Komentar

Bomo potonili ali preživeli?

To vprašanje si lahko zastavimo tako po prvih korakih nove vlade kot tudi po rezultatih lokalnih volitev. Predsednik vlade dr. Miro Cerar je že večkrat jasno povedal, tudi konec minulega tedna pred socialnimi partnerji in širšo javnostjo, da je stanje v državi resno. Dodal je, da poti iz krize vendarle obstajajo, a da je pomembno, da socialni partnerji v dialogu čim prej sklenejo socialni sporazum. Tri njegove besedne zveze so pomembne: resno stanje, poti iz krize in sporazum.

06.10.2014 20:58
Piše: Goran Novković

Bruto domači proizvod na prebivalca je bil zaradi večletne, večinoma negativne gospodarske rasti sredi letošnjega leta še vedno realno kar za 7,5 odstotka nižji kot leta 2008, pred krizo. Foto: Wikipedia

Polovica podjetij s 150 tisoč zaposlenimi je prezadolženih. Nosijo breme kar 80 odstotkov vseh finančnih obveznosti gospodarskih družb.

 

Etika je zelo pomembna, a za preživetje Slovenije ne bo dovolj.

 

Župani so v Sloveniji očitno močnejši kot vlada.

 

Tujci niso povezani z našimi zdrahami. Pa vseeno ne pridejo. Raje gredo drugam.

Tri dni pozneje smo Slovenci s svojo izbiro na lokalnih volitvah pokazali dvoje: da nam je zelo pomembno, kaj se v našem lokalnem okolju res naredi, in da nam je nekoliko manj pomembno, če je kdo obremenjen z manjšimi ali večjimi sumi, obtožbami ali celo obsodbami.

 

To seveda ni najboljša popotnica, morda pa le ni tako slaba. Dejstvo je, da se moramo zavedati dejanskega stanja, da moramo končno začeti ukrepati, delati, hkrati pa sankcionirati kršitelje zakonov in po potrebi postaviti nove zakone in standarde za etično ravnanje.

 

To je naloga države in ključnih deležnikov pri odločanju. Ljudstvo pa jim je morda na lokalnih volitvah zgolj povedalo, da cenijo tiste, ki so nekaj pokazali. Ergo: etika je zelo pomembna, a za preživetje Slovenije ne bo dovolj.

 

Seveda se bojim, da le ni tako preprosto in da so od nedelje tudi volivci za marsikatero sporno dejanje izvoljenih postali soodgovorni, ne le elite, kot je pogosto slišati v javnosti. A bodimo optimisti, kot pravi predsednik vlade.

 

Še pred tem pa bomo v Sloveniji končno morali priznati, da je stanje res zelo resno. Da je tako, kažejo že napovedi, kako zelo velik bo spet proračunski primanjkljaj letos, kljub gospodarski rasti, ki je, mimogrede, na zelo trhlih temeljih, ker se tuji trgi že ohlajajo, županske volitve pa bodo kmalu minile.

 

Zakaj je to pomembno? Ker sta izvoz in lokalne investicije hranile našo letošnjo gospodarsko rast. Župani so torej v Sloveniji očitno močnejši kot vlada. Žal ta film traja le do volitev, potem pa investicije hitro uplahnejo.

 

Zato je ključnega pomena, kot rečeno, da si končno vsaj priznamo, v kakšen stanju smo. Poglejmo nekaj podatkov, od bolj razvpitih v javnosti, pa do manj znanih in pogosto še bolj vplivnih na stanje v državi.

 

1.   Upravljanje. Slovenija je po učinkovitosti korporativnega upravljanja pri repu lestvice mednarodne primerjave konkurenčnosti - 135. od 148 držav (vir: Svetovni gospodarski forum). 

Šepata državni in zasebni sektor. V državi, kjer je državnega premoženja tako zelo veliko, je to še bolj skrb vzbujajoče.

 

2.   Korupcija. Po neuspešnosti v boju proti korupciji je Slovenija med državami srednje Evrope uvrščena na drugo mesto, za Bosno in Hercegovino (vir: Nemška gospodarska zbornica, 2014). 

To je zelo povezano s slabim upravljanjem državnih podjetij in javnega sektorja. A treba je opozoriti. Dejansko je korupcije v tem hipu zagotovo manj, ker smo postali tudi kritizerska družba, rezultati pa slonijo na anketi. Če ne zaradi drugega, že dejstvo prvih sodnih epilogov zagotovo prispeva k temu, da marsikdo dvakrat premisli, preden …

 

3.   Zasebni in javni sektor. Razmerje med zaposlenimi v javnem in zasebnem sektorju se je poslabšalo z 2,7 : 1  v letu 2008 na 2,4 : 1 v letu 2014 (vir: Statistični urad RS). 

Korupcija in slabo upravljanje, ki sta najbolj odmevna v javnosti, sta le en kamenček v mozaiku več razlogov za resno stanje v Sloveniji. Med ključnimi razlogi je tudi zapiranje oči pred poslabševanjem razmerja med zaposlenimi v gospodarstvu in javni upravi. Kar iz leta v leto zmanjšuje finančno vzdržnost sistema.

 

4.   Javna poraba. Slovenija je na visokem 4. mestu v EU po hitrosti naraščanja javne porabe v BDP glede na leto 2008 (vir: Eurostat).

Da, Slovenija je med tistimi državami, ki so se najslabše odzvale na krizo. Med nacijami, ki so se pokazale kot najslabše upravljavke in gospodarice svoje usode.

 

5.   Tuje investicije. Obseg tujih investicij v BDP je v Sloveniji še enkrat nižji kot v državah srednje Evrope. Ta obseg je četrti najnižji v EU-28 (Vir: Unctad).

To, da smo med najslabšimi gospodarji svoje države v EU, ni dovolj. Celo investitorje, ki se ponujajo, odganjamo, s političnimi demagoškimi pogromi nad zasebnimi, zlasti tujimi investitorji, in s slabim birokratskim poslovnim okoljem. Ta podatek je najbrž najbolj alarmanten. Tujci niso povezani z našimi zdrahami. Pa vseeno ne pridejo. Raje gredo drugam. Kapital je plaha ptica. Z njo, če odleti, odletijo tudi delovna mesta. Žal pa za to nihče ne odgovarja. 

 

6.   Stroški dela. Slovenija je na vrhu lestvice stroškov dela v dodani vrednosti v EU. Krčenju dodane vrednosti stroški dela niso sledili (vir: Eurostat).

Gre za stroške dela, ne neto plače. Paradoksalno, kar javnost ne razume ali ne sprejema: prav dvig minimalnih plač v času krize lahko povzroči veliko večjo brezposelnost. Največ služb je bilo zato izgubljenih v delovno intenzivnih industrijah. Namesto da bi se sindikati zavzemali za nižjo davčno obremenitev najnižjih plač, se zavzemajo za višje plače, skupaj z davki. Ker imajo na drugi strani člane v javnem sektorju, ki sorazmerno raste. Številna slovenska podjetja so tudi zato ugasnila, denarja za financiranje družbenih podsistemov, ali če želite družbene nadstavbe, pa je zdaj še manj. Ker ni več denarja v bazi.

 

7.   Zadolženost. Polovica podjetij s 150 tisoč zaposlenimi je prezadolženih. Nosijo breme kar 80 odstotkov vseh finančnih obveznosti gospodarskih družb (vir: Kapos GZS, Ajpes).

Večina med njimi jih je med podjetji z nizko dodano vrednostjo. Razloga sta dva, ne eden. Prvi, v mnogih primerih, je slabo upravljanje podjetij, ki niso pravočasno iskala novih produktov z višjo vrednostjo na trgu. Drugi razlog, večkrat zamolčan, se skriva v popolnem nerazumevanju vlad. Z višjimi davki in dajatvami, slabim poslovnim okoljem, smo takšne družbe samo še dodatno potapljali, potem pa reševali na političen ali politikantski način izbrance med njimi. Pogosto neuspešno, ker so bili razlogi za reševanje politični, ne strokovni. Tako smo plačali dvakrat, ne enkrat.

 

8.   Plačilna nedisciplina. Med državami srednje in JV Evrope je Slovenija po kriteriju plačilne discipline uvrščena na dno lestvice, zgolj pred Bosno in Hercegovino in Hrvaško (vir: Nemška gospodarska zbornica, 2014). 

Lahko se zamislimo, kaj vse doslej našteto pomeni v verigi dobaviteljev. Koliko je med njimi goljufov, koliko pa je poštenih, pa ne zmorejo več plačati, ker njim dolžniki ne plačajo. Tudi slednji so seveda odgovorni za svoje poslovanje, a ko se domine začnejo podirati, ni več mogoče vsega predvideti. V razvitih kapitalističnih gospodarstvih so se tega še kako zavedali, zato so se denimo bančne sanacije lotili takoj leta 2008 in 2009. Pri nas smo čakali do leta 2013 oziroma 2014. Začarani krog finančne nediscipline in prezadolženosti pa je vzhajal v dolžniški balon..

 

9.   Malo gospodarstvo. Mikro in mala podjetja v Sloveniji zaposlujejo 44 odstotkov zaposlenih, v EU 49 odstotkov. Pri nas ustvarijo 35 odstotkov celotne dodane vrednosti, v EU 39 odstotkov (Vir: Eurostat, Kapos GZS, Ajpes).

Nič čudnega, glede na prej omenjeno, da tudi malo gospodarstvo v Sloveniji ne sega do povprečja v EU. K temu pa dodatno pripomore dejstvo, da se podjetništvo pogosto celo stigmatizira.

 

10.   Izvoz z visoko vrednostjo. Na lestvici Innovation Scoreboard smo v šestih letih izboljšali svojo relativno uvrstitev glede na EU, vendar je delež visoko tehnološko intenzivnih proizvodov v izvozu za petino nižji kot v EU (vir: Urad RS za makroekonomske analize).

Izvozimo še vedno veliko. Od leta 2009 smo izvoz povečali kar za 40 odstotkov. A naša težava je, da je konkurenca čedalje hujša in da tekmeci povečujejo izvoz še hitreje. Zato je treba nujno posvetiti več pozornosti boljšim izdelkom, z več dodane vrednosti. Kar ne bo mogoče, če ne bomo izobraževali in motivirali kadrov, ki ustvarjajo odlične izdelke in storitve za trg, in kar dokazuje tudi  naslednji podatek …

 

11.   Globalni delež Slovenije. Tržni delež Slovenije v globalnem izvozu se je skrčil za 18 odstotkov glede na leto 2008. Izjemo so predstavljali visoko tehnološki proizvodi (vir: Urad RS za makroekonomske analize).

 

Če torej primerjamo različne podatke, dobimo pravo in primerjalno diagnozo v mednarodnem prostoru. Ne dobimo je z navajanjem parcialnih podatkov, kot je bila denimo izjava enega od kandidatov za mariborskega župana, da je namreč krize konec, saj letos beležimo že več kot dveodstotno gospodarsko rast. 

 

Ja, drži, Slovenija je iz recesije. Naša težava pa je, da je Slovenija hkrati v – depresiji. Bruto domači proizvod na prebivalca je bil zaradi večletne, večinoma negativne gospodarske rasti sredi letošnjega leta še vedno realno kar za 7,5 odstotka nižji kot leta 2008, pred krizo. To je omenjeni nadobudni kandidat za župana drugega največjega slovenskega mesta volivcem seveda zamolčal. Ker se mu je mudilo obljubljati nemogoče!

 

Zato ima finančni minister dr. Dušan Mramor prav, ko pravi, da si moramo šele priboriti spet ekonomsko samostojnost. Ekonomsko in splošno družbeno odraslost in zrelost, če smem dodati. Ne vladi, ne opoziciji, ne delodajalcem, ne sindikatom in ne vstajnikom to ne bo uspelo, če si ne bomo priznali, kako zelo resno je stanje, v katerem je Slovenija. Prejšnji teden sem slišal dve značilni zanikanji resnosti stanja, poleg že omenjenega nadobudnega mariborskega županskega kandidata.

 

Prvi odziv je bil klasičen, češ saj vsak finančni minister jamra. Najbrž drži, le da ima tokratni res strahotno dober razlog v številkah, ki jih ima pred seboj. 

 

Drugi odziv je bil, češ da si moramo v Sloveniji le razdeliti pogačo, ki jo imamo. Dr. Alojz Ihan, ki je spisal Državljanske eseje, bi dejal, da je to klasično slovensko. Razdelimo si vse, kar zaslužimo. Za razvoj in našo konkurenčnost, od katere je odvisno, kako bomo na globalnih trgih ustvarjali nujno potrebne prihodke jutri in od katerih bo odvisno, kako bodo živeli naši otroci, pa nam nič ni mar.

 

Vsaka izbira prinaša tesnobo. Izbire, za katere smo se v Sloveniji odločali od leta 2004, ko smo se začeli strmo zadolževati, morda pa že prej, nas bi morale vse navdati z veliko tesnobe. Ker nismo izbrali prav. Ker nismo ubrali pravih poti.

 

Miro Cerar pravi, da poti vendarle obstajajo. Obstajajo, a najprej je treba priznati, kje stojimo in se ravnati po najboljših poteh, ki so jih že ubrali drugi. Na začetku bo tesnobno, ker bodo ukrepi marsikoga prizadeli. Možni izbiri sta zaradi slabih izbir v preteklosti samo dve: ali bomo preživeli ali pa potonili. Ali bomo pred seboj in pred svetom dokazali, da znamo upravljati svojo državo, ali pa bomo na tem izpitu pogrnili. 

 

Ko bomo vsi ključni deležniki priznali, da je stanje zelo resno, nas bo strah, a nas bo hkrati srečal tudi optimizem. Seveda, če nam bo nova vlada jasno pokazala, kakšni so cilji in po katerih poteh bomo prišli do njih. Sledeč resnosti stanja, v katerem smo.

 

Tudi socialni sporazum mora izhajati iz dejstva, da je stanje resno in da smo še vedno v hudi krizi. Od tu naprej pa naj velja: bolje trnova pot kot brezpotje.

 

 

Goran Novković, svetovalec generalnega direktorja GZS

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
Kratka zgodovina Evropske unije: Od raja na zemlji do problema
9
15.10.2019 22:27
Raj na zemlji, rešitev, podpora, odgovornost, nadzorstvo in disciplina, problem. V jugoslovanskih časih smo Evropsko skupnost ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Do koga bo prišla preiskovalna komisija, ki se ukvarja z otroško srčno kirurgijo v UKCL, če bo šla po sledi denarja in je ne bodo ustavili?
5
13.10.2019 06:00
Zelo dolg naslov, a izjemno kratek odgovor: do mafije. To pa je beseda, ki v Sloveniji, ko gre za javno zdravstvo, sploh nikogar ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Bioumetnost in pragovi živega: Ko si ti ti vse do trenutka, ko ti nisi več ti
0
12.10.2019 17:01
Za Robertino Šebjanič reka ni samo voda v reki, je tudi geološko dno, je rečni geološki presek. Voda je zanjo trenutek, prerez ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Bodo Slovenci preživeli, ker je Peter Handke dobil Nobelovo nagrado?
12
11.10.2019 00:17
Pravzaprav me ne čudi, da je med ljudstvom završalo ob novici, da je Peter Handke prejemnik letošnje Nobelove nagrade za ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Turški napad na Kurde: Če bi Evropska unija protestirala, ji Erdogan lahko spet pošlje milijon beguncev!
19
09.10.2019 22:20
Potreben je bil en telefonski klic turškega predsednika Erdogana ameriškemu predsednikuTrumpu, da je ta sklenil pripadnike ... Več.
Piše: Božo Cerar
Šarčeva Slovenija v Evropskem svetu: Majhna, šibka in nepomembna
16
06.10.2019 18:00
Povprečni član Evropskega sveta praviloma predstavlja tretjino (34%) volilnega telesa svoje države in praviloma najmanj polovico ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Adria Airways je mrtva, naj živi Adria Airways!
10
06.10.2019 09:00
Z Adrio je torej konec, vsaj tako se zdi. Morda bo zdaj čas za vprašanja. Koliko milijonov finančne pomoči je od osamostvojitve ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Teater je ena najbolj kritičnih inštitucij nasploh, ki jih pozna človeštvo
0
05.10.2019 20:34
Zahodnoevropsko umetnost lahko gledamo tudi skozi zgodovino njenih refleksij. Kritična zavest je pomemben del njenega izrisa. V ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Brexit: sindrom škodljivih neoliberalnih ukrepov, ki so spodkopali Evropsko unijo
8
04.10.2019 21:40
Dozdevno neskončen spektakel britanskega poskusa izhoda izEvropske unijeje del širše slabosti v zvezi evropskih držav.EUje v ... Več.
Piše: Shane Quinn
Fenomen Kris je moralna zaveza k boljši in pravičnejši državi. Te nam ne bo dala oblast, ampak jo bomo morali ustvariti sami!
2
02.10.2019 22:30
Kaj je fenomen Kris? To, da smo slovenski državljani v nekaj dnevih zbrali preko 3 milijone evrov za nekaj mililitrov zdravila ... Več.
Piše: Miha Burger
Uredniški komentar: Zakaj si Šarec zasluži impeachment? Zato ker je zlorabil položaj in zato ker prostovoljno ne bo nikoli odstopil
30
01.10.2019 23:00
Predsednik vlade je zlorabil svoj položaj in vplival na nacionalno obveščevalno službo, da je zaposlila njegovo nekdanjo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
70 let komunistične Kitajske: Amerika bo še dolgo ostala najmočnejša država na svetu
12
30.09.2019 22:00
1. oktober 2019 je za Kitajsko dan posebnega pomena. Na ta dan pred sedemdesetimi leti je namreč nastala komunistična Kitajska ... Več.
Piše: Shane Quinn
Aleksander Čeferin in evropski nogomet
5
29.09.2019 11:00
Ljubljana - in z njo Slovenija - sta za en dan postali središče evropskega nogometa. Za to je bil najbolj zaslužen Aleksander ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Novomeška pomlad, 26. september 1920 - 26. september 2020
2
28.09.2019 22:59
Novomeška manifestacija, ki se je zgodila 26. septembra 1920, je v svoji napovedi izžarevala umetniško željo prek ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Jacques René Chirac (1932-2019)
2
26.09.2019 22:06
O Chiracu sem pisal večkrat kot o katerem drugem francoskem predsedniku, saj je naša delegacija v Evropskem svetu sedela poleg ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Pahor, Šarec in intelektualci
14
23.09.2019 23:59
Ob nedavnih nastopih predsednika republike (na Bledu) in predsednika vlade (v Ajdovščini) se že spet postavlja vprašanje, kam ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Slovenija kot Adria Airways
8
22.09.2019 23:04
Skoraj nobenega dvoma ni več: Adria Airways bo še en nacionalni letalski prevoznik, ki ga čaka bridek konec. Po nekajletni ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Sodnik spet provocira: "Zveze Nato ni mogoče označiti drugače kot skrajno nevarne celotnemu človeštvu"
10
22.09.2019 10:00
Pozivati iz Ljubljane na krepitev odvračalne drže zveze Nato, je najmanj nehigienično. Koristi politične narave so kratkoročno ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Stoletje, prvič: Umetnost mora dokončno zapustiti naš planet in se naseliti v realno vesolje!
3
21.09.2019 22:06
Napovedujem dva zaporedna komentarja, izhajajoč iz časovnega vrtinčenja stotih let. Oba izhajata iz umetniških gest, ki so se ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Jankovićevih 29 milijonov je le kaplja v morju 15 milijard odpisanih dolgov
11
21.09.2019 00:00
Vsi se ukvarjajo s temi odpisanimi miljoni, nihče pa si ne zastavi vprašanja, zakaj in kako se je vse to premoženje izgubilo. Tu ... Več.
Piše: Oskar M. Salobir
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Pada vlada? Jutri še ne - kljub izsiljevanju Levice, je pa že pripravljen "Scenarij 2020", ključna stranka bo SMC!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,629
02/
Diplomacija a la Cerar: Erdogan norel zaradi Pahorja, Šoltes bi rad v Beograd, sramotni fiasko na recepciji Združenih narodov
Uredništvo
Ogledov: 3,361
03/
Nova farsa na Sodnem svetu: njegov predsednik Erik Kerševan bi se moral izločiti, favoritke za sodnico v Luksemburgu pa ne najde niti Google!
Uredništvo
Ogledov: 2,365
04/
Bodo Slovenci preživeli, ker je Peter Handke dobil Nobelovo nagrado?
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,246
05/
Šarčeva Slovenija v Evropskem svetu: Majhna, šibka in nepomembna
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,979
06/
Turški napad na Kurde: Če bi Evropska unija protestirala, ji Erdogan lahko spet pošlje milijon beguncev!
Božo Cerar
Ogledov: 1,592
07/
Do koga bo prišla preiskovalna komisija, ki se ukvarja z otroško srčno kirurgijo v UKCL, če bo šla po sledi denarja in je ne bodo ustavili?
Angel Polajnko
Ogledov: 1,579
08/
Nemirni Bližnji Vzhod: Zakaj si Združene države v resnici ne želijo vojne z Iranom
Shane Quinn
Ogledov: 1,169
09/
Adria Airways je mrtva, naj živi Adria Airways!
Angel Polajnko
Ogledov: 2,231
10/
Kratka zgodovina Evropske unije: Od raja na zemlji do problema
Dimitrij Rupel
Ogledov: 675