Razkrivamo

Titova cesta ali Cesta osamosvojitve Slovenije? Takšne dileme ne bi smelo biti. Po diktatorjih se ne imenuje ulic. Razen v diktaturah.

Slovenci nismo svojevrstni eksoti v Evropski uniji le zaradi (neuspešnih) vladnih pritiskov na medije, premierjevega čivkanja ali odkritega paktiranja s t.i. iliberalnimi srednjeevropskimi demokracijami, kakršna sta Poljska in Madžarska, pač pa tudi zaradi nerazčiščenega odnosa do preteklosti. Problem imamo seveda z obdobjem, ki smo ga preživeli v socialistični Jugoslaviji, od tega 35 let pod avtoritarnim režimom Josipa Broza Tita. V Sloveniji je namreč za večino ljudi Titu še vedno neprimerno reči diktator. Ni čudnega, če poimenovanja in preimenovanja ulic, ki nosijo njegovo ime, vedno dvigujejo prah. Zadnji primer so Radenci. Ni bilo prvič, da je spor končal na ustavnem sodišču, o težavah z odnosom do pokojnega diktatorja pa pišejo tudi tuji mediji.

07.07.2021 20:00
Piše: Dejan Steinbuch
Ključne besede:   Tito   Radenci   Jugoslavija   SFRJ   Roman Leljak   Kim il Sung   Franco   ustavno sodišče   The Guardian

Svet se je po letu 1990 močno spremenil in malikovalci lika in dela Josipa Broza bi po tridesetih letih to vendarle lahko že počasi dojeli.

Zadnji primer je londonski The Guardian, ki je v ponedeljek poročal o zadregi v Radencih, kjer je mestni svet konec lanskega leta Titovo cesto preimenoval v Cesto osamosvojitve Slovenije. V prispevku z naslovom Slovenian street name row highlights tension over former dictator (vir) avtor Daniel Boffey ugotavlja, da je sprememba imena v Radencih zelo razdelila krajane, med katerimi je skupina nemudoma vložila pobudo za presojo ustavnosti na ustavno sodišče. Na Beethovnovi, kjer je trenutna sestava devetčlanskega sodišča nagnjena v levo, so preimenovanje začasno zadržali, junija letos pa z večino glasov in preglasovanjem odločili, da sprememba kljub vsemu ni bila skladna z ustavo. A sodniki so se - z izjemno Klemna Jakliča, ki je v odklonilnem ločenem mnenju navedel zgodovinski kontekst Titovega režima z vidika kršenja človekovih pravic in svoboščin - izognili opredeljevanju, pač pa so "izkoristili" procesno napako v odločivi mestnega sveta v Radencih. Sklep o preimenovanju bi moral biti namreč 15 dni javno objavljen zaradi morebitnih ugovorov krajanov oziroma prebivalcev, ki živijo na tem naslovu, kar pa se ni zgodilo.

 

Pred enim mesecem je ustavno sodišče odločilo: odpravilo je odlok Občine Radenci, s katerim je tamkajšnji občinski svet 29. decembra lani Titovo cesto preimenoval v Cesto osamosvojitve Slovenije. Odlok je bil namreč, je ugotovila najvišja sodna instanca v Sloveniji, nad katero je samo Tito, oprostite, Bog, v neskladju z Zakonom o določanju območij ter o imenovanju in označevanju naselij, ulic in stavb, ker župan ni ustrezno objavil predloga za začetek postopka preimenovanja ulice in ker o predlogu niso bili obveščeni krajani, ki stanujejo na tem naslovu. Ustavni sodniki so tudi menili, da je bil odlok sprejet v neskladju z zakonom o lokalni samoupravi.

 

 

Zakonca Broz in severnokorejski diktator Kim Il Sung s soprogo.

 

 

Če upoštevamo dejstvo, da so se v Radencih o spremembi imena neke ulice odločali na posvetovalnem referendumu, pridemo do naslednje kuriozitete slovenske družbene stvarnosti, ki kaže na stanje duha: da namreč o tudi najbolj banalnih vprašanjih odločajo ljudje na referendumu. Preimenovanje neke ulice ali trga, kjer gre za uporabo imena sporne zgodovinske osebnosti - Tito je bil, objektivno gledano, diktator, pa čeprav danes 60 % Slovencev misli, da ni bil -, na koncu postane predmet preglasovanja. Večina odloča o tem, kaj je prav in kaj ni, kaj je res in kaj ni ipd.

 

V primeru Titove ceste v Radencih se je, kot smo zapisali, ustavno sodišče sicer sklicevalo na postopkovne napake in zaradi njih sprejelo odločitev, ki je marsikoga presenetila. Tako kot pred desetletjem, ko je prepovedalo poimenovanje ceste v neposredni bližini ljubljanskih Žal po Titu (kar so nekateri takrat komentirali kot svojevrstni cinizem Zorana Jankovića, češ, cesto, ki pelje na pokopališče želi imenovati po diktatorju, ki je odgovoren za povojne poboje, koncentracijska taborišča, Goli otok itd.). Takrat so se ustavni sodniki tudi vsebinsko opredelili do obdobja, ki ga zaznamuje režim Josipa Broza - in ugotovili, da je šlo za čas sistematičnega kršenja človekovih pravic in svoboščin, za obdobje enopartijskega sistema, medijske cenzure, preganjanja opozicije, zapiranja političnih oporečnikov itd.. Na dejansko in pravno naravo Titovega režima se je v odklonilnem ločenem mnenju letos navezal tudi sodnik Jaklič, ki podobno kot Daniel Boffey, avtor Guardianovega članka o zadregi s Titovo cesto v Radencih, nima težav uporabiti izraz "dikator". Jaklič pravilno ugotavlja, da so takšna, zgodovinsko izjemno sporna imena vedno tudi simbol množičnih zločinov proti človečnosti in da že iz moralnih razlogov poimenovanje ulice s takšno vsebino ni skladno z ustavo svobodne demokratične družbe.

 

 

Hladna vojna je zelo znižala politično higieno na Zahodu: Tita so Američani tolerirali zaradi njegovega kljubovanja Sovjetski zvezi. Na sliki Josip Broz in JFK v Washingtonu. Kmalu zatem so Kennedyja ustrelili.

 

 

Ko gre za Tita in obdobje socialistične Jugoslavije, so Slovenci vsaj toliko razdeljeni kot pri partizanih in domobrancih. Pri maršalu, ki je bil sin slovenske matere, lahko zagotovo najdemo tudi pozitivne lastnosti; marsikaj, kar je SFRJ dosegla v času njegove vladavine, je lahko še danes ocenjeno kot napredno, koristno in celo dobro. Toda pri vseh samodržcih 20. stoletja - od Kim Il Sunga do generalissima Franca - lahko pridemo to takšnega zaključka. In to ne spremeni dejstva, da je Tito vladal s trdo roko do konca, da je v nekem obdobju vladal celo popolnoma diktatorsko, brezobzirno. V prvih letih po koncu vojne je njegova revolucija terjala krvavi davek tudi pri tistih, ki se niso v ničemer pregrešili čez novi režim. Da ne omenjamo stotine povojnih morišč samo na ozemlju današnje Slovenije.

 

Tito ni bil demokrat, bil je avtokrat in se je na oblasti ohranil zgolj zaradi svojega spretnega manevriranja med Zahodom in Sovjetsko zvezo. V času hladne vojne so zahodne demokracije zelo zelo spustile svoje standarde politične podobnosti, kar se danes takorekoč ne more več zgoditi, diktatorji Titovega kova pa so v mednarodni izolaciji in žrtve ekonomskih in političnih sankcij. Svet se je po letu 1990 močno spremenil in malikovalci lika in dela Josipa Broza bi po tridesetih letih to vendarle lahko že počasi dojeli.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
9
Statistično gledano pri nas pod pragom revščine živi skoraj četrt milijona ljudi, vendar ...
4
28.07.2021 21:30
V Sloveniji živi 12 odstotkov ljudi pod statistično opredeljenim pragom revščine. Ta je v letu 2019 znašal 1.477 evrov na ... Več.
Piše: Bine Kordež
Kako je obrambni minister Tonin, strokovnjak za zakup medijskega prostora, prepričal Pristop, naj Slovensko vojsko promovirajo Nova24tv.si, Domovina.si in Iskreni.net
31
27.07.2021 20:00
Oglasna kampanja za Slovensko vojsko, ki jo financiramo davkoplačevalci, predstavlja jasen primer kanaliziranja javnih sredstev ... Več.
Piše: Domen Savič
20 žensk, ki lahko krojijo prihodnost Slovenije kot bodoče predsednice, premierke in ministrice
15
25.07.2021 22:08
Kako se bo v ženskih kvotah odzrcalilo leto 2022, ki bo super volilno leto, saj se bodo zvrstile državnozborske, lokalne in še ... Več.
Piše: Uredništvo
Popravek: V Splošni bolnišnici Celje so bolnikom vstavili ustrezne zaklopke s CE certifikatom, ki so v uporabi v EU!
0
12.07.2021 19:00
V torek, 6. julija 2021 je bil na spletni strani Portalplus objavljen članek z naslovom V Splošni bolnišnici Celje so bolnikoma ... Več.
Piše: Uredništvo
V Splošni bolnišnici Celje so bolnikoma vstavili problematične srčne zaklopke, ki v EU sploh še niso uradno odobrene!
5
06.07.2021 01:20
Še vedno odmeva dogodek v celjski Splošni bolnišnici, kjer so dvema pacientoma vstavili srčne zaklopke indijskega proizvajalca, ... Več.
Piše: Uredništvo
Ko telo ne zmore več: Adrenalna izgorelost kot posledica deloholizma
13
10.06.2021 23:59
Ko se človek znajde v stanju izgorelosti, je na prvi pogled videti, da se mu je zgodilo nekaj krutega; klientom se zdi situacija ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
80 let Operacije Barbarossa: Zakaj je bil Hitlerjev načrt napada na Sovjetsko zvezo že v naprej obsojen na propad
5
05.06.2021 05:00
22. junija bo minilo natanko 80 let od operacije Barbarossa, največje vojaške operacije, ki so jo izvedli kdajkoli v moderni ... Več.
Piše: Shane Quinn
Je bilo slovensko gospodarstvo v letu korone 2020 kljub vsemu uspešno?
2
02.06.2021 06:00
Lanski rezultati poslovanja gospodarskih družb Slovenije so glede na težke razmere relativno dobri, saj je ustvarjena dodana ... Več.
Piše: Bine Kordež
Neenakost med ljudmi (7): Kakšna je struktura premoženja Slovencev, ki imajo skupaj pod palcem vsaj 170 milijard evrov
5
26.05.2021 05:00
Dohodkovni položaj ljudi se bo lahko izboljševal in približeval nivojem razvitejših držav le z višjo gospodarsko rastjo, z več ... Več.
Piše: Bine Kordež
Neenakost med ljudmi (6): O koncentraciji premoženja ali kako denar dela denar
5
19.05.2021 05:45
Glavni razlog za kopičenje bogastva v rokah ozkega kroga ljudi so torej relativno visoki dohodki iz kapitala, predvsem pa ... Več.
Piše: Bine Kordež
Ali bo stari lisjak in "večni sodnik" Marko Ilešič uspel dobiti še četrti mandat za Sodišče EU v Luksemburgu?
5
17.05.2021 21:00
Siva eminenca slovenskega prava, univerzitetni profesor, človek iz ozadja, stari lisjak, bivši dekan, nekdanji predsednik ... Več.
Piše: Uredništvo
Politično mešetarjenje vladne SMC v senci mariborskega superračunalnika: Nezakoniti Upravni odbor Instituta informacijskih znanosti pod taktirko vladne SMC tiho sodeluje pri razgrajevanju razvojnega in izvoznega potenciala IZUM-a!
5
17.05.2021 05:00
Večina članov Upravnega odbora Instituta informacijskih znanosti (IZUM) s sedežem v Mariboru ni strokovno kompetentna za ... Več.
Piše: Tomaž Seljak
Neenakost med ljudmi (5): O nastajanju presežnega premoženja oziroma zakaj se povečujejo razlike v premoženju ljudi
5
13.05.2021 05:30
Kakorkoli se (skoraj) vsi strinjamo, da vse večja neenakost med ljudmi družbeno ni sprejemljiva, pa se ti procesi z leti samo ... Več.
Piše: Bine Kordež
Evropsko sodišče za človekove pravice: "V demokratični družbi je obvezno cepljenje otrok nujno"
15
06.05.2021 22:00
Obvezno cepljenje otrok ima prednost pred pravicami in svoboščinami staršev do neizpolnitve te obveznosti. Še več: država lahko ... Več.
Piše: Žiga Stupica
Neenakost med ljudmi (4): Tisoč Slovencev ima v lasti dobro tretjino vsega premoženja pri nas
8
04.05.2021 22:32
Vsa podjetja v Sloveniji so bili na osnovi rezultatov v letu 2019 vredna okoli 65 milijard, od česar je 15 % v državni lasti, ... Več.
Piše: Bine Kordež
Kampanja proti družinskemu nasilju, ki je diskriminirala očete in spregledala žensko nasilje
18
30.04.2021 23:43
Kampanja, s katero so tri ženske organizacije, ki pomagajo ženskam v stiski oziroma žrtvam (družinskega) nasilja, poskušale ... Več.
Piše: Andrej Mertelj
Neenakost med ljudmi (3): V Sloveniji je distribucija plač ustrezna glede na ustvarjeno dodano vrednost
7
27.04.2021 23:00
Za Slovenijo lahko ocenimo, da je skupni obseg plačila zaposlenih približno v okviru ustvarjenih rezultatov v družbi, je pa ... Več.
Piše: Bine Kordež
Arabska pomlad (2011-2021): Desetletje tajnih operacij Zahoda v Siriji
14
26.04.2021 22:48
Desetletje po t.i. arabski pomladi, ki je Severni Afriki in Bližnjemu vzhodu, od Tunizije na zahodu, do Sirije na vzhodu, ... Več.
Piše: Shane Quinn
Davčne spremembe v času korone: Najbolje plačani bodo še profitirali, tisti z najnižjimi plačami pa bodo ostali na istem
2
25.04.2021 11:00
Ko gre za javne finance, se vlada, ki bi bila v normalnih razmerah silno previdna glede davčne politike, zdaj s primanjkljajem ... Več.
Piše: Bine Kordež
Neenakost med ljudmi (2): Zakaj bi višje plače negativno vplivale na donos na kapital in motivacijo lastnikov za vlaganja
9
20.04.2021 22:41
V Sloveniji smo v zadnjih dveh desetletjih ustvarjeno dodano vrednost delili v razmerju štiri petine za delo, petino za kapital. ... Več.
Piše: Bine Kordež
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
20 žensk, ki lahko krojijo prihodnost Slovenije kot bodoče predsednice, premierke in ministrice
Uredništvo
Ogledov: 1.807
02/
Ali informacijska pooblaščenka nehote "sabotira" napore javnega zdravstva za zajezitev četrtega vala epidemije?*
Milan Krek
Ogledov: 1.471
03/
Uredniški komentar: Slovenska zunanja politika od naprave za oživljanje do Janševe "tviter diplomacije"
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.455
04/
Kako je obrambni minister Tonin, strokovnjak za zakup medijskega prostora, prepričal Pristop, naj Slovensko vojsko promovirajo Nova24tv.si, Domovina.si in Iskreni.net
Domen Savič
Ogledov: 1.231
05/
Genialna promotorka aluminija Janja Vidmar ali intelektualna prostitucija v vrhu mladinske književnosti
Anej Sam
Ogledov: 1.276
06/
Previsoka pričakovanja za slavne, uspešne in ugledne puhličarje
Simona Rebolj
Ogledov: 1.400
07/
Sprechen Sie Albanisch?* Kosovsko vprašanje in dokončanje razpada Jugoslavije
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 838
08/
Stop vohunjenju! Reši nas lahko samo popolna transparentnost in javna dostopnost
Miha Burger
Ogledov: 669
09/
Statistično gledano pri nas pod pragom revščine živi skoraj četrt milijona ljudi, vendar ...
Bine Kordež
Ogledov: 624
10/
Direktor Finančne uprave Ivan Simič pravi, da bo še naprej sprejemal davčne zavezance, ki bodo prišli k njemu
Ivan Simič
Ogledov: 1.501