Komentar

Bomo potonili ali preživeli?

To vprašanje si lahko zastavimo tako po prvih korakih nove vlade kot tudi po rezultatih lokalnih volitev. Predsednik vlade dr. Miro Cerar je že večkrat jasno povedal, tudi konec minulega tedna pred socialnimi partnerji in širšo javnostjo, da je stanje v državi resno. Dodal je, da poti iz krize vendarle obstajajo, a da je pomembno, da socialni partnerji v dialogu čim prej sklenejo socialni sporazum. Tri njegove besedne zveze so pomembne: resno stanje, poti iz krize in sporazum.

06.10.2014 20:58
Piše: Goran Novković

Bruto domači proizvod na prebivalca je bil zaradi večletne, večinoma negativne gospodarske rasti sredi letošnjega leta še vedno realno kar za 7,5 odstotka nižji kot leta 2008, pred krizo. Foto: Wikipedia

Polovica podjetij s 150 tisoč zaposlenimi je prezadolženih. Nosijo breme kar 80 odstotkov vseh finančnih obveznosti gospodarskih družb.

 

Etika je zelo pomembna, a za preživetje Slovenije ne bo dovolj.

 

Župani so v Sloveniji očitno močnejši kot vlada.

 

Tujci niso povezani z našimi zdrahami. Pa vseeno ne pridejo. Raje gredo drugam.

Tri dni pozneje smo Slovenci s svojo izbiro na lokalnih volitvah pokazali dvoje: da nam je zelo pomembno, kaj se v našem lokalnem okolju res naredi, in da nam je nekoliko manj pomembno, če je kdo obremenjen z manjšimi ali večjimi sumi, obtožbami ali celo obsodbami.

 

To seveda ni najboljša popotnica, morda pa le ni tako slaba. Dejstvo je, da se moramo zavedati dejanskega stanja, da moramo končno začeti ukrepati, delati, hkrati pa sankcionirati kršitelje zakonov in po potrebi postaviti nove zakone in standarde za etično ravnanje.

 

To je naloga države in ključnih deležnikov pri odločanju. Ljudstvo pa jim je morda na lokalnih volitvah zgolj povedalo, da cenijo tiste, ki so nekaj pokazali. Ergo: etika je zelo pomembna, a za preživetje Slovenije ne bo dovolj.

 

Seveda se bojim, da le ni tako preprosto in da so od nedelje tudi volivci za marsikatero sporno dejanje izvoljenih postali soodgovorni, ne le elite, kot je pogosto slišati v javnosti. A bodimo optimisti, kot pravi predsednik vlade.

 

Še pred tem pa bomo v Sloveniji končno morali priznati, da je stanje res zelo resno. Da je tako, kažejo že napovedi, kako zelo velik bo spet proračunski primanjkljaj letos, kljub gospodarski rasti, ki je, mimogrede, na zelo trhlih temeljih, ker se tuji trgi že ohlajajo, županske volitve pa bodo kmalu minile.

 

Zakaj je to pomembno? Ker sta izvoz in lokalne investicije hranile našo letošnjo gospodarsko rast. Župani so torej v Sloveniji očitno močnejši kot vlada. Žal ta film traja le do volitev, potem pa investicije hitro uplahnejo.

 

Zato je ključnega pomena, kot rečeno, da si končno vsaj priznamo, v kakšen stanju smo. Poglejmo nekaj podatkov, od bolj razvpitih v javnosti, pa do manj znanih in pogosto še bolj vplivnih na stanje v državi.

 

1.   Upravljanje. Slovenija je po učinkovitosti korporativnega upravljanja pri repu lestvice mednarodne primerjave konkurenčnosti - 135. od 148 držav (vir: Svetovni gospodarski forum). 

Šepata državni in zasebni sektor. V državi, kjer je državnega premoženja tako zelo veliko, je to še bolj skrb vzbujajoče.

 

2.   Korupcija. Po neuspešnosti v boju proti korupciji je Slovenija med državami srednje Evrope uvrščena na drugo mesto, za Bosno in Hercegovino (vir: Nemška gospodarska zbornica, 2014). 

To je zelo povezano s slabim upravljanjem državnih podjetij in javnega sektorja. A treba je opozoriti. Dejansko je korupcije v tem hipu zagotovo manj, ker smo postali tudi kritizerska družba, rezultati pa slonijo na anketi. Če ne zaradi drugega, že dejstvo prvih sodnih epilogov zagotovo prispeva k temu, da marsikdo dvakrat premisli, preden …

 

3.   Zasebni in javni sektor. Razmerje med zaposlenimi v javnem in zasebnem sektorju se je poslabšalo z 2,7 : 1  v letu 2008 na 2,4 : 1 v letu 2014 (vir: Statistični urad RS). 

Korupcija in slabo upravljanje, ki sta najbolj odmevna v javnosti, sta le en kamenček v mozaiku več razlogov za resno stanje v Sloveniji. Med ključnimi razlogi je tudi zapiranje oči pred poslabševanjem razmerja med zaposlenimi v gospodarstvu in javni upravi. Kar iz leta v leto zmanjšuje finančno vzdržnost sistema.

 

4.   Javna poraba. Slovenija je na visokem 4. mestu v EU po hitrosti naraščanja javne porabe v BDP glede na leto 2008 (vir: Eurostat).

Da, Slovenija je med tistimi državami, ki so se najslabše odzvale na krizo. Med nacijami, ki so se pokazale kot najslabše upravljavke in gospodarice svoje usode.

 

5.   Tuje investicije. Obseg tujih investicij v BDP je v Sloveniji še enkrat nižji kot v državah srednje Evrope. Ta obseg je četrti najnižji v EU-28 (Vir: Unctad).

To, da smo med najslabšimi gospodarji svoje države v EU, ni dovolj. Celo investitorje, ki se ponujajo, odganjamo, s političnimi demagoškimi pogromi nad zasebnimi, zlasti tujimi investitorji, in s slabim birokratskim poslovnim okoljem. Ta podatek je najbrž najbolj alarmanten. Tujci niso povezani z našimi zdrahami. Pa vseeno ne pridejo. Raje gredo drugam. Kapital je plaha ptica. Z njo, če odleti, odletijo tudi delovna mesta. Žal pa za to nihče ne odgovarja. 

 

6.   Stroški dela. Slovenija je na vrhu lestvice stroškov dela v dodani vrednosti v EU. Krčenju dodane vrednosti stroški dela niso sledili (vir: Eurostat).

Gre za stroške dela, ne neto plače. Paradoksalno, kar javnost ne razume ali ne sprejema: prav dvig minimalnih plač v času krize lahko povzroči veliko večjo brezposelnost. Največ služb je bilo zato izgubljenih v delovno intenzivnih industrijah. Namesto da bi se sindikati zavzemali za nižjo davčno obremenitev najnižjih plač, se zavzemajo za višje plače, skupaj z davki. Ker imajo na drugi strani člane v javnem sektorju, ki sorazmerno raste. Številna slovenska podjetja so tudi zato ugasnila, denarja za financiranje družbenih podsistemov, ali če želite družbene nadstavbe, pa je zdaj še manj. Ker ni več denarja v bazi.

 

7.   Zadolženost. Polovica podjetij s 150 tisoč zaposlenimi je prezadolženih. Nosijo breme kar 80 odstotkov vseh finančnih obveznosti gospodarskih družb (vir: Kapos GZS, Ajpes).

Večina med njimi jih je med podjetji z nizko dodano vrednostjo. Razloga sta dva, ne eden. Prvi, v mnogih primerih, je slabo upravljanje podjetij, ki niso pravočasno iskala novih produktov z višjo vrednostjo na trgu. Drugi razlog, večkrat zamolčan, se skriva v popolnem nerazumevanju vlad. Z višjimi davki in dajatvami, slabim poslovnim okoljem, smo takšne družbe samo še dodatno potapljali, potem pa reševali na političen ali politikantski način izbrance med njimi. Pogosto neuspešno, ker so bili razlogi za reševanje politični, ne strokovni. Tako smo plačali dvakrat, ne enkrat.

 

8.   Plačilna nedisciplina. Med državami srednje in JV Evrope je Slovenija po kriteriju plačilne discipline uvrščena na dno lestvice, zgolj pred Bosno in Hercegovino in Hrvaško (vir: Nemška gospodarska zbornica, 2014). 

Lahko se zamislimo, kaj vse doslej našteto pomeni v verigi dobaviteljev. Koliko je med njimi goljufov, koliko pa je poštenih, pa ne zmorejo več plačati, ker njim dolžniki ne plačajo. Tudi slednji so seveda odgovorni za svoje poslovanje, a ko se domine začnejo podirati, ni več mogoče vsega predvideti. V razvitih kapitalističnih gospodarstvih so se tega še kako zavedali, zato so se denimo bančne sanacije lotili takoj leta 2008 in 2009. Pri nas smo čakali do leta 2013 oziroma 2014. Začarani krog finančne nediscipline in prezadolženosti pa je vzhajal v dolžniški balon..

 

9.   Malo gospodarstvo. Mikro in mala podjetja v Sloveniji zaposlujejo 44 odstotkov zaposlenih, v EU 49 odstotkov. Pri nas ustvarijo 35 odstotkov celotne dodane vrednosti, v EU 39 odstotkov (Vir: Eurostat, Kapos GZS, Ajpes).

Nič čudnega, glede na prej omenjeno, da tudi malo gospodarstvo v Sloveniji ne sega do povprečja v EU. K temu pa dodatno pripomore dejstvo, da se podjetništvo pogosto celo stigmatizira.

 

10.   Izvoz z visoko vrednostjo. Na lestvici Innovation Scoreboard smo v šestih letih izboljšali svojo relativno uvrstitev glede na EU, vendar je delež visoko tehnološko intenzivnih proizvodov v izvozu za petino nižji kot v EU (vir: Urad RS za makroekonomske analize).

Izvozimo še vedno veliko. Od leta 2009 smo izvoz povečali kar za 40 odstotkov. A naša težava je, da je konkurenca čedalje hujša in da tekmeci povečujejo izvoz še hitreje. Zato je treba nujno posvetiti več pozornosti boljšim izdelkom, z več dodane vrednosti. Kar ne bo mogoče, če ne bomo izobraževali in motivirali kadrov, ki ustvarjajo odlične izdelke in storitve za trg, in kar dokazuje tudi  naslednji podatek …

 

11.   Globalni delež Slovenije. Tržni delež Slovenije v globalnem izvozu se je skrčil za 18 odstotkov glede na leto 2008. Izjemo so predstavljali visoko tehnološki proizvodi (vir: Urad RS za makroekonomske analize).

 

Če torej primerjamo različne podatke, dobimo pravo in primerjalno diagnozo v mednarodnem prostoru. Ne dobimo je z navajanjem parcialnih podatkov, kot je bila denimo izjava enega od kandidatov za mariborskega župana, da je namreč krize konec, saj letos beležimo že več kot dveodstotno gospodarsko rast. 

 

Ja, drži, Slovenija je iz recesije. Naša težava pa je, da je Slovenija hkrati v – depresiji. Bruto domači proizvod na prebivalca je bil zaradi večletne, večinoma negativne gospodarske rasti sredi letošnjega leta še vedno realno kar za 7,5 odstotka nižji kot leta 2008, pred krizo. To je omenjeni nadobudni kandidat za župana drugega največjega slovenskega mesta volivcem seveda zamolčal. Ker se mu je mudilo obljubljati nemogoče!

 

Zato ima finančni minister dr. Dušan Mramor prav, ko pravi, da si moramo šele priboriti spet ekonomsko samostojnost. Ekonomsko in splošno družbeno odraslost in zrelost, če smem dodati. Ne vladi, ne opoziciji, ne delodajalcem, ne sindikatom in ne vstajnikom to ne bo uspelo, če si ne bomo priznali, kako zelo resno je stanje, v katerem je Slovenija. Prejšnji teden sem slišal dve značilni zanikanji resnosti stanja, poleg že omenjenega nadobudnega mariborskega županskega kandidata.

 

Prvi odziv je bil klasičen, češ saj vsak finančni minister jamra. Najbrž drži, le da ima tokratni res strahotno dober razlog v številkah, ki jih ima pred seboj. 

 

Drugi odziv je bil, češ da si moramo v Sloveniji le razdeliti pogačo, ki jo imamo. Dr. Alojz Ihan, ki je spisal Državljanske eseje, bi dejal, da je to klasično slovensko. Razdelimo si vse, kar zaslužimo. Za razvoj in našo konkurenčnost, od katere je odvisno, kako bomo na globalnih trgih ustvarjali nujno potrebne prihodke jutri in od katerih bo odvisno, kako bodo živeli naši otroci, pa nam nič ni mar.

 

Vsaka izbira prinaša tesnobo. Izbire, za katere smo se v Sloveniji odločali od leta 2004, ko smo se začeli strmo zadolževati, morda pa že prej, nas bi morale vse navdati z veliko tesnobe. Ker nismo izbrali prav. Ker nismo ubrali pravih poti.

 

Miro Cerar pravi, da poti vendarle obstajajo. Obstajajo, a najprej je treba priznati, kje stojimo in se ravnati po najboljših poteh, ki so jih že ubrali drugi. Na začetku bo tesnobno, ker bodo ukrepi marsikoga prizadeli. Možni izbiri sta zaradi slabih izbir v preteklosti samo dve: ali bomo preživeli ali pa potonili. Ali bomo pred seboj in pred svetom dokazali, da znamo upravljati svojo državo, ali pa bomo na tem izpitu pogrnili. 

 

Ko bomo vsi ključni deležniki priznali, da je stanje zelo resno, nas bo strah, a nas bo hkrati srečal tudi optimizem. Seveda, če nam bo nova vlada jasno pokazala, kakšni so cilji in po katerih poteh bomo prišli do njih. Sledeč resnosti stanja, v katerem smo.

 

Tudi socialni sporazum mora izhajati iz dejstva, da je stanje resno in da smo še vedno v hudi krizi. Od tu naprej pa naj velja: bolje trnova pot kot brezpotje.

 

 

Goran Novković, svetovalec generalnega direktorja GZS

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
Uredniški komentar: Zakaj je v resnici odstopil Dejan Židan in kdo se mu je odrekel
2
29.05.2020 02:40
Bolj kot jeremijade o pritiskih na neodvisno novinarstvo nas lahko skrbi kvaliteta tega silno neodvisnega novinarstva, ki je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Vrnitev vestfalske države: Posledice pandemije Covid-19 za mednarodne odnose
5
25.05.2020 01:13
COVID-19 ni vplival le na nas posameznike in odnose med nami, ampak tudi na akterje v mednarodni skupnosti in odnose med njimi. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Dialog s kolesarjem: "Da vas ni sram, ko po televiziji zagovarjate Janšo!"
6
24.05.2020 10:00
Da vas ni sram, je glasno vzkliknil mladenič, ki je ravno prislonil svoj bicikel k zidu, na katerem piše Papirnica. Prvi ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Kraftwerk: Mi smo otroci Fritz Langa, Gordona Craiga, Karla Čapka, Josepha Beuysa in Wernherja von Brauna
0
23.05.2020 23:59
Združeno umetniško delo Kraftwerk praznuje letos pol stoletja od začetka svojega delovanja. Že to dejstvo je več kot dovolj, da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
In memoriam Bert Pribac (1933-2020)
3
23.05.2020 20:00
Negoval je svoj istrski vinograd in oljčni gaj, se živahno vključeval v dogajanja v istrskem in širšem slovenskem prostoru. ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Prebudite se! Prava gospodarska kriza šele prihaja. Njenih razsežnosti ne zna nihče napovedati, kaj šele zmodelirati.
8
22.05.2020 21:00
Zapornikova dilema iz teorije igre nam govori, da smo v Sloveniji pravzaprav akterji v istem zaporu. Lahko se med seboj ... Več.
Piše: Mark Stemberger
Delavske pravice se ne ščitijo s tem, da se uzakonja, kdaj naj kdo dela in kdaj počiva
13
22.05.2020 11:00
V medijih se vrstijo objave in pozivi k zaprtju trgovin ob nedeljah. Nekateri ta predlog obravnavajo z ekonomskega, drugi s ... Več.
Piše: Jasmina P. Petavs
352 milijonov evrov za "turistične bone" Slovencev utegne pripeljati celo do prezasedenosti naših turističnih kapacitet!
7
20.05.2020 13:15
Vlada je v okviru tretjega paketa t.i. protikoronskih zakonov obravnavala tudi predlog o razdelitvi bonov za turistično ... Več.
Piše: Bine Kordež
O anemični četrti veji oblasti, aktivnih državljanih in civilni družbi
11
18.05.2020 22:30
Glas posameznika je le glas vpijočega v puščavi? Aja? Seveda, če se tako odločimo, če to sprejmemo. Lahko pa je tudi glas na ... Več.
Piše: Miha Burger
Bolna Slovenija (o bedakih med bedaki)
16
17.05.2020 11:00
VSlovenijije spet izbruhnila epidemija okužbe z najvišjo možno stopnjo nalezljivosti. Bolezen še ni dobro raziskana, ker so ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Lado Kralj: Iz transnacionalnega New Yorka je pogledal v globino Moravč
0
17.05.2020 00:46
Lado Kralj spada s svojo performativno naravo med svetovne gledališke protagoniste, ki so uprizorili veliko spremembo. Uprli so ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Dve neprijetni vprašanji za poražence in tri za zmagovalce zadnjega tridesetletja
18
16.05.2020 07:33
16. maja, torej danes, mineva trideset let od zaprisege prve slovenske demokratično izvoljene vlade. V tem obdobju smo izvedli ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Poslednji vzpon (In memoriam Tone Škarja)
6
16.05.2020 07:00
Tone Škarja je bil človek pronicljivega uma, ki ni šparal jezika, ko je bilo treba neposredno povedati resnico ali svoje mnenje. ... Več.
Piše: Mire Steinbuch
Free Press: O svobodi tiska
23
13.05.2020 21:30
Zdi se samoumevno, da v primerno delujoči demokraciji obstaja svoboden tisk. Prav tako je samoumevno, da bi moralo obstajati ... Več.
Piše: Keith Miles
Vojna z mediji: Basen o nas žabah, skuhanih v mlačni vodi ter grožnjah s smrtjo
17
12.05.2020 12:20
Zelo verjetno ste že velikokrat slišali stavek, da se vojne z mediji ne da dobiti. Sodi med tiste ponarodele fraze, ki jih ... Več.
Piše: Janez Janša
O Mitingu resnice 2020 ali zakaj se mi zdi, da so nam najprej ugrabili državo, potem pa vam proteste
28
10.05.2020 22:45
Meni se zdi, da vas je naplahtala tista združba politike in medijev, ki ji niti malo ne gre za boj proti korupciji; le tla so ... Več.
Piše: Kristijan Musek Lešnik
Aleksandra Pivec, tisti obraz v slovenski politiki leta 2020, ki največ obeta
17
10.05.2020 11:00
Nova predsednica upokojenske stranke Aleksandra Pivec se je sprva zdela kot še en obraz, ki ga bodo politični sopotniki, ... Več.
Piše: Marko Novak
Florian Schneider-Esleben (april 1947 - april 2020)
2
09.05.2020 23:32
Florian Schneider-Esleben je bil vedno premišljen, imeniten in kolesarski. Ure in ure si je lahko ogledoval najnovejše znamke ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Za zavarovanje pridobitev socializma so dovoljena vsa sredstva, tudi obrekovanje in medijske kampanje v tujini
14
09.05.2020 12:15
Ko se sprašujemo, kaj v bistvu določa politiko levih in levosredinskih strank, ko se sprašujemo, kam to vodi, ne bi smeli ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Totalna medijska vojna ali kako je lažni novinarski emigrant Zgaga postal svetovno čudo
33
05.05.2020 23:45
Bolj kot to, ali bomo Slovenci preživeli novi koronavirus, me skrbi, če bomo ostali normalni po vseh medijskih ofenzivah in ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Dosje Slovenski gozdovi, 1. del: Vsak dan nam iz naših državnih gozdov pokradejo za najmanj 40.000 evrov!
Uredništvo
Ogledov: 4.167
02/
Dialog s kolesarjem: "Da vas ni sram, ko po televiziji zagovarjate Janšo!"
Dimitrij Rupel
Ogledov: 2.762
03/
Ko profesor javno piše predsedniku: O dezinfekciji toksične slovenske medijske scene
Uredništvo
Ogledov: 1.828
04/
Dosje Livar: Kako so plenili po največji slovenski livarni, ki ji grozi celo stečaj
Uredništvo
Ogledov: 1.564
05/
SODNA PORAVNAVA: Opravičilo Marku Kolblu in družbi Europlakat, d.o.o.
Uredništvo
Ogledov: 1.468
06/
Prebudite se! Prava gospodarska kriza šele prihaja. Njenih razsežnosti ne zna nihče napovedati, kaj šele zmodelirati.
Mark Stemberger
Ogledov: 1.746
07/
O anemični četrti veji oblasti, aktivnih državljanih in civilni družbi
Miha Burger
Ogledov: 1.684
08/
352 milijonov evrov za "turistične bone" Slovencev utegne pripeljati celo do prezasedenosti naših turističnih kapacitet!
Bine Kordež
Ogledov: 1.515
09/
Vrnitev vestfalske države: Posledice pandemije Covid-19 za mednarodne odnose
Božo Cerar
Ogledov: 1.315
10/
"V kritičnih prvih štirinajstih dnevih sem se res skrival. Niti za eno sámo minuto nisem stopil iz stanovanja, niti da bi napolnil svojo zalogo. Prvič sem šel ven ponoči."
Uredništvo
Ogledov: 3.625