Komentar

Bomo potonili ali preživeli?

To vprašanje si lahko zastavimo tako po prvih korakih nove vlade kot tudi po rezultatih lokalnih volitev. Predsednik vlade dr. Miro Cerar je že večkrat jasno povedal, tudi konec minulega tedna pred socialnimi partnerji in širšo javnostjo, da je stanje v državi resno. Dodal je, da poti iz krize vendarle obstajajo, a da je pomembno, da socialni partnerji v dialogu čim prej sklenejo socialni sporazum. Tri njegove besedne zveze so pomembne: resno stanje, poti iz krize in sporazum.

06.10.2014 20:58
Piše: Goran Novković

Bruto domači proizvod na prebivalca je bil zaradi večletne, večinoma negativne gospodarske rasti sredi letošnjega leta še vedno realno kar za 7,5 odstotka nižji kot leta 2008, pred krizo. Foto: Wikipedia

Polovica podjetij s 150 tisoč zaposlenimi je prezadolženih. Nosijo breme kar 80 odstotkov vseh finančnih obveznosti gospodarskih družb.

 

Etika je zelo pomembna, a za preživetje Slovenije ne bo dovolj.

 

Župani so v Sloveniji očitno močnejši kot vlada.

 

Tujci niso povezani z našimi zdrahami. Pa vseeno ne pridejo. Raje gredo drugam.

Tri dni pozneje smo Slovenci s svojo izbiro na lokalnih volitvah pokazali dvoje: da nam je zelo pomembno, kaj se v našem lokalnem okolju res naredi, in da nam je nekoliko manj pomembno, če je kdo obremenjen z manjšimi ali večjimi sumi, obtožbami ali celo obsodbami.

 

To seveda ni najboljša popotnica, morda pa le ni tako slaba. Dejstvo je, da se moramo zavedati dejanskega stanja, da moramo končno začeti ukrepati, delati, hkrati pa sankcionirati kršitelje zakonov in po potrebi postaviti nove zakone in standarde za etično ravnanje.

 

To je naloga države in ključnih deležnikov pri odločanju. Ljudstvo pa jim je morda na lokalnih volitvah zgolj povedalo, da cenijo tiste, ki so nekaj pokazali. Ergo: etika je zelo pomembna, a za preživetje Slovenije ne bo dovolj.

 

Seveda se bojim, da le ni tako preprosto in da so od nedelje tudi volivci za marsikatero sporno dejanje izvoljenih postali soodgovorni, ne le elite, kot je pogosto slišati v javnosti. A bodimo optimisti, kot pravi predsednik vlade.

 

Še pred tem pa bomo v Sloveniji končno morali priznati, da je stanje res zelo resno. Da je tako, kažejo že napovedi, kako zelo velik bo spet proračunski primanjkljaj letos, kljub gospodarski rasti, ki je, mimogrede, na zelo trhlih temeljih, ker se tuji trgi že ohlajajo, županske volitve pa bodo kmalu minile.

 

Zakaj je to pomembno? Ker sta izvoz in lokalne investicije hranile našo letošnjo gospodarsko rast. Župani so torej v Sloveniji očitno močnejši kot vlada. Žal ta film traja le do volitev, potem pa investicije hitro uplahnejo.

 

Zato je ključnega pomena, kot rečeno, da si končno vsaj priznamo, v kakšen stanju smo. Poglejmo nekaj podatkov, od bolj razvpitih v javnosti, pa do manj znanih in pogosto še bolj vplivnih na stanje v državi.

 

1.   Upravljanje. Slovenija je po učinkovitosti korporativnega upravljanja pri repu lestvice mednarodne primerjave konkurenčnosti - 135. od 148 držav (vir: Svetovni gospodarski forum). 

Šepata državni in zasebni sektor. V državi, kjer je državnega premoženja tako zelo veliko, je to še bolj skrb vzbujajoče.

 

2.   Korupcija. Po neuspešnosti v boju proti korupciji je Slovenija med državami srednje Evrope uvrščena na drugo mesto, za Bosno in Hercegovino (vir: Nemška gospodarska zbornica, 2014). 

To je zelo povezano s slabim upravljanjem državnih podjetij in javnega sektorja. A treba je opozoriti. Dejansko je korupcije v tem hipu zagotovo manj, ker smo postali tudi kritizerska družba, rezultati pa slonijo na anketi. Če ne zaradi drugega, že dejstvo prvih sodnih epilogov zagotovo prispeva k temu, da marsikdo dvakrat premisli, preden …

 

3.   Zasebni in javni sektor. Razmerje med zaposlenimi v javnem in zasebnem sektorju se je poslabšalo z 2,7 : 1  v letu 2008 na 2,4 : 1 v letu 2014 (vir: Statistični urad RS). 

Korupcija in slabo upravljanje, ki sta najbolj odmevna v javnosti, sta le en kamenček v mozaiku več razlogov za resno stanje v Sloveniji. Med ključnimi razlogi je tudi zapiranje oči pred poslabševanjem razmerja med zaposlenimi v gospodarstvu in javni upravi. Kar iz leta v leto zmanjšuje finančno vzdržnost sistema.

 

4.   Javna poraba. Slovenija je na visokem 4. mestu v EU po hitrosti naraščanja javne porabe v BDP glede na leto 2008 (vir: Eurostat).

Da, Slovenija je med tistimi državami, ki so se najslabše odzvale na krizo. Med nacijami, ki so se pokazale kot najslabše upravljavke in gospodarice svoje usode.

 

5.   Tuje investicije. Obseg tujih investicij v BDP je v Sloveniji še enkrat nižji kot v državah srednje Evrope. Ta obseg je četrti najnižji v EU-28 (Vir: Unctad).

To, da smo med najslabšimi gospodarji svoje države v EU, ni dovolj. Celo investitorje, ki se ponujajo, odganjamo, s političnimi demagoškimi pogromi nad zasebnimi, zlasti tujimi investitorji, in s slabim birokratskim poslovnim okoljem. Ta podatek je najbrž najbolj alarmanten. Tujci niso povezani z našimi zdrahami. Pa vseeno ne pridejo. Raje gredo drugam. Kapital je plaha ptica. Z njo, če odleti, odletijo tudi delovna mesta. Žal pa za to nihče ne odgovarja. 

 

6.   Stroški dela. Slovenija je na vrhu lestvice stroškov dela v dodani vrednosti v EU. Krčenju dodane vrednosti stroški dela niso sledili (vir: Eurostat).

Gre za stroške dela, ne neto plače. Paradoksalno, kar javnost ne razume ali ne sprejema: prav dvig minimalnih plač v času krize lahko povzroči veliko večjo brezposelnost. Največ služb je bilo zato izgubljenih v delovno intenzivnih industrijah. Namesto da bi se sindikati zavzemali za nižjo davčno obremenitev najnižjih plač, se zavzemajo za višje plače, skupaj z davki. Ker imajo na drugi strani člane v javnem sektorju, ki sorazmerno raste. Številna slovenska podjetja so tudi zato ugasnila, denarja za financiranje družbenih podsistemov, ali če želite družbene nadstavbe, pa je zdaj še manj. Ker ni več denarja v bazi.

 

7.   Zadolženost. Polovica podjetij s 150 tisoč zaposlenimi je prezadolženih. Nosijo breme kar 80 odstotkov vseh finančnih obveznosti gospodarskih družb (vir: Kapos GZS, Ajpes).

Večina med njimi jih je med podjetji z nizko dodano vrednostjo. Razloga sta dva, ne eden. Prvi, v mnogih primerih, je slabo upravljanje podjetij, ki niso pravočasno iskala novih produktov z višjo vrednostjo na trgu. Drugi razlog, večkrat zamolčan, se skriva v popolnem nerazumevanju vlad. Z višjimi davki in dajatvami, slabim poslovnim okoljem, smo takšne družbe samo še dodatno potapljali, potem pa reševali na političen ali politikantski način izbrance med njimi. Pogosto neuspešno, ker so bili razlogi za reševanje politični, ne strokovni. Tako smo plačali dvakrat, ne enkrat.

 

8.   Plačilna nedisciplina. Med državami srednje in JV Evrope je Slovenija po kriteriju plačilne discipline uvrščena na dno lestvice, zgolj pred Bosno in Hercegovino in Hrvaško (vir: Nemška gospodarska zbornica, 2014). 

Lahko se zamislimo, kaj vse doslej našteto pomeni v verigi dobaviteljev. Koliko je med njimi goljufov, koliko pa je poštenih, pa ne zmorejo več plačati, ker njim dolžniki ne plačajo. Tudi slednji so seveda odgovorni za svoje poslovanje, a ko se domine začnejo podirati, ni več mogoče vsega predvideti. V razvitih kapitalističnih gospodarstvih so se tega še kako zavedali, zato so se denimo bančne sanacije lotili takoj leta 2008 in 2009. Pri nas smo čakali do leta 2013 oziroma 2014. Začarani krog finančne nediscipline in prezadolženosti pa je vzhajal v dolžniški balon..

 

9.   Malo gospodarstvo. Mikro in mala podjetja v Sloveniji zaposlujejo 44 odstotkov zaposlenih, v EU 49 odstotkov. Pri nas ustvarijo 35 odstotkov celotne dodane vrednosti, v EU 39 odstotkov (Vir: Eurostat, Kapos GZS, Ajpes).

Nič čudnega, glede na prej omenjeno, da tudi malo gospodarstvo v Sloveniji ne sega do povprečja v EU. K temu pa dodatno pripomore dejstvo, da se podjetništvo pogosto celo stigmatizira.

 

10.   Izvoz z visoko vrednostjo. Na lestvici Innovation Scoreboard smo v šestih letih izboljšali svojo relativno uvrstitev glede na EU, vendar je delež visoko tehnološko intenzivnih proizvodov v izvozu za petino nižji kot v EU (vir: Urad RS za makroekonomske analize).

Izvozimo še vedno veliko. Od leta 2009 smo izvoz povečali kar za 40 odstotkov. A naša težava je, da je konkurenca čedalje hujša in da tekmeci povečujejo izvoz še hitreje. Zato je treba nujno posvetiti več pozornosti boljšim izdelkom, z več dodane vrednosti. Kar ne bo mogoče, če ne bomo izobraževali in motivirali kadrov, ki ustvarjajo odlične izdelke in storitve za trg, in kar dokazuje tudi  naslednji podatek …

 

11.   Globalni delež Slovenije. Tržni delež Slovenije v globalnem izvozu se je skrčil za 18 odstotkov glede na leto 2008. Izjemo so predstavljali visoko tehnološki proizvodi (vir: Urad RS za makroekonomske analize).

 

Če torej primerjamo različne podatke, dobimo pravo in primerjalno diagnozo v mednarodnem prostoru. Ne dobimo je z navajanjem parcialnih podatkov, kot je bila denimo izjava enega od kandidatov za mariborskega župana, da je namreč krize konec, saj letos beležimo že več kot dveodstotno gospodarsko rast. 

 

Ja, drži, Slovenija je iz recesije. Naša težava pa je, da je Slovenija hkrati v – depresiji. Bruto domači proizvod na prebivalca je bil zaradi večletne, večinoma negativne gospodarske rasti sredi letošnjega leta še vedno realno kar za 7,5 odstotka nižji kot leta 2008, pred krizo. To je omenjeni nadobudni kandidat za župana drugega največjega slovenskega mesta volivcem seveda zamolčal. Ker se mu je mudilo obljubljati nemogoče!

 

Zato ima finančni minister dr. Dušan Mramor prav, ko pravi, da si moramo šele priboriti spet ekonomsko samostojnost. Ekonomsko in splošno družbeno odraslost in zrelost, če smem dodati. Ne vladi, ne opoziciji, ne delodajalcem, ne sindikatom in ne vstajnikom to ne bo uspelo, če si ne bomo priznali, kako zelo resno je stanje, v katerem je Slovenija. Prejšnji teden sem slišal dve značilni zanikanji resnosti stanja, poleg že omenjenega nadobudnega mariborskega županskega kandidata.

 

Prvi odziv je bil klasičen, češ saj vsak finančni minister jamra. Najbrž drži, le da ima tokratni res strahotno dober razlog v številkah, ki jih ima pred seboj. 

 

Drugi odziv je bil, češ da si moramo v Sloveniji le razdeliti pogačo, ki jo imamo. Dr. Alojz Ihan, ki je spisal Državljanske eseje, bi dejal, da je to klasično slovensko. Razdelimo si vse, kar zaslužimo. Za razvoj in našo konkurenčnost, od katere je odvisno, kako bomo na globalnih trgih ustvarjali nujno potrebne prihodke jutri in od katerih bo odvisno, kako bodo živeli naši otroci, pa nam nič ni mar.

 

Vsaka izbira prinaša tesnobo. Izbire, za katere smo se v Sloveniji odločali od leta 2004, ko smo se začeli strmo zadolževati, morda pa že prej, nas bi morale vse navdati z veliko tesnobe. Ker nismo izbrali prav. Ker nismo ubrali pravih poti.

 

Miro Cerar pravi, da poti vendarle obstajajo. Obstajajo, a najprej je treba priznati, kje stojimo in se ravnati po najboljših poteh, ki so jih že ubrali drugi. Na začetku bo tesnobno, ker bodo ukrepi marsikoga prizadeli. Možni izbiri sta zaradi slabih izbir v preteklosti samo dve: ali bomo preživeli ali pa potonili. Ali bomo pred seboj in pred svetom dokazali, da znamo upravljati svojo državo, ali pa bomo na tem izpitu pogrnili. 

 

Ko bomo vsi ključni deležniki priznali, da je stanje zelo resno, nas bo strah, a nas bo hkrati srečal tudi optimizem. Seveda, če nam bo nova vlada jasno pokazala, kakšni so cilji in po katerih poteh bomo prišli do njih. Sledeč resnosti stanja, v katerem smo.

 

Tudi socialni sporazum mora izhajati iz dejstva, da je stanje resno in da smo še vedno v hudi krizi. Od tu naprej pa naj velja: bolje trnova pot kot brezpotje.

 

 

Goran Novković, svetovalec generalnega direktorja GZS

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
Matrica globoke države: Srhljiva struktura, ki življenjsko energijo črpa od povzpetnikov in ustrahovanih ubogljivežev
20
22.08.2019 21:00
Po predhodni predstavitvi notranje geneze globoke države kot relativno avtohtonega pojava orisuje sodnik Zvjezdan Radonjić ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Zbogom, Denis, piši v miru!
0
20.08.2019 23:00
Pisati In memoriam za Denisa Kuljiša je trpljenje posebne vrste. Zato sem za sodelovanje zaprosil Dragana Živadinova, ki je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch, Dragan Živadinov
Putinova demokracija: Zakaj ruska policija tako grobo obračunava z demonstranti v Moskvi
13
19.08.2019 19:00
Presenečenje in zgražanje sproža uporaba zelo surove sile, s katero se ruski policisti znašajo nad mirnimi demonstranti. Več kot ... Več.
Piše: Božo Cerar
In memoriam Ivan Oman (1929-2019)
4
18.08.2019 19:00
Glede osamosvajanja in sploh strateških vprašanj je bil najbolj dosleden članKučanovegapredsedstva. Bil je Demosov človek pri ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Življenje se zgodi med ponavljanjem in slučajem
2
17.08.2019 22:59
Digitalna umetnost je postala že skoraj prevladujoča. Ravno zato je tako neskončno pomembna njena kritična refleksija. Ne le ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O nevladnikih, za katerimi se skrivajo interesi drugih držav, verskih voditeljev, multinacionalk ali celo terorističnih organizacij
20
13.08.2019 20:51
Pustite Greenpeace ali Amnesty International, ki delujeta globalno in - vsaj kolikor je znano - menda res ne jemljeta denarja od ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Portret Gertrude Stein: Medtem ko je opravičevala diktatorja Petaina, je Picasso sprejel Stalinovo nagrado
0
10.08.2019 23:53
Najbolj je živela tam, kjer je ni bilo, izbruhnila je z radikalno poezijo. V hipu! Postala je znamenje ameriške in evropske ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Indijanci, Slovenci in migrantski kalifat
13
09.08.2019 21:49
Nekdanji šolski minister in pronicljivi komentator nesporazumov evropske in slovenske politike Žiga Turk je dregnil v gnezdo ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Gabriele d'Anunnzio: Zgodovina se spominja imen zločincev, imena žrtev pa pozablja!
0
03.08.2019 22:28
Nujno, tudi v imenu zamejskih Slovencev, je potrebno potegniti globoko črto med zgodovino in zgodovino umetnosti: Gabriele ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O dvojnosti: Kdo in kako se danes bori proti kartelom, proti korupciji?
24
01.08.2019 21:20
V nadaljevanju teme o dvopolnosti v vsakem človeku, ki sem jo na portalu odprl že 10. junija letos, želim natančneje izpostaviti ... Več.
Piše: Miha Burger
Medijska poroka iz koristoljubja: Zapoznela združitev Dnevnika in Večera
8
31.07.2019 19:00
Pomp okoli združitve Dnevnika in Večera, ki je tudi formalno dobila potrditev varuha konkurence, je lahko tudi posledica obdobja ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Bigger picture*: Atlantska listina in trikotnik ZDA - EU - Rusija
7
30.07.2019 20:00
Evropska unija je bila 50 let prizorišče tekmovanja Francije, Nemčije in Velike Britanije za evropsko prvenstvo. Pri tem ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Boris
11
29.07.2019 22:00
Če v Združenem kraljestvu komu omenite Borisa - bodisi pakistanskemu priseljencu, nemškemu bankirju ali valižanskemu kmetu -, ... Več.
Piše: Keith Miles
Tista prekleta kapelica pod Vršičem ali ruski konec zgodovine
31
28.07.2019 19:00
Počasi bomo vsakoletno poznojulijsko politično mašo pri Ruski kapelici lahko uvrstili ob bok bizarnostim, kakršne so proslava v ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Spomeniki revolucionarjem: Pustiti, podreti ali preseliti v muzeje?
8
28.07.2019 09:00
Ob nedavnem performansu , ko so neznani strorilci z rdečo barvo preplesakali spodnji del nog monolitnega spomenika Borisa ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Bog jim pomagaj! Jaz jim ne morem na noben način.
0
27.07.2019 23:47
Viktor Borisovič Šklovski ni bil, kot mnogi menijo, revolucionar-proletarec-inetelektualec, temveč je bil v državljanski vojni ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Kako to, da so funkcionarji Komisije za preprečevanje korupcije tako slabo plačani?
14
26.07.2019 22:00
Predsednik Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) ob prihajajoči 15-letnici tega organa opozarja na vrsto težav, s katerimi ... Več.
Piše: Boris Štefanec
V pričakovanju drugega migrantskega vala: Šarčeva vlada pa se še naprej hvali, da ima "razmere pod nadzorom"
14
22.07.2019 19:00
Kolone migrantov se valijo iz severa proti jugu in na slovenskih (avto)cestah povzročajo dolge zastoje in kaos. Njihov cilj je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O anonimnih komentatorjih
5
21.07.2019 09:00
Drži, da 90 odstotkov državljanov ne zanimajo javne zadeve, skrb za skupnost in da so najčistejši sledilci fenomena mindfulness ... Več.
Piše: Miha Burger
Homagge Marku Mlačniku: V dvorani sem gledal glavnega junaka predstave, ki je gledal samega sebe na odru
9
20.07.2019 22:00
Tokrat se ne bom mogel otresti presežnikov. Vse, kar bom imenoval, je bilo presežno v času nastanka in je bilo kot takšno ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
V breznu insajderja: Česa vse ne veste o sanaciji bank in podrejenih obveznicah državnih bank
Uredništvo
Ogledov: 1,896
02/
Matrica globoke države: Srhljiva struktura, ki življenjsko energijo črpa od povzpetnikov in ustrahovanih ubogljivežev
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1,409
03/
In memoriam Ivan Oman (1929-2019)
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,770
04/
O nevladnikih, za katerimi se skrivajo interesi drugih držav, verskih voditeljev, multinacionalk ali celo terorističnih organizacij
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,314
05/
Putinova demokracija: Zakaj ruska policija tako grobo obračunava z demonstranti v Moskvi
Božo Cerar
Ogledov: 1,253
06/
Turistična okupacija Zgornjega Posočja: Nemških motoristov je več kot v času okupacije
Uredništvo
Ogledov: 1,290
07/
Zbogom, Denis, piši v miru!
Dejan Steinbuch, Dragan Živadinov
Ogledov: 1,022
08/
Ilija Trojanow v odprtem pismu Evropi: "Evropski politiki govorijo kot doktor Jekyll, ravnajo pa kot gospod Hyde."
Uredništvo
Ogledov: 756
09/
"Če bo šlo z vodenjem Slovenije tako naprej, Slovenije čez 20 let ne bo več."
Uredništvo
Ogledov: 2,404
10/
Devet življenj Boruta Jamnika: Cerarjeva vlada vabi tuje investitorje, Jamnik pa jih preračunljivo odganja
Uredništvo
Ogledov: 5,605