Komentar

Poezija je molk, ki prihaja izza priprtih oči

Dane Zajc me prek poezije povezuje s svojo čustveno iskušnjo, nakaj manj s čutno zaznavo, še najmanj pa z intelektualno energijo. Ravno čustva so tista, ki nam določajo naša metafizična stanja. Dane Zajc mi predstavlja poleg očeta Metodija Zlatanova odločilen vstop v svet metafizike. Prvi v mladosti, drugi v srednjih letih. Ko pa mislim poezijo Thomasa Eliota ali Gretrude Stein, jo mislim tudi prek teoretičnega inventarja, ki sem si ga z desetletji pridobil prek univrezitetnega (teoretskega) razumevanja literature. Zajčev jezik doživljam prek silnosti zvena materinščine, prek iracionalnosti jezika, v katerega sem vrojen.

10.07.2021 18:00
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Dane Zajc   Asskalla   jezik   poezija

Poetski govor Daneta Zajca je čez vse izjemen. Če kaj obžalujem je to, da ne zmorem v drugih jezikih brati njegove poezije.

Najin rod izhaja iz sveta moravške doline pod Limbarsko goro. Njegov je iz Zgornje Javoršice moji pa so Bregarji iz Moravč. Ko se spomnim, kako je izgovarjal svoje verze, bi lahko iz načina njegove interpretacije izpeljal definicijo pesništva: "Poezija je molk, ki prihaja izza rahlo priprtih oči." Od takrat, ko sem ga prvič srečal pri dvajsetih letih v Bistri pri Vrhniki, pa vse do najinega zadnjega posedanja v Stari Ljubljani, je zame živel v zamolkli intonaciji. O njem mi je pripovedovala moja stara mati Marija Bregar poročena Ambrož. Ravno zaradi tega vedenja si moja stara mati ni želela, da bi vstopil v svet umetnosti. Naj vas spomnim (poenostavljeno): v svet umetnosti vstopajo ljudje, ki so v otroštvu požirali najhujše možne pretrese ali pa so živeli v največji možni radosti. Sam pripadam tej drugi skupini. Vsaj tako se mi prikazuje moje otroštvo v Ilirski Bistrici. Dane Zajc zagotovo pripada prvi skupini.

 

Dane Zajc je bil prvi, ki mi je leta 1980 v Bistri napovedal, ob nagradi Goranov vijenac, imenovani po pesniku Ivanu Goranu Kovačiču, da je prišel čas za retro procese v umetnosti, za retrogradnost. Seveda ne za retrogradnost! Njegova misel se je nanašala na poezijo. Še preden sem ga srečal, sem skoraj vse vedel o njem in njegovi umetnosti, ki je izhajala iz rahlo dionizične vrtoglavice. Celo takrat, ko je sedel v pionirski knjižnici kot knjižničar. Tudi v tej drži sem ga videl. Za razliko od mene, ki ne pijem alkohola, ne pijem črne kave, ne kadim in nisem nikoli jemal narkotikov, menim, da on ni nikoli prisegal na sladice. Mogoče se motim.

 

Dane Zajc me prek poezije povezuje s svojo čustveno iskušnjo, nakaj manj s čutno zaznavo, še najmanj pa z intelektualno energijo. Ravno čustva so tista, ki nam določajo naša metafizična stanja. Dane Zajc mi predstavlja poleg očeta Metodija Zlatanova odločilen vstop v svet metafizike. Prvi v mladosti, drugi v srednjih letih. Ko pa mislim poezijo Thomasa Eliota ali Gretrude Stein, jo mislim tudi prek teoretičnega inventarja, ki sem si ga z desetletji pridobil prek univrezitetnega (teoretskega) razumevanja literature. Zajčev jezik doživljam prek silnosti zvena materinščine, prek iracionalnosti jezika, v katerega sem vrojen.

 

Njegovo poezijo mi je te dni obudila najnovejša knjiga, ki jo imam odprto pred seboj: Pesmi in igre Daneta Zajca (refleksije, razprave, spomini). Še dobro, da sploh še tisakajo takšne knjige. Dane Zajc je poleg (naštevam tiste, ki jih ni več med nami) Gregorja Strniše in Tomaža Šalamuna, eden najpomembnejših izumiteljev poetskega modernističnega jezika na slovenskem. Knjigo je izdala založba ZRC SAZU. Glavni urednik založbe je Aleš Pogačnik, knjigo pa je uredila hipersenzibilna unukinja Daneta Zajca Neža Zajc

 

V predgovoru med drugim zapiše: Rasla sem ob odzvenu strogega, včasih porogljivega, včasih nežnega, vedno pa neprizanesljivo kritičnega in pozornega jezika Daneta Zajca, ki sem ga poslušala v nepreštevnih pogovarjanjih  med njim in njegovim sinom, mojim očetom Zlatkom, o književnosti ... Te pogovore sem pila, iz njih sem črpala vedenje o najstarejših poetičnih možnostih slovenskega jezika in posvojila poznavanje nekaterih avtohtonih, a obenem izrazito individualnih oblik neke zamolkle spevne, arhaične slovenščine.  

 

 

Zaznavanje biti: Da!  

 

Struktura, ki podpira površino poetskega jezika je največkrat pesnikova konstrukcija, ki statično prenaša mnogotere enkovredne pesniške izraze. A upoštevanja vredna pesniška govorica je tista, ki je posebna in istočasno univerzalna. Poetski govor Daneta Zajca je čez vse izjemen. Če kaj obžalujem je to, da ne zmorem v drugih jezikih brati njegove poezije. Blazno bi si želel od nekoga, ki globinsko razume druge jezike, da mi opiše doživljanje jezika Daneta Zajca, recimo v finščini. Ne znate si predstavljati kako izvrstno je Dane Zajc razumel finski ep Kalevalo.

 

Zaznavanje biti: Ne!

 

V vsaki pesmi obstaja neizogiben red, ki se vzpostavi zaradi pesnikove nepopolnosti. Red v poeziji je vzpostavljenje ravnovesja tistega, kar sicer nikoli ne bi moglo biti v ravnovesju. Dane Zajc je bil v posebnih metafizičnih stanjih. Konkretnosti so se pri njem izgubljale v besednih zvezah, ki so opisovale njegov napol sen in mehkobo. In nasprotno. Ne znate si predstavljati, kaj vse je bruhalo iz njega v obdobju ekstremizmov. Nekajkrat sem jim bil priča.

 

 

Zaznavanje biti: Da/ne! 

 

Vsak trud ima smisel. Tudi trud, ki je zaman. Predvsem ljubezni trud zaman. Vanj je največkrat globinsko vpeta poezija. S procesi travmatiziranega uma, ki vse bistveno doživi v nedokončanosti razmerja. Ravno formalna nedokončanost umetnine je značilnost modernističnega izraza. Tudi poezije. Poezija nastopi takrat, ko je vsaka, ampak čisto vsaka izbarana beseda v pesmi pomembna za razumevanje čustvene ali čutne napetosti. Nekdo, ki ga ni več med živimi, mi je pred časom dejal, da je to jezik presekanih korenin, ne pa mladih sadik.

 

 

Proti terorju utopije:

 

Igre - Zajčev svet je mogočno mističen in arhaično mitičen. Predvsem njegove izjemne igre. V njih je vse poetsko utemljeno, ko pa je nekaj potesko prepričljivo se zmanjšujejo razlike, ki delijo nekaj tako enotnega, kot sta poezija in igra. Rahel dvom: žal je njegov konflikt shranjen v besedi, ne pa v dogodku. Gledališče pa je najprej dogodek potem šele beseda. 

 

Pesmi - struktura je tista, ki nam v pesmi, da občutek varnosti. Vse ostalo je v njej nestabilno. To se najbolj vidi v meni najbližji pesmi - Asskalla. Vsekakor je komično, kdo je tisti, ki se v zborniku istoveti s pesmijo Asskalla. Nekdo, za katerega si ne bi nikoli želel biti - on! To je še eden od paradoksov Zajčevega poetskega univerzuma. Povezuje niti približno združljivo.

 

 

 

 

Do kje pesnik izgovarja svete obrazce in od kje naprej pesnik poje poetske mantre? Abstrakcija je za Daneta Zajca zadnje pribežališče, nikakor ne intelektualni napor kot pri pesnikih zaumnikih. 

 

Pesem Asskalla se izteče v verze:

 

Tako živali v senci kvadratov / Asska / Tako hodijo tako ležejo tako zvok Evine živali /sska sska sska / Tako žarek iz votlin telesa / lla lla lla / Asskalla.

 

V pesmi Asskalla poslušamo in gledamo presek fatalnega prekrška. Presek zaljubljenega. Oče Metodij Zlatanov, pesnik velikan, me je naučil, da je največ, kar lahko poezija doseže, da postane prostor - Hram. Oziroma telo - Hram. Pri tem pa ohraniti um, da sploh lahko obstane med živimi. Da ne zapusti sveta. Mnogi pesniki tega napora niso zdržali. Dane Zajc je za časa življenja marsikaj prenesel. Vedno z molkom, čeprav sva se nekajkrat močno razgovorila. 

 

Začetni impulzi pesmi Asskalla

 

Tako škrlatni disk iz zvokov / Asskalla / Tako se kruši beli smeh iz jutra / Asskalla / Tako po steni skalnati jezik / Asskalla / Tako varljivi klobčič senc / Asskalla /... in naravnost proti sredici pesmi.

 

Tako kot pesnik živi, takšne so njegove pesniške oblike. Čeprav mi je bliže misel, da več kot poznaš umetniških oblik, lažje zapustiš svet. Da, poezija je molk, ki prihaja izza priprtih oči!

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
2
Pred vrati je razpad doslej samoumevnega dominantnega položaja Zahoda, čakata nas streznitev in prilagajanje novi realnosti
0
28.10.2021 21:00
Energetska kriza pretresa celotnoEvropo. Cena energentov na prostem trgu presega tudi najbolj črne napovedi. Bližajoča se zima ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Dan potem: Ali res potrebujemo še eno (državljansko) vojno, da bomo končno zaživeli v slogi?
15
27.10.2021 21:00
Mar res potrebujemo še eno vojno, da se bomo spravili in zaživeli kot bitja višje zavesti, razuma in sloge? Glede na trajanje ... Več.
Piše: Igor Vlačič
Čas za streznitev: Covid pandemija je spremenila svet, našo državo in tudi nas same tako globoko, da ni več poti nazaj
16
26.10.2021 20:00
Časi za pisanje so neverjetni. Komaj oddam svoj prispevek, že takoj dobim material za drugega. Družbeno dogajanje je hitro in ... Več.
Piše: Milan Krek
Glasgow 2021: Klimatske spremembe so največja grožnja za človeštvo! Čakajo nas selitve narodov, konflikti in vojne za vodo!
24
25.10.2021 21:00
1. novembra se bo v Glasgowu na Škotskem začel nov t.i. podnebni vrh, na katerem naj bi svetovni voditelji v dveh tednih, ... Več.
Piše: Božo Cerar
Zloraba medijev za diskvalifikacijo ljudi ima v Sloveniji dolgo brado, toda afera z ministrom Vizjakom je kot slabo pripravljena solata
15
24.10.2021 22:00
Verjetno v državi ni nikogar, ki ne bi slišal posnetka o glupih davkih. Nemudoma je postal viralen. Po drugi strani pa je bolj ... Več.
Piše: Ana Jud
Tovarišija, demontirali ste nam državo, zato se ne čudite, če se začenja vojna vseh proti vsem!
23
24.10.2021 12:50
Vemo, da lažejo. Oni vedo, da lažejo. Oni vedo, da vemo, da lažejo. Mi vemo, da oni vedo, da mi vemo, da oni lažejo. Pa še ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Poteka totalna vojna za dominacijo nad interpretacijo zgodovine
8
23.10.2021 22:56
Ali ste opazili, ko je na oblasti desna falanga, imajo ideologi okrog sebe razporejene korumpirane zgodovinarje, ki nam ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Ljubezen je ljubezen, kadar je neskončna. Sovraštvo je uspešno, kadar je neskončno.
10
21.10.2021 20:51
Ko veliki udarijo po majhnosti, ko zavezniki snamejo ovčjo, si nadenejo volčjo kožo ... se spomnimo drugi drugih. Si skačemo v ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Kako sta vrhovno in ustavno sodišče pomagala pri zmanjšanju zaupanja v sistem PCT, kar bo terjalo svoj smrtni davek
22
20.10.2021 22:45
Zakaj pri nas ne zmoremo dovolj moči, da bi se povezali in prenehali nagajati drug drugemu? Zakaj ne bi strnili vrste okoli boja ... Več.
Piše: Milan Krek
Granitne kocke so končna posledica frustracij državljanov, ki ne morejo vplivati na nič
18
19.10.2021 22:03
Osnovni vzrok vseh zagat, v katere pada bolj ali manj celotna človeška skupnost in zadnje čase naša ožja skupnost, Slovenija, še ... Več.
Piše: Miha Burger
V Butalah so pamet zaklenili v sode, da jim ne bi ušla na plano, v Sloveniji smo jo preglasili s smrtno tišino javne besede
10
17.10.2021 22:30
Kmalu bomo uzakonili molk, ki bo dokončno uveljavil pravilo v večinskih medijih, to pa je, da je jakost javnega govora obratno ... Več.
Piše: Vili Kovačič
Učinki kolektivne norosti in poraz levičarskih načel
13
17.10.2021 11:00
Skrb za naše zdravje je omejena na biznis. Še bolj intenzivno boste v prihodnosti lahko zbirali zamaške za bolne otroke, ki jih ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Giorgio De Chirico: Kaj umetnik dela, ko dela? Tisto, kar je najtežje: nič.
2
16.10.2021 22:00
De Chirico ni nikoli, ampak čisto nikoli po naročilu poveličeval ideoloških diktatorjev ali religioznih dostojanstvenikov. ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
V imenu očeta: Zunaj tekmujejo, kako bodo osvajali vesolje, v domačih logih pa se obmetavamo s preteklostjo in zavistjo
12
15.10.2021 22:00
Vedno bolj imam ob vsem dogajanju občutek, da nas manjšina želi poriniti nazaj v balkanski kotel. Ker izgleda, da znajo le v ... Več.
Piše: Pavle Okorn
Država je tista, ki je pomembna, politik Janez Janša pa si bo pisal sodbo sam
23
15.10.2021 00:30
Odposlanci Evropskega parlamenta, ki so v Slovenijo prišli ugotavljat, kakšne so razmere na področju svobode medijev, vladavine ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
China power cuts harm growth as climate goals cheer
2
14.10.2021 21:00
China is experiencing its worst power shortage since the 1980s, a phenomenon that puts at risk the countrys post-Covid economic ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Za mano hodi pošastni črni pes, me rine v kot, kjer se zjokam kot nebogljeni otrok in pomislim na najhujše …
9
13.10.2021 20:00
Velikanska črna zverina mi je vedno za petami. Potuhnjene grdobe se nikakor ne morem znebiti. Če grem v kopalnico, se skrije pri ... Več.
Piše: Ana Jud
Zdravnikom so nam doslej grozili po elektronski pošti, zdaj pa nas že kar na ulici kličejo pred "vojaško sodišče"
17
12.10.2021 20:54
V Sloveniji se bližamo že 5000 umrlim zaradi Covid-19 v letu in pol, kar je v povprečju 277 smrti mesečno. Pet avtobusov. ... Več.
Piše: Milan Krek
Plenice v oktobru: Sočutno starševstvo in nesporazumi v zvezi z njim
8
11.10.2021 20:00
Slovenske novice so objavile šokantno fotografijo, ki jim jo je posredoval bralec: v centru Ljubljane se je mamica po ulici ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
Ali je v tej državi sploh še možno kaj narediti dobro in prav?
5
10.10.2021 11:00
Toliko obtožb in groženj, nenazadnje pa tudi sovraštva z vseh strani, kot ga je bilo začutiti ob zadnji oddaji Tarča na ... Več.
Piše: Miha Burger
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Tovarišija, demontirali ste nam državo, zato se ne čudite, če se začenja vojna vseh proti vsem!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3.127
02/
Učinki kolektivne norosti in poraz levičarskih načel
Simona Rebolj
Ogledov: 3.943
03/
Zloraba medijev za diskvalifikacijo ljudi ima v Sloveniji dolgo brado, toda afera z ministrom Vizjakom je kot slabo pripravljena solata
Ana Jud
Ogledov: 1.544
04/
Kako sta vrhovno in ustavno sodišče pomagala pri zmanjšanju zaupanja v sistem PCT, kar bo terjalo svoj smrtni davek
Milan Krek
Ogledov: 1.888
05/
Ljubezen je ljubezen, kadar je neskončna. Sovraštvo je uspešno, kadar je neskončno.
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1.226
06/
Granitne kocke so končna posledica frustracij državljanov, ki ne morejo vplivati na nič
Miha Burger
Ogledov: 1.243
07/
Dan potem: Ali res potrebujemo še eno (državljansko) vojno, da bomo končno zaživeli v slogi?
Igor Vlačič
Ogledov: 970
08/
Čas za streznitev: Covid pandemija je spremenila svet, našo državo in tudi nas same tako globoko, da ni več poti nazaj
Milan Krek
Ogledov: 937
09/
Glasgow 2021: Klimatske spremembe so največja grožnja za človeštvo! Čakajo nas selitve narodov, konflikti in vojne za vodo!
Božo Cerar
Ogledov: 981
10/
Poteka totalna vojna za dominacijo nad interpretacijo zgodovine
Dragan Živadinov
Ogledov: 905