Komentar

Poezija je molk, ki prihaja izza priprtih oči

Dane Zajc me prek poezije povezuje s svojo čustveno iskušnjo, nakaj manj s čutno zaznavo, še najmanj pa z intelektualno energijo. Ravno čustva so tista, ki nam določajo naša metafizična stanja. Dane Zajc mi predstavlja poleg očeta Metodija Zlatanova odločilen vstop v svet metafizike. Prvi v mladosti, drugi v srednjih letih. Ko pa mislim poezijo Thomasa Eliota ali Gretrude Stein, jo mislim tudi prek teoretičnega inventarja, ki sem si ga z desetletji pridobil prek univrezitetnega (teoretskega) razumevanja literature. Zajčev jezik doživljam prek silnosti zvena materinščine, prek iracionalnosti jezika, v katerega sem vrojen.

10.07.2021 18:00
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Dane Zajc   Asskalla   jezik   poezija

Poetski govor Daneta Zajca je čez vse izjemen. Če kaj obžalujem je to, da ne zmorem v drugih jezikih brati njegove poezije.

Najin rod izhaja iz sveta moravške doline pod Limbarsko goro. Njegov je iz Zgornje Javoršice moji pa so Bregarji iz Moravč. Ko se spomnim, kako je izgovarjal svoje verze, bi lahko iz načina njegove interpretacije izpeljal definicijo pesništva: "Poezija je molk, ki prihaja izza rahlo priprtih oči." Od takrat, ko sem ga prvič srečal pri dvajsetih letih v Bistri pri Vrhniki, pa vse do najinega zadnjega posedanja v Stari Ljubljani, je zame živel v zamolkli intonaciji. O njem mi je pripovedovala moja stara mati Marija Bregar poročena Ambrož. Ravno zaradi tega vedenja si moja stara mati ni želela, da bi vstopil v svet umetnosti. Naj vas spomnim (poenostavljeno): v svet umetnosti vstopajo ljudje, ki so v otroštvu požirali najhujše možne pretrese ali pa so živeli v največji možni radosti. Sam pripadam tej drugi skupini. Vsaj tako se mi prikazuje moje otroštvo v Ilirski Bistrici. Dane Zajc zagotovo pripada prvi skupini.

 

Dane Zajc je bil prvi, ki mi je leta 1980 v Bistri napovedal, ob nagradi Goranov vijenac, imenovani po pesniku Ivanu Goranu Kovačiču, da je prišel čas za retro procese v umetnosti, za retrogradnost. Seveda ne za retrogradnost! Njegova misel se je nanašala na poezijo. Še preden sem ga srečal, sem skoraj vse vedel o njem in njegovi umetnosti, ki je izhajala iz rahlo dionizične vrtoglavice. Celo takrat, ko je sedel v pionirski knjižnici kot knjižničar. Tudi v tej drži sem ga videl. Za razliko od mene, ki ne pijem alkohola, ne pijem črne kave, ne kadim in nisem nikoli jemal narkotikov, menim, da on ni nikoli prisegal na sladice. Mogoče se motim.

 

Dane Zajc me prek poezije povezuje s svojo čustveno iskušnjo, nakaj manj s čutno zaznavo, še najmanj pa z intelektualno energijo. Ravno čustva so tista, ki nam določajo naša metafizična stanja. Dane Zajc mi predstavlja poleg očeta Metodija Zlatanova odločilen vstop v svet metafizike. Prvi v mladosti, drugi v srednjih letih. Ko pa mislim poezijo Thomasa Eliota ali Gretrude Stein, jo mislim tudi prek teoretičnega inventarja, ki sem si ga z desetletji pridobil prek univrezitetnega (teoretskega) razumevanja literature. Zajčev jezik doživljam prek silnosti zvena materinščine, prek iracionalnosti jezika, v katerega sem vrojen.

 

Njegovo poezijo mi je te dni obudila najnovejša knjiga, ki jo imam odprto pred seboj: Pesmi in igre Daneta Zajca (refleksije, razprave, spomini). Še dobro, da sploh še tisakajo takšne knjige. Dane Zajc je poleg (naštevam tiste, ki jih ni več med nami) Gregorja Strniše in Tomaža Šalamuna, eden najpomembnejših izumiteljev poetskega modernističnega jezika na slovenskem. Knjigo je izdala založba ZRC SAZU. Glavni urednik založbe je Aleš Pogačnik, knjigo pa je uredila hipersenzibilna unukinja Daneta Zajca Neža Zajc

 

V predgovoru med drugim zapiše: Rasla sem ob odzvenu strogega, včasih porogljivega, včasih nežnega, vedno pa neprizanesljivo kritičnega in pozornega jezika Daneta Zajca, ki sem ga poslušala v nepreštevnih pogovarjanjih  med njim in njegovim sinom, mojim očetom Zlatkom, o književnosti ... Te pogovore sem pila, iz njih sem črpala vedenje o najstarejših poetičnih možnostih slovenskega jezika in posvojila poznavanje nekaterih avtohtonih, a obenem izrazito individualnih oblik neke zamolkle spevne, arhaične slovenščine.  

 

 

Zaznavanje biti: Da!  

 

Struktura, ki podpira površino poetskega jezika je največkrat pesnikova konstrukcija, ki statično prenaša mnogotere enkovredne pesniške izraze. A upoštevanja vredna pesniška govorica je tista, ki je posebna in istočasno univerzalna. Poetski govor Daneta Zajca je čez vse izjemen. Če kaj obžalujem je to, da ne zmorem v drugih jezikih brati njegove poezije. Blazno bi si želel od nekoga, ki globinsko razume druge jezike, da mi opiše doživljanje jezika Daneta Zajca, recimo v finščini. Ne znate si predstavljati kako izvrstno je Dane Zajc razumel finski ep Kalevalo.

 

Zaznavanje biti: Ne!

 

V vsaki pesmi obstaja neizogiben red, ki se vzpostavi zaradi pesnikove nepopolnosti. Red v poeziji je vzpostavljenje ravnovesja tistega, kar sicer nikoli ne bi moglo biti v ravnovesju. Dane Zajc je bil v posebnih metafizičnih stanjih. Konkretnosti so se pri njem izgubljale v besednih zvezah, ki so opisovale njegov napol sen in mehkobo. In nasprotno. Ne znate si predstavljati, kaj vse je bruhalo iz njega v obdobju ekstremizmov. Nekajkrat sem jim bil priča.

 

 

Zaznavanje biti: Da/ne! 

 

Vsak trud ima smisel. Tudi trud, ki je zaman. Predvsem ljubezni trud zaman. Vanj je največkrat globinsko vpeta poezija. S procesi travmatiziranega uma, ki vse bistveno doživi v nedokončanosti razmerja. Ravno formalna nedokončanost umetnine je značilnost modernističnega izraza. Tudi poezije. Poezija nastopi takrat, ko je vsaka, ampak čisto vsaka izbarana beseda v pesmi pomembna za razumevanje čustvene ali čutne napetosti. Nekdo, ki ga ni več med živimi, mi je pred časom dejal, da je to jezik presekanih korenin, ne pa mladih sadik.

 

 

Proti terorju utopije:

 

Igre - Zajčev svet je mogočno mističen in arhaično mitičen. Predvsem njegove izjemne igre. V njih je vse poetsko utemljeno, ko pa je nekaj potesko prepričljivo se zmanjšujejo razlike, ki delijo nekaj tako enotnega, kot sta poezija in igra. Rahel dvom: žal je njegov konflikt shranjen v besedi, ne pa v dogodku. Gledališče pa je najprej dogodek potem šele beseda. 

 

Pesmi - struktura je tista, ki nam v pesmi, da občutek varnosti. Vse ostalo je v njej nestabilno. To se najbolj vidi v meni najbližji pesmi - Asskalla. Vsekakor je komično, kdo je tisti, ki se v zborniku istoveti s pesmijo Asskalla. Nekdo, za katerega si ne bi nikoli želel biti - on! To je še eden od paradoksov Zajčevega poetskega univerzuma. Povezuje niti približno združljivo.

 

 

 

 

Do kje pesnik izgovarja svete obrazce in od kje naprej pesnik poje poetske mantre? Abstrakcija je za Daneta Zajca zadnje pribežališče, nikakor ne intelektualni napor kot pri pesnikih zaumnikih. 

 

Pesem Asskalla se izteče v verze:

 

Tako živali v senci kvadratov / Asska / Tako hodijo tako ležejo tako zvok Evine živali /sska sska sska / Tako žarek iz votlin telesa / lla lla lla / Asskalla.

 

V pesmi Asskalla poslušamo in gledamo presek fatalnega prekrška. Presek zaljubljenega. Oče Metodij Zlatanov, pesnik velikan, me je naučil, da je največ, kar lahko poezija doseže, da postane prostor - Hram. Oziroma telo - Hram. Pri tem pa ohraniti um, da sploh lahko obstane med živimi. Da ne zapusti sveta. Mnogi pesniki tega napora niso zdržali. Dane Zajc je za časa življenja marsikaj prenesel. Vedno z molkom, čeprav sva se nekajkrat močno razgovorila. 

 

Začetni impulzi pesmi Asskalla

 

Tako škrlatni disk iz zvokov / Asskalla / Tako se kruši beli smeh iz jutra / Asskalla / Tako po steni skalnati jezik / Asskalla / Tako varljivi klobčič senc / Asskalla /... in naravnost proti sredici pesmi.

 

Tako kot pesnik živi, takšne so njegove pesniške oblike. Čeprav mi je bliže misel, da več kot poznaš umetniških oblik, lažje zapustiš svet. Da, poezija je molk, ki prihaja izza priprtih oči!

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
2
Željko Kipke: Duh je um, um je moč zavesti, zavest pa je še kako resnična
5
31.07.2021 21:04
Čudež je moč preobrazbe! Željko Kipke se s svojo umetniško obsesijo v celoti posveča probrazbi v odnosu med zavestjo in ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Sprechen Sie Albanisch?* Kosovsko vprašanje in dokončanje razpada Jugoslavije
16
30.07.2021 22:59
Usodnost spornega priznanja legitimnosti albanskega Kosova utegne imeti nekoč posledice za slovensko državnost. Utegnejo nas ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Stop vohunjenju! Reši nas lahko samo popolna transparentnost in javna dostopnost
10
29.07.2021 20:44
Najbljše orožje proti vohunjenju je sistemska zakonodaja, ki bi zahtevala, da nobena zadeva ali informacija, ki se tiče skupnih, ... Več.
Piše: Miha Burger
Ali informacijska pooblaščenka nehote "sabotira" napore javnega zdravstva za zajezitev četrtega vala epidemije?*
22
26.07.2021 22:00
Vlade v svetu in tudi naša so dale na prvo mesto v pandemiji ohranjanje zdravja ljudi. Praviloma so ukrepi v naši družbi ... Več.
Piše: Milan Krek
Previsoka pričakovanja za slavne, uspešne in ugledne puhličarje
3
25.07.2021 11:00
Logično, da UEFA ni podprla mavrične promocije zaradi nasprotovanja madžarski homofobni politiki. Ker UEFA, a veste, se ne vtika ... Več.
Piše: Simona Rebolj
George Costakis je kupoval za človeštvo neskončno pomembne umetnine, ki niso imele nobenega trga, kaj šele cene
3
24.07.2021 22:00
George Costakisje zbiral umetnine, ki jih ni nihče želel na zidovih svojih domov, še manj pa v muzejih. V svojem stanovanju je ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Uredniški komentar: Slovenska zunanja politika od naprave za oživljanje do Janševe "tviter diplomacije"
23
23.07.2021 21:04
Potem ko smo skoraj poldrugo desetletje nemo opazovali prorusko orientiranost slovenske zunanje politike, smo lani iz dežja ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Genialna promotorka aluminija Janja Vidmar ali intelektualna prostitucija v vrhu mladinske književnosti
16
22.07.2021 22:20
Umetnik, če ni zmožen ohraniti človeka v sebi, naj se obesi, je povedal Cankar. Če pa se prilagodi, ni umetnik. Janji Vidmar se ... Več.
Piše: Anej Sam
Direktor Finančne uprave Ivan Simič pravi, da bo še naprej sprejemal davčne zavezance, ki bodo prišli k njemu
15
21.07.2021 22:18
K meni na Finančno upravo Republike Slovenije (FURS) lahko pride vsak davčni zavezanec in vsakdo, ki ima ali nima težave s ... Več.
Piše: Ivan Simič
Janša vs iranski režim: So človekove pravice za Evropsko unijo po novem stvar pregmatizma in "višjih interesov"?
13
20.07.2021 20:30
Janševa izjava o neodvisni preiskavi množičnih pobojev političnih zapornikov v Iranu konec osemdesetih je v precejšnjo zadrego ... Več.
Piše: Božo Cerar
Moški pri reprodukciji prispeva zgolj spermij, zato naj se ne oglaša, ko gre za splav!
17
19.07.2021 20:00
Junija so evropski poslanci izglasovali resolucijo, po kateri so reproduktivne pravice žensk priznane kot človekove pravice. ... Več.
Piše: Ana Jud
Smo Slovenci s pljuvanjem posameznikov na ulicah prišli na nivo južnoameriških alpak?
20
18.07.2021 21:00
Pa začnimo tokrat s pljuvanjem pri alpakah, udomačenih južnoameriških kamelah andskega visokogorja. Alpake uporabljajo pljuvanje ... Več.
Piše: Milan Krek
O bolečini in trpljenju: "Pa kako jih ni sram, da se tako nemarno pretvarjajo!?"
5
17.07.2021 21:00
Ko govorimo o bolečini, govorimo o tistem trenutku, ko se naša govorica prelomi in se popolnoma spremeni, njen izraz pa postane ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Od besed k dejanjem ali zakaj je čisto vsak dan dober za umiranje
7
16.07.2021 20:18
Spomladi 1998 sem bil svetovalec predsednika državnega zbora. V mesečniku Parlamentarec sem objavil članek o svoji ideji ... Več.
Piše: Miha Burger
Po referendumu: Kaj je nekaj metrov obale proti večnemu pohlepu? Zato je pomembno, da je zakon padel.
14
15.07.2021 21:26
Le kaj naj človek pet dni po referendumu še pove o tem, zakaj je dobro, da je Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o vodah ... Več.
Piše: Zoran Leban Trojar
Trije tipi slovenskih levičarjev, zaradi katerih so Slovenci tako grozljivo leni, ko je treba voliti
19
13.07.2021 21:36
Slovenska politična scena je jasna kot bel dan. Imamo anacionalne leve in nacionalne desne sile, ki nikdar do sedaj in še lep ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Bodo maturanti, ki so se iz Španije domov vrnili okuženi, sprožili četrti val epidemije Covid-19 v Sloveniji?
19
12.07.2021 21:00
Maturantski izlet je vedno nekaj lepega, poln pričakovanj, zabave, druženja in srečanj z mnogimi mladimi s celega sveta, če se ... Več.
Piše: Milan Krek
Naše svinje so zaslovele po vsej Evropski uniji in dokazujejo, da smo Slovenci idioti
14
11.07.2021 22:15
Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) redno poudarja, da se svoboda izražanja ne nanaša zgolj na informacije, katerim smo ... Več.
Piše: Ana Jud
Jalov blagor ubogih na duhu, kajti kraljestvo je že njihovo
21
11.07.2021 11:00
Mitja Okorn je verjetno po slovenski logiki pojem uspeha tudi zato, ker je bistveno več zaslužil v tujini kot naši režiserji, ki ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Pred referendumom: Upam, da boste izjemna šola novim generacijam, gospod minister Vizjak
26
09.07.2021 00:31
Zaupanje je sveti gral delovanja v politiki. Gospod minister Vizjak, oprostite, ampak težko vam verjamem in zdi se, da nisem ... Več.
Piše: Žiga Vavpotič
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
20 žensk, ki lahko krojijo prihodnost Slovenije kot bodoče predsednice, premierke in ministrice
Uredništvo
Ogledov: 1.806
02/
Ali informacijska pooblaščenka nehote "sabotira" napore javnega zdravstva za zajezitev četrtega vala epidemije?*
Milan Krek
Ogledov: 1.466
03/
Uredniški komentar: Slovenska zunanja politika od naprave za oživljanje do Janševe "tviter diplomacije"
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.454
04/
Kako je obrambni minister Tonin, strokovnjak za zakup medijskega prostora, prepričal Pristop, naj Slovensko vojsko promovirajo Nova24tv.si, Domovina.si in Iskreni.net
Domen Savič
Ogledov: 1.229
05/
Genialna promotorka aluminija Janja Vidmar ali intelektualna prostitucija v vrhu mladinske književnosti
Anej Sam
Ogledov: 1.276
06/
Previsoka pričakovanja za slavne, uspešne in ugledne puhličarje
Simona Rebolj
Ogledov: 1.399
07/
Sprechen Sie Albanisch?* Kosovsko vprašanje in dokončanje razpada Jugoslavije
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 829
08/
Stop vohunjenju! Reši nas lahko samo popolna transparentnost in javna dostopnost
Miha Burger
Ogledov: 668
09/
Statistično gledano pri nas pod pragom revščine živi skoraj četrt milijona ljudi, vendar ...
Bine Kordež
Ogledov: 622
10/
Direktor Finančne uprave Ivan Simič pravi, da bo še naprej sprejemal davčne zavezance, ki bodo prišli k njemu
Ivan Simič
Ogledov: 1.500