Komentar

Bomo potonili ali preživeli?

To vprašanje si lahko zastavimo tako po prvih korakih nove vlade kot tudi po rezultatih lokalnih volitev. Predsednik vlade dr. Miro Cerar je že večkrat jasno povedal, tudi konec minulega tedna pred socialnimi partnerji in širšo javnostjo, da je stanje v državi resno. Dodal je, da poti iz krize vendarle obstajajo, a da je pomembno, da socialni partnerji v dialogu čim prej sklenejo socialni sporazum. Tri njegove besedne zveze so pomembne: resno stanje, poti iz krize in sporazum.

06.10.2014 20:58
Piše: Goran Novković

Bruto domači proizvod na prebivalca je bil zaradi večletne, večinoma negativne gospodarske rasti sredi letošnjega leta še vedno realno kar za 7,5 odstotka nižji kot leta 2008, pred krizo. Foto: Wikipedia

Polovica podjetij s 150 tisoč zaposlenimi je prezadolženih. Nosijo breme kar 80 odstotkov vseh finančnih obveznosti gospodarskih družb.

 

Etika je zelo pomembna, a za preživetje Slovenije ne bo dovolj.

 

Župani so v Sloveniji očitno močnejši kot vlada.

 

Tujci niso povezani z našimi zdrahami. Pa vseeno ne pridejo. Raje gredo drugam.

Tri dni pozneje smo Slovenci s svojo izbiro na lokalnih volitvah pokazali dvoje: da nam je zelo pomembno, kaj se v našem lokalnem okolju res naredi, in da nam je nekoliko manj pomembno, če je kdo obremenjen z manjšimi ali večjimi sumi, obtožbami ali celo obsodbami.

 

To seveda ni najboljša popotnica, morda pa le ni tako slaba. Dejstvo je, da se moramo zavedati dejanskega stanja, da moramo končno začeti ukrepati, delati, hkrati pa sankcionirati kršitelje zakonov in po potrebi postaviti nove zakone in standarde za etično ravnanje.

 

To je naloga države in ključnih deležnikov pri odločanju. Ljudstvo pa jim je morda na lokalnih volitvah zgolj povedalo, da cenijo tiste, ki so nekaj pokazali. Ergo: etika je zelo pomembna, a za preživetje Slovenije ne bo dovolj.

 

Seveda se bojim, da le ni tako preprosto in da so od nedelje tudi volivci za marsikatero sporno dejanje izvoljenih postali soodgovorni, ne le elite, kot je pogosto slišati v javnosti. A bodimo optimisti, kot pravi predsednik vlade.

 

Še pred tem pa bomo v Sloveniji končno morali priznati, da je stanje res zelo resno. Da je tako, kažejo že napovedi, kako zelo velik bo spet proračunski primanjkljaj letos, kljub gospodarski rasti, ki je, mimogrede, na zelo trhlih temeljih, ker se tuji trgi že ohlajajo, županske volitve pa bodo kmalu minile.

 

Zakaj je to pomembno? Ker sta izvoz in lokalne investicije hranile našo letošnjo gospodarsko rast. Župani so torej v Sloveniji očitno močnejši kot vlada. Žal ta film traja le do volitev, potem pa investicije hitro uplahnejo.

 

Zato je ključnega pomena, kot rečeno, da si končno vsaj priznamo, v kakšen stanju smo. Poglejmo nekaj podatkov, od bolj razvpitih v javnosti, pa do manj znanih in pogosto še bolj vplivnih na stanje v državi.

 

1.   Upravljanje. Slovenija je po učinkovitosti korporativnega upravljanja pri repu lestvice mednarodne primerjave konkurenčnosti - 135. od 148 držav (vir: Svetovni gospodarski forum). 

Šepata državni in zasebni sektor. V državi, kjer je državnega premoženja tako zelo veliko, je to še bolj skrb vzbujajoče.

 

2.   Korupcija. Po neuspešnosti v boju proti korupciji je Slovenija med državami srednje Evrope uvrščena na drugo mesto, za Bosno in Hercegovino (vir: Nemška gospodarska zbornica, 2014). 

To je zelo povezano s slabim upravljanjem državnih podjetij in javnega sektorja. A treba je opozoriti. Dejansko je korupcije v tem hipu zagotovo manj, ker smo postali tudi kritizerska družba, rezultati pa slonijo na anketi. Če ne zaradi drugega, že dejstvo prvih sodnih epilogov zagotovo prispeva k temu, da marsikdo dvakrat premisli, preden …

 

3.   Zasebni in javni sektor. Razmerje med zaposlenimi v javnem in zasebnem sektorju se je poslabšalo z 2,7 : 1  v letu 2008 na 2,4 : 1 v letu 2014 (vir: Statistični urad RS). 

Korupcija in slabo upravljanje, ki sta najbolj odmevna v javnosti, sta le en kamenček v mozaiku več razlogov za resno stanje v Sloveniji. Med ključnimi razlogi je tudi zapiranje oči pred poslabševanjem razmerja med zaposlenimi v gospodarstvu in javni upravi. Kar iz leta v leto zmanjšuje finančno vzdržnost sistema.

 

4.   Javna poraba. Slovenija je na visokem 4. mestu v EU po hitrosti naraščanja javne porabe v BDP glede na leto 2008 (vir: Eurostat).

Da, Slovenija je med tistimi državami, ki so se najslabše odzvale na krizo. Med nacijami, ki so se pokazale kot najslabše upravljavke in gospodarice svoje usode.

 

5.   Tuje investicije. Obseg tujih investicij v BDP je v Sloveniji še enkrat nižji kot v državah srednje Evrope. Ta obseg je četrti najnižji v EU-28 (Vir: Unctad).

To, da smo med najslabšimi gospodarji svoje države v EU, ni dovolj. Celo investitorje, ki se ponujajo, odganjamo, s političnimi demagoškimi pogromi nad zasebnimi, zlasti tujimi investitorji, in s slabim birokratskim poslovnim okoljem. Ta podatek je najbrž najbolj alarmanten. Tujci niso povezani z našimi zdrahami. Pa vseeno ne pridejo. Raje gredo drugam. Kapital je plaha ptica. Z njo, če odleti, odletijo tudi delovna mesta. Žal pa za to nihče ne odgovarja. 

 

6.   Stroški dela. Slovenija je na vrhu lestvice stroškov dela v dodani vrednosti v EU. Krčenju dodane vrednosti stroški dela niso sledili (vir: Eurostat).

Gre za stroške dela, ne neto plače. Paradoksalno, kar javnost ne razume ali ne sprejema: prav dvig minimalnih plač v času krize lahko povzroči veliko večjo brezposelnost. Največ služb je bilo zato izgubljenih v delovno intenzivnih industrijah. Namesto da bi se sindikati zavzemali za nižjo davčno obremenitev najnižjih plač, se zavzemajo za višje plače, skupaj z davki. Ker imajo na drugi strani člane v javnem sektorju, ki sorazmerno raste. Številna slovenska podjetja so tudi zato ugasnila, denarja za financiranje družbenih podsistemov, ali če želite družbene nadstavbe, pa je zdaj še manj. Ker ni več denarja v bazi.

 

7.   Zadolženost. Polovica podjetij s 150 tisoč zaposlenimi je prezadolženih. Nosijo breme kar 80 odstotkov vseh finančnih obveznosti gospodarskih družb (vir: Kapos GZS, Ajpes).

Večina med njimi jih je med podjetji z nizko dodano vrednostjo. Razloga sta dva, ne eden. Prvi, v mnogih primerih, je slabo upravljanje podjetij, ki niso pravočasno iskala novih produktov z višjo vrednostjo na trgu. Drugi razlog, večkrat zamolčan, se skriva v popolnem nerazumevanju vlad. Z višjimi davki in dajatvami, slabim poslovnim okoljem, smo takšne družbe samo še dodatno potapljali, potem pa reševali na političen ali politikantski način izbrance med njimi. Pogosto neuspešno, ker so bili razlogi za reševanje politični, ne strokovni. Tako smo plačali dvakrat, ne enkrat.

 

8.   Plačilna nedisciplina. Med državami srednje in JV Evrope je Slovenija po kriteriju plačilne discipline uvrščena na dno lestvice, zgolj pred Bosno in Hercegovino in Hrvaško (vir: Nemška gospodarska zbornica, 2014). 

Lahko se zamislimo, kaj vse doslej našteto pomeni v verigi dobaviteljev. Koliko je med njimi goljufov, koliko pa je poštenih, pa ne zmorejo več plačati, ker njim dolžniki ne plačajo. Tudi slednji so seveda odgovorni za svoje poslovanje, a ko se domine začnejo podirati, ni več mogoče vsega predvideti. V razvitih kapitalističnih gospodarstvih so se tega še kako zavedali, zato so se denimo bančne sanacije lotili takoj leta 2008 in 2009. Pri nas smo čakali do leta 2013 oziroma 2014. Začarani krog finančne nediscipline in prezadolženosti pa je vzhajal v dolžniški balon..

 

9.   Malo gospodarstvo. Mikro in mala podjetja v Sloveniji zaposlujejo 44 odstotkov zaposlenih, v EU 49 odstotkov. Pri nas ustvarijo 35 odstotkov celotne dodane vrednosti, v EU 39 odstotkov (Vir: Eurostat, Kapos GZS, Ajpes).

Nič čudnega, glede na prej omenjeno, da tudi malo gospodarstvo v Sloveniji ne sega do povprečja v EU. K temu pa dodatno pripomore dejstvo, da se podjetništvo pogosto celo stigmatizira.

 

10.   Izvoz z visoko vrednostjo. Na lestvici Innovation Scoreboard smo v šestih letih izboljšali svojo relativno uvrstitev glede na EU, vendar je delež visoko tehnološko intenzivnih proizvodov v izvozu za petino nižji kot v EU (vir: Urad RS za makroekonomske analize).

Izvozimo še vedno veliko. Od leta 2009 smo izvoz povečali kar za 40 odstotkov. A naša težava je, da je konkurenca čedalje hujša in da tekmeci povečujejo izvoz še hitreje. Zato je treba nujno posvetiti več pozornosti boljšim izdelkom, z več dodane vrednosti. Kar ne bo mogoče, če ne bomo izobraževali in motivirali kadrov, ki ustvarjajo odlične izdelke in storitve za trg, in kar dokazuje tudi  naslednji podatek …

 

11.   Globalni delež Slovenije. Tržni delež Slovenije v globalnem izvozu se je skrčil za 18 odstotkov glede na leto 2008. Izjemo so predstavljali visoko tehnološki proizvodi (vir: Urad RS za makroekonomske analize).

 

Če torej primerjamo različne podatke, dobimo pravo in primerjalno diagnozo v mednarodnem prostoru. Ne dobimo je z navajanjem parcialnih podatkov, kot je bila denimo izjava enega od kandidatov za mariborskega župana, da je namreč krize konec, saj letos beležimo že več kot dveodstotno gospodarsko rast. 

 

Ja, drži, Slovenija je iz recesije. Naša težava pa je, da je Slovenija hkrati v – depresiji. Bruto domači proizvod na prebivalca je bil zaradi večletne, večinoma negativne gospodarske rasti sredi letošnjega leta še vedno realno kar za 7,5 odstotka nižji kot leta 2008, pred krizo. To je omenjeni nadobudni kandidat za župana drugega največjega slovenskega mesta volivcem seveda zamolčal. Ker se mu je mudilo obljubljati nemogoče!

 

Zato ima finančni minister dr. Dušan Mramor prav, ko pravi, da si moramo šele priboriti spet ekonomsko samostojnost. Ekonomsko in splošno družbeno odraslost in zrelost, če smem dodati. Ne vladi, ne opoziciji, ne delodajalcem, ne sindikatom in ne vstajnikom to ne bo uspelo, če si ne bomo priznali, kako zelo resno je stanje, v katerem je Slovenija. Prejšnji teden sem slišal dve značilni zanikanji resnosti stanja, poleg že omenjenega nadobudnega mariborskega županskega kandidata.

 

Prvi odziv je bil klasičen, češ saj vsak finančni minister jamra. Najbrž drži, le da ima tokratni res strahotno dober razlog v številkah, ki jih ima pred seboj. 

 

Drugi odziv je bil, češ da si moramo v Sloveniji le razdeliti pogačo, ki jo imamo. Dr. Alojz Ihan, ki je spisal Državljanske eseje, bi dejal, da je to klasično slovensko. Razdelimo si vse, kar zaslužimo. Za razvoj in našo konkurenčnost, od katere je odvisno, kako bomo na globalnih trgih ustvarjali nujno potrebne prihodke jutri in od katerih bo odvisno, kako bodo živeli naši otroci, pa nam nič ni mar.

 

Vsaka izbira prinaša tesnobo. Izbire, za katere smo se v Sloveniji odločali od leta 2004, ko smo se začeli strmo zadolževati, morda pa že prej, nas bi morale vse navdati z veliko tesnobe. Ker nismo izbrali prav. Ker nismo ubrali pravih poti.

 

Miro Cerar pravi, da poti vendarle obstajajo. Obstajajo, a najprej je treba priznati, kje stojimo in se ravnati po najboljših poteh, ki so jih že ubrali drugi. Na začetku bo tesnobno, ker bodo ukrepi marsikoga prizadeli. Možni izbiri sta zaradi slabih izbir v preteklosti samo dve: ali bomo preživeli ali pa potonili. Ali bomo pred seboj in pred svetom dokazali, da znamo upravljati svojo državo, ali pa bomo na tem izpitu pogrnili. 

 

Ko bomo vsi ključni deležniki priznali, da je stanje zelo resno, nas bo strah, a nas bo hkrati srečal tudi optimizem. Seveda, če nam bo nova vlada jasno pokazala, kakšni so cilji in po katerih poteh bomo prišli do njih. Sledeč resnosti stanja, v katerem smo.

 

Tudi socialni sporazum mora izhajati iz dejstva, da je stanje resno in da smo še vedno v hudi krizi. Od tu naprej pa naj velja: bolje trnova pot kot brezpotje.

 

 

Goran Novković, svetovalec generalnega direktorja GZS

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
Duševni profili slovenskih voditeljev: Od literarne republike prek poklicnih revolucionarjev do Marjana Šarca
12
18.06.2019 20:00
Prepričan sem, da bi bil slovenski prelom s socialistično in balkansko miselnostjo bistveno bolj temeljit, ko bi na ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
O izbiri sodnikov Ustavnega sodišča: Zakaj mislim, da je Rok Čeferin izvrsten kandidat
13
17.06.2019 21:18
V naslednjih dneh bo predvidoma ponovno izbran novi ustavni sodnik Ustavnega sodišča Republike Slovenije. Sam sem bil v ... Več.
Piše: Anže Erbežnik
Vsak planet ima svojo svetlobo, vsak človek ima svojo svojo barvo, ki jo brani pred nasilno zatemnitvijo
2
15.06.2019 23:00
Ponavadi v hotelskih sobah snamem sliko z zidu in jo obrem proti steni, ker ne morem prenesti njene grdote. Zjutraj pa, še ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O dvojnosti: Za politično stanje v Sloveniji smo krivi mi, državljani Slovenije
10
10.06.2019 20:06
Ko spregovorim ta stavek, me vsi znanci in neznanci - predvsem pa anonimni komentatorji - začudeno ali pa posmehljivo ... Več.
Piše: Miha Burger
Muslimani v Veliki Britaniji ostro protestirajo proti LGBT vzgoji
6
09.06.2019 12:30
Pa se je začelo. Angleški mediji - tudi mainstream , da ne bo pomote - že nekaj tednov poročajo o muslimanskih protestih pred ... Več.
Piše: Oskar M. Salobir
Ateizem je ena od oblik verovanja; je vrlina, ki se manifestira s svobodo.
0
08.06.2019 23:59
Filmska pripoved: Preporod je temen narativen film, ki ga je scenarist in režiser Paul Schreder časovno vmestil v sedanji čas, v ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Čast in pogum: Ko življenje v izgubi ne vidi več izgube
32
03.06.2019 00:30
Na letošnjem Beneškem bienalu (La Biennale di Venezia) jeparkirana barka, ki je pred tremi leti potegnila v smrt okrog 800 ... Več.
Piše: Majda Širca
Zakaj imajo Slovenci veliko raje Ruse in Kitajce kot pa Američane
11
02.06.2019 13:12
Zakaj je podoba Združenih držav Amerike slaba pri nas? Ker o ZDA vemo veliko več kot o Rusiji in Kitajski. In zakaj o ZDA vemo ... Več.
Piše: Oskar M. Salobir
Slovo od Lučke, borke proti slovenskemu mentalnemu diletantizmu
2
02.06.2019 07:00
Vsaka generacija si želi ukinitve predhodne, ki jo je spočela. Če ji že ne želi popolnega izničenja, pa jo hoče vsaj ponižati! ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Evropa po Evropi: Nesodelovanje proevropskih sil bo voda na mlin nacionalistov in populistov
10
30.05.2019 14:00
Okrepljena prisotnost nacionalistov in populistov v Evropskem parlamentu jim bo omogočila, da bodo pomembno vplivali na ... Več.
Piše: Božo Cerar
Evropa po Evropi: Zakaj so za Slovence evropske volitve - tuje volitve
4
29.05.2019 20:59
Rezultati evropskih volitev so tudi razveseljivi, saj so - ne glede na LMŠ, ki je novinka v liberalni skupini ALDE - nagradili ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Evropa po Evropi: Nova Evropska unija in čas neizogibnih sprememb
7
28.05.2019 12:00
Kakšno Evropsko unijo želimo Evropejci? V kakšni želimo živeti v prihodnje? Kakšna Unija lahko tekmuje na globalni ravni s ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Evropa po Evropi: Kaj so prinesle volitve v Evropski parlament in kaj odnesle
16
27.05.2019 19:00
V tem tednu bomo na portalu+ objavili serijo prispevkov o prihodnosti Evrope, ki bi jo lahko napovedali na podlagi rezultatov ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Kaj se zgodi, ko Evropa razpade? Merklova ugasne luč in reče: "Gute Nacht!"
5
26.05.2019 21:15
Nad Nemčijo in Evropo, celo nad Ameriko, to se pravi nad zahodno civilizacijo se zbirajo črni oblaki. Analitiki in novinarji - ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Ikone so osrednja kulturna in umetniška sila človeštva
2
25.05.2019 21:15
Zakaj je ikona tako pomembna in posebna v vzhodni krščanski umetnosti? Zakaj so ikone tako varovane, zaščitene? Zakaj, recimo, ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Stopila sem iz cone ugodja. Vem, kaj hočem: Čisto. Skupaj. Zdaj.
23
20.05.2019 20:50
Vstopila sem v politiko, četudi si tega nisem nikoli želela. Dovolj imam čakanja na spremembe. Dovolj vsakokratnega pričakovanja ... Več.
Piše: Urša Zgojznik
Vzporedna država
33
19.05.2019 20:56
Vzporedna država pomeni hkratni obstoj dveh držav: pravne in njej vzporedne. Medtem ko prva zamejuje reševanje družbenih in ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Kitajci in Titovo Velenje: Ko levica dela v interesu velekapitala in multinacionalk
5
19.05.2019 11:00
V bivšemTitovemVelenju se dogaja hud paradoks.Največja kakor leva, celo čisto zares komunistična stranka na svetu, ... Več.
Piše: Oskar M. Salobir
Problem povečevanja človeške energije Nikole Tesle so končno, po 119 letih prevedli v slovenščino
10
18.05.2019 22:59
Vselej sem se čutil dolžnega, da brez strahu in brez upoštevanja posledic izrazim katerokoli resnico, ki sem jo odkril, saj sem ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Humanistični deficit: Demokracija je šibkejša, kadar samo govorimo z enako mislečimi
13
16.05.2019 20:28
Sodobna družba potrebuje več človečnosti in prav humanistične vede se ob afirmativni podpori politike pokažejo kot pomemben ... Več.
Piše: Mihael Brejc
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
La Dolce Vita, sladko življenje Lidije Glavine: 132.000 evrov odpravnine, službeni audi in zagotovljena služba na SDH! Čestitamo!
Uredništvo
Ogledov: 5,433
02/
Primer Pavliha: Kako je visoko protežirani kandidat iz Slovenije neslavno pogorel v Bruslju
Uredništvo
Ogledov: 3,407
03/
Anonimka proti Marku Pavlihi res ni nič posebnega - bolj je zanimivo, kdo stoji v ozadju
Uredništvo
Ogledov: 2,550
04/
Auf wiedersehen, Adria Airways!? Nemški lastniki so slovenskega letalskega prevoznika dokončno potopili, zdaj pa bi radi malce "državne subvencije"
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1,898
05/
Duševni profili slovenskih voditeljev: Od literarne republike prek poklicnih revolucionarjev do Marjana Šarca
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,902
06/
O dvojnosti: Za politično stanje v Sloveniji smo krivi mi, državljani Slovenije
Miha Burger
Ogledov: 1,856
07/
Kot svinje z mehom! Fundacija invalidov in humanitarcev dobi vsako leto 20 milijonov, ki jih razdeli diskriminatorno, netransparentno, koruptivno in arbitrarno!
Igor Mekina
Ogledov: 1,847
08/
O izbiri sodnikov Ustavnega sodišča: Zakaj mislim, da je Rok Čeferin izvrsten kandidat
Anže Erbežnik
Ogledov: 1,797
09/
Dosje HE Brežice: Simbol državne protekcije kapitala na račun okolja in ljudi
Uredništvo
Ogledov: 1,271
10/
Ekskluzivno objavljamo kazensko ovadbo zoper celotno bivše vodstvo Banke Slovenije!
Uredništvo
Ogledov: 6,027