo, in da zmanjšamo število hospitaliziranih in mrtvih. Zelo se angažirajo tudi drugi strokovnjaki in inštitucije, kot sta Kemijski inštitut in Inštitut Jožef Stefan ter tudi druge institucije. Skupno stališče je, da se tokrat lahko skupaj uspešno pripravimo na naslednji val, saj imamo cepiva, ki uspešno zaščitijo ljudi pred hospitalizacijo in nepotrebno smrtjo, več kot dovolj. 

Menim, da ni dobro še manj pa koristno zbujati dvomov v aktivnosti, ki jih izvajamo v času, ko moramo izvajati zaščitne ukrepe in zmanjkuje dragocenega časa. Prebivalci se sprašujejo, komu naj verjamejo. Žal se ponavlja scenarij iz vseh dosedanjih valov epidemije. Sprašujem se, ali tudi tokrat ne bomo zmogli vsi skupaj toliko napora, da bi prenehali z nagajanjem tistim, ki z veliko napora in angažiranja vodijo proti epidemične aktivnosti? Želim si, da bomo zmogli dovolj napora, da bi stopili skupaj in skupaj povabili ljudi na cepljenje, da večino prebivalcev zaščitimo pred okužbo. Cepiva imamo dovolj, nimamo pa dovolj politične modrosti, da bi znali razlikovati med pomembnimi in nepomembnim dejanji za slovenski narod. Poiščimo to modrost čimprej.  

V tem ključnem trenutku zato pozivam k povezovanju in sodelovanju vse politične stranke in ključne deležnike. Osebno vas prosim, da v tem trenutku predvsem vlagate vse sile v obvladovanje epidemije in se vsi pridružite koaliciji za cepljenje, ki želi zaščititi vse prebivalce Slovenije ne glede na vaše različne strokovne in politične poglede. Za politične boje bo še vedno dovolj časa, v tem trenutku moramo vsi skupaj v boju proti virusu angažirati vse, ki kakorkoli lahko pripomorejo k temu, da bi pocepili čim več ljudi in jih zaščitili pred boleznijo, nekatere tudi pred nepotrebno smrtjo, saj če se bodo cepili, bodo praviloma tudi zaščiteni pred njo.

To je nacionalni projekt, projekt vseh, vzbujajte zaupanje vanj in pomagajte, da se izognemo najhujšemu scenariju. Pozabite začasno na rivalstva in spore, ne vpletajte v politične igre virusa in spopada z njim. Razumem, da je epidemija in upravljanje z njo tudi politično vprašanje, toda naj ne bo to v smislu rušenja aktivnosti, ampak v smislu dodatne pomoči vsem, ki se že dolgo trudimo obvladovati epidemijo. Tu je potrebna enotnost vseh v tej državi, ki praznuje svojih 30 let.   

Slovenija je domovina vseh in tudi vsi imamo dolžnost pomagati domovini, ko je v stiski. In domovina je danes v stiski in potrebuje našo pomoč, pomoč nas vseh. Ni samo dolžnost vlade, da se spopada z epidemijo, to je dolžnost nas vseh in tudi opozicijske politike. 

Verjemite mi, da bo stroka, tako kot vedno, z vsem srcem, znanjem in močjo pomagala svojemu narodu, kar naši prebivalci vedo in nam zaradi tega zaupajo. Tako kot vedno bo tudi tokrat stroka tudi za ceno svojih življenj in predčasnih smrti strokovnjakov delovala, kolikor bo le mogla v dobrobit naroda, ker vemo, da je to etična odgovornost in državljanska dolžnost nas vseh strokovnjakov na področju zdravstva, od medicinske sestre do doktorja znanosti.

Veliko pomoči pričakujemo od bolnišnic, ki imajo cepilne centre in bi lahko pocepile vse bolnike, ki se nahajajo v bolnišnici, pa od delovnih organizacij, ki jim samo cepljenje zagotavlja, da bodo v jeseni sploh lahko delale, veliko računamo na kolege specialiste medicine dela, ki naj poskrbijo za cepljenje zaposlenih. Zaupamo lokalnim skupnostim in županom, da se bodo osebno zavzeli, da bi se pocepilo čim več njihovih krajanov, da bi lahko navkljub epidemičnemu valu v jeseni naši otroci odšli v šole.

Z pomočjo vseh bi šlo veliko bolje, lažje in veliko manj smrti bi prešteli na koncu. Verjetno se bo na koncu epidemičnega vala, še posebej, če bo hud, našel kdo, ki bo na koncu te smrti pripisal ravno tistim, ki se bomo trudili obvladati situacijo, zagotovo se bodo tudi našli strokovnjaki iz naših vrst, da nas bodo kritizirali, česa vsega nismo naredili, a spraševali ne bodo samo nas, vprašani bodo tudi vsi tisti, ki bi lahko kaj naredili, pa niso. Potreben bo celovit pogled na koncu, ko se bo videlo, kdo je kaj naredil in česa ni naredil. Ne dvomim, da se bo našel tudi takrat nekdo (ali skupina(, ki bo na koncu ustanovil(a) preiskovalno komisijo, da bodo lahko preiskovali, kaj smo narobe delali in to zavili v politični papir. Se pa tudi zavedamo, da se bodo našel marsikdo, in tudi skupine ljudi, ki nas bodo tudi v tem valu ovirali pri našem delu, tudi to vemo in se zavedamo teh ovir, ki si jih ne želimo, a jih moramo sprejeti, ker žal realno obstajajo. 

Še je čas za spremembe in zaščito ljudi, zato vas pozivam, da stopimo skupaj in rešimo čim več življenj, kar je tokrat mogoče − imamo dovolj cepiva za vse prebivalce in če stopimo skupaj, jih bomo še pravočasno pocepili. 

Pozivam tudi predsednika države; gospod predsednik, stopite na stran stroke in ljudi, pozovite politiko, da se poenoti na tem področju in pomagajte zaščititi ljudi, ki smo vas izvolili tudi zato, da nas boste vodili tudi v težkih časih. 

Rad bi se zahvalil vsem medijem, ki so nam vse do danes pomagali s svojim delom, bili so nenadomestljivi s svojim pristopom, nas razumeli, ko nismo imeli časa za njih, poročali pošteno in nam bili v pomoč. Tisti, ki nam niso bili v pomoč, sami najbolje vedo, zakaj so to počeli, a še vedno je čas, da tudi oni spremenijo svoj odnos in pomagajo pri teh aktivnostih, promovirajte cepljenje, ki rešuje življenja. Vsaka smrt človeka, ki ne bo cepljen, je izguba človeka, ki je ne bi smeli imeti, če bi se potrudili maksimalno in pocepili čim več ljudi.  

Tokrat imamo cepivo, ki rešuje življenja. Potrudimo se vsi po svojih najboljših močeh in skupaj povabimo ljudi k cepljenju. Spet pozivam vse sodržavljane in sodržavljanke, prebivalce in prebivalke Slovenije, cepite se čim prej, poskrbite, da se bodo čim prej cepili vaši ostareli sorodniki, da boste vsi skupaj kar najbolje zaščiteni pred covid-19, pred hospitalizacijo in izgubo življenja.  

Ostanite zdravi!

Dr. Milan Krek je direktor NIJZ.