Komentar

4. junij 2021 je bil dan, ko je smučanje dobilo priložnost, da spet postane zanimiv šport

Danes tega vsi še ne verjamejo, toda 4. junija se je ponovno rodilo smučanje. Z novim vodstvom svetovne smučarske organizacije FIS se je začel proces sprememb, ki so ga dosedanji vodilni bolj ali manj uspešno zatirali v zadnjih letih. Vsi, ki smo vsaj malce vpleteni v smučanje, si moramo priznati, da ekipa, ki je FIS vodila zadnjih dvajset let, ni imela popolnoma nobene sveže ideje in je samo zadrževala kepo, ki bi se skotalila po bregu navzdol. Zatiskati si oči je najlažje, biti monopolist in ne poskrbeti za vse deležnike, predvsem ne za tekmovalce, pa tako nikogar ne zanima.

06.07.2021 22:05
Piše: Borut Hrobat
Ključne besede:   smučanje   FIS   zimski šport   tekmovanja   FIFA   UEFA   Evropa

Za koga se prirejajo tekmovanja? Za organizatorje, ki ustvarjajo profit, ali za tekmovalce, ki dajejo na kocko svoje zdravje?

Kje se učiti? Kako je potrebno voditi šport? Ni potrebno pogledati prav daleč, pa so recepti napisani. Najprej si nehajmo zatiskati oči, da je smučanje danes še vedno masovni šport, da je to šport množic. Ni. Ni več. Smučanje je postalo ekskluzivni šport, in to ne samo v Severni Ameriki, ampak tudi v Evropi. Sedemdeseta in začetek osemdesetih so mimo. Že štirideset let. Smučanje je postalo šport, kot je šport tenis, golf, kot je šport avtomobilizem, motociklizem. Nekaj torej, kar je zelo zanimivo za množice, z njim pa se ukvarja kakšnih 10 % prebivalstva v smučarsko razvitih državah.

 

In na podoben način ga je potrebno voditi. Golfa in tenisa, da o avtomobilizmu in motorističnih tekmovanjih ne govorimo, ne vodijo nacionalne zveze. Pika. Profesionalnega dela, torej visoko tekmovalnega dela ne vodijo in v njih ne sodelujejo športne zveze, ki so "naše, brez lastnika, brez odgovornosti". Vodijo jih komercialna podjetja, ki zasledujejo točno določene cilje: popularnost, zadovoljne športnike, ne nazadnje profit za vse deležnike. Razen olimpijskih iger, svetovnih in evropskih prvenstev. Ta omejen krog tekmovanj, ki so predvsem prestižna, ne spada pod privatni, tovarniški milje. Te športe vodijo podjetja v privatnem lastništvu, usmerjena v dobiček in v dobrobit vseh vpletenih.

 

Poglejmo drugo najbolj pomembno zadevo na svetu, nogomet. Nogomet vodi svetovna organizacija FIFA, UEFA v Evropi. Nacionalne zveze z reprezentancami sodelujejo na svetovnih in kontinentalnih prvenstvih, klubska tekmovanja pa so domena klubov, ponavadi privatnih organizacij. In od kje prihajajo igralci? Iz privatnih organizacij, tam so vrhunski igralci tudi plačani, dogovorno pa nastopajo tudi na prvenstvih, kjer zastopajo nacionalne športne zveze (nemalokrat proti plačilu). Nogometaši ne bi bili prav zadovoljni, če bi zaslužili samo birokrati po različnih zvezah. V prihodnost usmerjene športne zveze pa razumejo, da potrebujejo zadovoljne športnike, zadovoljne zvezdnike, zadovoljne sponzorje.

 

In smučanje? Je bilo do sedaj nekakšen miks nacionalnih in privatnih ekip. V smučarsko bolj razvitih državah so imele vodilno besedo zveze, ki so bolj ali manj uspešno vodile ekipe in tekmovanja. Za relativno male denarje. Presežek se je tako ali tako stekal v privatne žepe. Razen v Avstriji morajo tekmovalci skorajda povsod (res ne vsi) plačevati, da smejo tekmovati. In tako je nastalo kar nekaj privatnih ekip, ki nenazadnje tudi zmagujejo v svetovnem pokalu, torej na najvišjem tekmovalnem nivoju. Tudi v okoljih, kjer naj bi prevladovale reprezentance, nastaja vse več in več privatnih ekip, ki pa jim nacionalne zveze bolj kot ne mečejo polena pod noge in jih omejujejo pri zbiranju finančnih sredstev, z vsiljevanjem sponzorjev krovne "reprezentance".

 

Če vemo, da je nagradni sklad tekmovanj v alpskem smučanju visok okoli 120.000 evrov na tekmovanje (v golfu in tenisu pa gre tudi čez 10 milijonov evrov!), smo trčili ob prvo težavo. Za koga se prirejajo tekmovanja? Za organizatorje, ki ustvarjajo profit, ali za tekmovalce, ki dajejo na kocko svoje zdravje? In kdo je na koncu zadovoljen? Tekmovalci niti najmanj, zato jih je vsako leto manj.

 

Si predstavljate, da bi Aleksander Čeferin zaslužil trikrat toliko kot Ronaldo? V smučanju smo doslej poznali takšen primer! Najboljši alpski smučar ali smučarka je letno z nagradami na tekmovanjih, ki jih organizira FIS, zaslužil(a) 300 do 400 tisoč švicarskih frankov, gospod Kasper kot predsednik FIS pa okrogel milijon na leto!? Za koga se torej prirejajo tekme? Da o skakalcih sploh ne govorimo.

 

Kam torej gre smučanje?

 

Kot lahko ugotovimo, je smučanje ekskluzivni šport. In ekskluzivnost se plačuje tako s strani prirediteljev, kot s strani sponzorjev, gledalcev, opremljevalcev ...

 

Z novim vodstvom FIS se bo v smučanju končno začelo vrteti več denarja, ki ga bodo na koncu prejeli tudi glavni akterji. Tekmovalci. Več besede bodo imeli opremljevalci, ki so do sedaj bili predvsem molzne krave nacionalnih zvez. In kot v golfu in tenisu bo za širšo skupino tekmovalcev na voljo več rangov tekmovanj, ki bodo imela različno visoke nagradne sklade, različne nivoje neposrednih prenoso in prenosov na zahtevo. V privatnih ekipah bodo dobili mesto tekmovalci, ki bodo uspešni, ki bodo zanimivi za trženje in to ne samo na nacionalnem nivoju, temveč širše. 

 

Svetovni pokal ali kakorkoli se bo že imenovala serija tekmovanj, kontinentalne lige, nacionalne lige, bodo dale možnost promocije tudi drugim smučarskim centrom, ne samo Kitzbuehlu, Schladmingu in Wengnu. Grand slam bo ostal v Kitzbuehlu, a isti vikend bo tudi tekmovanje v San Martinu di Castrozza, sicer za manjši nagradni sklad, a lokalni turizem ga bo tržil, naredil zanimivega in s tem na radar smučarjev postavil tudi svojo destinacijo.

 

Družbena omrežja, vsebine na zahtevo in časovni zamiki spreminjajo šport in način ponujanja njegovih vsebin. Proizvajalci športne opreme se vključujejo v odločanje, ne nazadnje dajejo velike vsote denarja v promocijo. Njihovi izdelki so ekskluzivni in ekskluzivnost je treba negovati in vzpodbujati. Veliki marketinški stroji in finančni kapital se zanimajo tudi za šport, a želijo imeti vpliv. Nastale bodo tovarniške in pol-tovarniške ekipe, nekaj pa jih bo popolnoma privatnih.

 

Nacionalne zveze bodo ostale. Skrbele bodo za to, čemer so namenjene in to je popularizaciji rekreativnega športa, organizaciji otroškega športa in koordinaciji nacionalnih ekip za olimpijske igre, svetovna in kontinentalna prvenstva. In s pravim pristopom zvez bodo profesionalni tekmovalci z veseljem in ponosom nastopali na teh tekmovanjih v nacionalnih dresih (tudi za plačilo).

 

Pridobili bodo vsi. Kot se je začel spreminjati golf v začetku tretjega tisočletja s pojavom fenomena Tiger Woods, kot se je začel spreminjati nogomet s preobrazbo Lige prvakov, kot je tenis doživel preporod pred petnajstimi leti z veliko trojico Federer, Nadal in Djoković, to sedaj čaka smučanje. Tovarniške in privatne ekipe s podporo tovarn bodo pod svojim okriljem omogočale tekmovalcem pogoje za trening in tekmovanja. In najboljši bodo tudi plačani korektno. V kolikor bo FIS uspelo angažirati finančni kapital, bo ta našel poti tudi v proizvodna podjetja, ki proizvajajo opremo, smučarski centri bodo zanimivi za vlagatelje, z roko v roki bo smučanje pridobivalo na vrednosti in zanimivih vsebinah, zgodbah, dogodkih.

 

4. junij 2021 je bil torej dan, ko je smučanje dobilo priložnost, da spet postane zanimiv šport. Z novim vodstvom, gospodom Johanom Eliaschem, ki izhaja iz gospodarstva, ki razume, kdo so igralci v takšni igri, je ta priložnost več kot lepa. Je pa hkrati res, da v smučanju ne bo več prostora za vse, ki so ga vodili zadnjih dvajset, trideset let. Ne bo več prostora za vse "do sedaj smo pa delali tako …".

 

Spremembe bodo velike, za nekatere boleče, za vse, ki pa jim smučanje pomeni več kot le nedeljsko dričanje po strminah, pa je to priložnost, ki jo bodo prav gotovo želeli in marsikdo jo bo tudi izkoristil.

 

Naj smučanje izkoristi ta moment.

 

Borut Hrobat je podjetnik in rekreativni smučar.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
3
Pred vrati je razpad doslej samoumevnega dominantnega položaja Zahoda, čakata nas streznitev in prilagajanje novi realnosti
1
28.10.2021 21:00
Energetska kriza pretresa celotno Evropo. Cena energentov na prostem trgu presega tudi najbolj črne napovedi. Bližajoča se zima ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Dan potem: Ali res potrebujemo še eno (državljansko) vojno, da bomo končno zaživeli v slogi?
15
27.10.2021 21:00
Mar res potrebujemo še eno vojno, da se bomo spravili in zaživeli kot bitja višje zavesti, razuma in sloge? Glede na trajanje ... Več.
Piše: Igor Vlačič
Čas za streznitev: Covid pandemija je spremenila svet, našo državo in tudi nas same tako globoko, da ni več poti nazaj
16
26.10.2021 20:00
Časi za pisanje so neverjetni. Komaj oddam svoj prispevek, že takoj dobim material za drugega. Družbeno dogajanje je hitro in ... Več.
Piše: Milan Krek
Glasgow 2021: Klimatske spremembe so največja grožnja za človeštvo! Čakajo nas selitve narodov, konflikti in vojne za vodo!
24
25.10.2021 21:00
1. novembra se bo v Glasgowu na Škotskem začel nov t.i. podnebni vrh, na katerem naj bi svetovni voditelji v dveh tednih, ... Več.
Piše: Božo Cerar
Zloraba medijev za diskvalifikacijo ljudi ima v Sloveniji dolgo brado, toda afera z ministrom Vizjakom je kot slabo pripravljena solata
15
24.10.2021 22:00
Verjetno v državi ni nikogar, ki ne bi slišal posnetka o glupih davkih. Nemudoma je postal viralen. Po drugi strani pa je bolj ... Več.
Piše: Ana Jud
Tovarišija, demontirali ste nam državo, zato se ne čudite, če se začenja vojna vseh proti vsem!
23
24.10.2021 12:50
Vemo, da lažejo. Oni vedo, da lažejo. Oni vedo, da vemo, da lažejo. Mi vemo, da oni vedo, da mi vemo, da oni lažejo. Pa še ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Poteka totalna vojna za dominacijo nad interpretacijo zgodovine
8
23.10.2021 22:56
Ali ste opazili, ko je na oblasti desna falanga, imajo ideologi okrog sebe razporejene korumpirane zgodovinarje, ki nam ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Ljubezen je ljubezen, kadar je neskončna. Sovraštvo je uspešno, kadar je neskončno.
10
21.10.2021 20:51
Ko veliki udarijo po majhnosti, ko zavezniki snamejo ovčjo, si nadenejo volčjo kožo ... se spomnimo drugi drugih. Si skačemo v ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Kako sta vrhovno in ustavno sodišče pomagala pri zmanjšanju zaupanja v sistem PCT, kar bo terjalo svoj smrtni davek
22
20.10.2021 22:45
Zakaj pri nas ne zmoremo dovolj moči, da bi se povezali in prenehali nagajati drug drugemu? Zakaj ne bi strnili vrste okoli boja ... Več.
Piše: Milan Krek
Granitne kocke so končna posledica frustracij državljanov, ki ne morejo vplivati na nič
18
19.10.2021 22:03
Osnovni vzrok vseh zagat, v katere pada bolj ali manj celotna človeška skupnost in zadnje čase naša ožja skupnost, Slovenija, še ... Več.
Piše: Miha Burger
V Butalah so pamet zaklenili v sode, da jim ne bi ušla na plano, v Sloveniji smo jo preglasili s smrtno tišino javne besede
10
17.10.2021 22:30
Kmalu bomo uzakonili molk, ki bo dokončno uveljavil pravilo v večinskih medijih, to pa je, da je jakost javnega govora obratno ... Več.
Piše: Vili Kovačič
Učinki kolektivne norosti in poraz levičarskih načel
13
17.10.2021 11:00
Skrb za naše zdravje je omejena na biznis. Še bolj intenzivno boste v prihodnosti lahko zbirali zamaške za bolne otroke, ki jih ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Giorgio De Chirico: Kaj umetnik dela, ko dela? Tisto, kar je najtežje: nič.
2
16.10.2021 22:00
De Chirico ni nikoli, ampak čisto nikoli po naročilu poveličeval ideoloških diktatorjev ali religioznih dostojanstvenikov. ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
V imenu očeta: Zunaj tekmujejo, kako bodo osvajali vesolje, v domačih logih pa se obmetavamo s preteklostjo in zavistjo
12
15.10.2021 22:00
Vedno bolj imam ob vsem dogajanju občutek, da nas manjšina želi poriniti nazaj v balkanski kotel. Ker izgleda, da znajo le v ... Več.
Piše: Pavle Okorn
Država je tista, ki je pomembna, politik Janez Janša pa si bo pisal sodbo sam
23
15.10.2021 00:30
Odposlanci Evropskega parlamenta, ki so v Slovenijo prišli ugotavljat, kakšne so razmere na področju svobode medijev, vladavine ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
China power cuts harm growth as climate goals cheer
2
14.10.2021 21:00
China is experiencing its worst power shortage since the 1980s, a phenomenon that puts at risk the countrys post-Covid economic ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Za mano hodi pošastni črni pes, me rine v kot, kjer se zjokam kot nebogljeni otrok in pomislim na najhujše …
9
13.10.2021 20:00
Velikanska črna zverina mi je vedno za petami. Potuhnjene grdobe se nikakor ne morem znebiti. Če grem v kopalnico, se skrije pri ... Več.
Piše: Ana Jud
Zdravnikom so nam doslej grozili po elektronski pošti, zdaj pa nas že kar na ulici kličejo pred "vojaško sodišče"
17
12.10.2021 20:54
V Sloveniji se bližamo že 5000 umrlim zaradi Covid-19 v letu in pol, kar je v povprečju 277 smrti mesečno. Pet avtobusov. ... Več.
Piše: Milan Krek
Plenice v oktobru: Sočutno starševstvo in nesporazumi v zvezi z njim
8
11.10.2021 20:00
Slovenske novice so objavile šokantno fotografijo, ki jim jo je posredoval bralec: v centru Ljubljane se je mamica po ulici ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
Ali je v tej državi sploh še možno kaj narediti dobro in prav?
5
10.10.2021 11:00
Toliko obtožb in groženj, nenazadnje pa tudi sovraštva z vseh strani, kot ga je bilo začutiti ob zadnji oddaji Tarča na ... Več.
Piše: Miha Burger
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Tovarišija, demontirali ste nam državo, zato se ne čudite, če se začenja vojna vseh proti vsem!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3.132
02/
Učinki kolektivne norosti in poraz levičarskih načel
Simona Rebolj
Ogledov: 3.947
03/
Zloraba medijev za diskvalifikacijo ljudi ima v Sloveniji dolgo brado, toda afera z ministrom Vizjakom je kot slabo pripravljena solata
Ana Jud
Ogledov: 1.548
04/
Kako sta vrhovno in ustavno sodišče pomagala pri zmanjšanju zaupanja v sistem PCT, kar bo terjalo svoj smrtni davek
Milan Krek
Ogledov: 1.891
05/
Ljubezen je ljubezen, kadar je neskončna. Sovraštvo je uspešno, kadar je neskončno.
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1.229
06/
Granitne kocke so končna posledica frustracij državljanov, ki ne morejo vplivati na nič
Miha Burger
Ogledov: 1.246
07/
Dan potem: Ali res potrebujemo še eno (državljansko) vojno, da bomo končno zaživeli v slogi?
Igor Vlačič
Ogledov: 981
08/
Čas za streznitev: Covid pandemija je spremenila svet, našo državo in tudi nas same tako globoko, da ni več poti nazaj
Milan Krek
Ogledov: 941
09/
Glasgow 2021: Klimatske spremembe so največja grožnja za človeštvo! Čakajo nas selitve narodov, konflikti in vojne za vodo!
Božo Cerar
Ogledov: 985
10/
Poteka totalna vojna za dominacijo nad interpretacijo zgodovine
Dragan Živadinov
Ogledov: 910