Komentar

Bomo potonili ali preživeli?

To vprašanje si lahko zastavimo tako po prvih korakih nove vlade kot tudi po rezultatih lokalnih volitev. Predsednik vlade dr. Miro Cerar je že večkrat jasno povedal, tudi konec minulega tedna pred socialnimi partnerji in širšo javnostjo, da je stanje v državi resno. Dodal je, da poti iz krize vendarle obstajajo, a da je pomembno, da socialni partnerji v dialogu čim prej sklenejo socialni sporazum. Tri njegove besedne zveze so pomembne: resno stanje, poti iz krize in sporazum.

06.10.2014 20:58
Piše: Goran Novković

Bruto domači proizvod na prebivalca je bil zaradi večletne, večinoma negativne gospodarske rasti sredi letošnjega leta še vedno realno kar za 7,5 odstotka nižji kot leta 2008, pred krizo. Foto: Wikipedia

Polovica podjetij s 150 tisoč zaposlenimi je prezadolženih. Nosijo breme kar 80 odstotkov vseh finančnih obveznosti gospodarskih družb.

 

Etika je zelo pomembna, a za preživetje Slovenije ne bo dovolj.

 

Župani so v Sloveniji očitno močnejši kot vlada.

 

Tujci niso povezani z našimi zdrahami. Pa vseeno ne pridejo. Raje gredo drugam.

Tri dni pozneje smo Slovenci s svojo izbiro na lokalnih volitvah pokazali dvoje: da nam je zelo pomembno, kaj se v našem lokalnem okolju res naredi, in da nam je nekoliko manj pomembno, če je kdo obremenjen z manjšimi ali večjimi sumi, obtožbami ali celo obsodbami.

 

To seveda ni najboljša popotnica, morda pa le ni tako slaba. Dejstvo je, da se moramo zavedati dejanskega stanja, da moramo končno začeti ukrepati, delati, hkrati pa sankcionirati kršitelje zakonov in po potrebi postaviti nove zakone in standarde za etično ravnanje.

 

To je naloga države in ključnih deležnikov pri odločanju. Ljudstvo pa jim je morda na lokalnih volitvah zgolj povedalo, da cenijo tiste, ki so nekaj pokazali. Ergo: etika je zelo pomembna, a za preživetje Slovenije ne bo dovolj.

 

Seveda se bojim, da le ni tako preprosto in da so od nedelje tudi volivci za marsikatero sporno dejanje izvoljenih postali soodgovorni, ne le elite, kot je pogosto slišati v javnosti. A bodimo optimisti, kot pravi predsednik vlade.

 

Še pred tem pa bomo v Sloveniji končno morali priznati, da je stanje res zelo resno. Da je tako, kažejo že napovedi, kako zelo velik bo spet proračunski primanjkljaj letos, kljub gospodarski rasti, ki je, mimogrede, na zelo trhlih temeljih, ker se tuji trgi že ohlajajo, županske volitve pa bodo kmalu minile.

 

Zakaj je to pomembno? Ker sta izvoz in lokalne investicije hranile našo letošnjo gospodarsko rast. Župani so torej v Sloveniji očitno močnejši kot vlada. Žal ta film traja le do volitev, potem pa investicije hitro uplahnejo.

 

Zato je ključnega pomena, kot rečeno, da si končno vsaj priznamo, v kakšen stanju smo. Poglejmo nekaj podatkov, od bolj razvpitih v javnosti, pa do manj znanih in pogosto še bolj vplivnih na stanje v državi.

 

1.   Upravljanje. Slovenija je po učinkovitosti korporativnega upravljanja pri repu lestvice mednarodne primerjave konkurenčnosti - 135. od 148 držav (vir: Svetovni gospodarski forum). 

Šepata državni in zasebni sektor. V državi, kjer je državnega premoženja tako zelo veliko, je to še bolj skrb vzbujajoče.

 

2.   Korupcija. Po neuspešnosti v boju proti korupciji je Slovenija med državami srednje Evrope uvrščena na drugo mesto, za Bosno in Hercegovino (vir: Nemška gospodarska zbornica, 2014). 

To je zelo povezano s slabim upravljanjem državnih podjetij in javnega sektorja. A treba je opozoriti. Dejansko je korupcije v tem hipu zagotovo manj, ker smo postali tudi kritizerska družba, rezultati pa slonijo na anketi. Če ne zaradi drugega, že dejstvo prvih sodnih epilogov zagotovo prispeva k temu, da marsikdo dvakrat premisli, preden …

 

3.   Zasebni in javni sektor. Razmerje med zaposlenimi v javnem in zasebnem sektorju se je poslabšalo z 2,7 : 1  v letu 2008 na 2,4 : 1 v letu 2014 (vir: Statistični urad RS). 

Korupcija in slabo upravljanje, ki sta najbolj odmevna v javnosti, sta le en kamenček v mozaiku več razlogov za resno stanje v Sloveniji. Med ključnimi razlogi je tudi zapiranje oči pred poslabševanjem razmerja med zaposlenimi v gospodarstvu in javni upravi. Kar iz leta v leto zmanjšuje finančno vzdržnost sistema.

 

4.   Javna poraba. Slovenija je na visokem 4. mestu v EU po hitrosti naraščanja javne porabe v BDP glede na leto 2008 (vir: Eurostat).

Da, Slovenija je med tistimi državami, ki so se najslabše odzvale na krizo. Med nacijami, ki so se pokazale kot najslabše upravljavke in gospodarice svoje usode.

 

5.   Tuje investicije. Obseg tujih investicij v BDP je v Sloveniji še enkrat nižji kot v državah srednje Evrope. Ta obseg je četrti najnižji v EU-28 (Vir: Unctad).

To, da smo med najslabšimi gospodarji svoje države v EU, ni dovolj. Celo investitorje, ki se ponujajo, odganjamo, s političnimi demagoškimi pogromi nad zasebnimi, zlasti tujimi investitorji, in s slabim birokratskim poslovnim okoljem. Ta podatek je najbrž najbolj alarmanten. Tujci niso povezani z našimi zdrahami. Pa vseeno ne pridejo. Raje gredo drugam. Kapital je plaha ptica. Z njo, če odleti, odletijo tudi delovna mesta. Žal pa za to nihče ne odgovarja. 

 

6.   Stroški dela. Slovenija je na vrhu lestvice stroškov dela v dodani vrednosti v EU. Krčenju dodane vrednosti stroški dela niso sledili (vir: Eurostat).

Gre za stroške dela, ne neto plače. Paradoksalno, kar javnost ne razume ali ne sprejema: prav dvig minimalnih plač v času krize lahko povzroči veliko večjo brezposelnost. Največ služb je bilo zato izgubljenih v delovno intenzivnih industrijah. Namesto da bi se sindikati zavzemali za nižjo davčno obremenitev najnižjih plač, se zavzemajo za višje plače, skupaj z davki. Ker imajo na drugi strani člane v javnem sektorju, ki sorazmerno raste. Številna slovenska podjetja so tudi zato ugasnila, denarja za financiranje družbenih podsistemov, ali če želite družbene nadstavbe, pa je zdaj še manj. Ker ni več denarja v bazi.

 

7.   Zadolženost. Polovica podjetij s 150 tisoč zaposlenimi je prezadolženih. Nosijo breme kar 80 odstotkov vseh finančnih obveznosti gospodarskih družb (vir: Kapos GZS, Ajpes).

Večina med njimi jih je med podjetji z nizko dodano vrednostjo. Razloga sta dva, ne eden. Prvi, v mnogih primerih, je slabo upravljanje podjetij, ki niso pravočasno iskala novih produktov z višjo vrednostjo na trgu. Drugi razlog, večkrat zamolčan, se skriva v popolnem nerazumevanju vlad. Z višjimi davki in dajatvami, slabim poslovnim okoljem, smo takšne družbe samo še dodatno potapljali, potem pa reševali na političen ali politikantski način izbrance med njimi. Pogosto neuspešno, ker so bili razlogi za reševanje politični, ne strokovni. Tako smo plačali dvakrat, ne enkrat.

 

8.   Plačilna nedisciplina. Med državami srednje in JV Evrope je Slovenija po kriteriju plačilne discipline uvrščena na dno lestvice, zgolj pred Bosno in Hercegovino in Hrvaško (vir: Nemška gospodarska zbornica, 2014). 

Lahko se zamislimo, kaj vse doslej našteto pomeni v verigi dobaviteljev. Koliko je med njimi goljufov, koliko pa je poštenih, pa ne zmorejo več plačati, ker njim dolžniki ne plačajo. Tudi slednji so seveda odgovorni za svoje poslovanje, a ko se domine začnejo podirati, ni več mogoče vsega predvideti. V razvitih kapitalističnih gospodarstvih so se tega še kako zavedali, zato so se denimo bančne sanacije lotili takoj leta 2008 in 2009. Pri nas smo čakali do leta 2013 oziroma 2014. Začarani krog finančne nediscipline in prezadolženosti pa je vzhajal v dolžniški balon..

 

9.   Malo gospodarstvo. Mikro in mala podjetja v Sloveniji zaposlujejo 44 odstotkov zaposlenih, v EU 49 odstotkov. Pri nas ustvarijo 35 odstotkov celotne dodane vrednosti, v EU 39 odstotkov (Vir: Eurostat, Kapos GZS, Ajpes).

Nič čudnega, glede na prej omenjeno, da tudi malo gospodarstvo v Sloveniji ne sega do povprečja v EU. K temu pa dodatno pripomore dejstvo, da se podjetništvo pogosto celo stigmatizira.

 

10.   Izvoz z visoko vrednostjo. Na lestvici Innovation Scoreboard smo v šestih letih izboljšali svojo relativno uvrstitev glede na EU, vendar je delež visoko tehnološko intenzivnih proizvodov v izvozu za petino nižji kot v EU (vir: Urad RS za makroekonomske analize).

Izvozimo še vedno veliko. Od leta 2009 smo izvoz povečali kar za 40 odstotkov. A naša težava je, da je konkurenca čedalje hujša in da tekmeci povečujejo izvoz še hitreje. Zato je treba nujno posvetiti več pozornosti boljšim izdelkom, z več dodane vrednosti. Kar ne bo mogoče, če ne bomo izobraževali in motivirali kadrov, ki ustvarjajo odlične izdelke in storitve za trg, in kar dokazuje tudi  naslednji podatek …

 

11.   Globalni delež Slovenije. Tržni delež Slovenije v globalnem izvozu se je skrčil za 18 odstotkov glede na leto 2008. Izjemo so predstavljali visoko tehnološki proizvodi (vir: Urad RS za makroekonomske analize).

 

Če torej primerjamo različne podatke, dobimo pravo in primerjalno diagnozo v mednarodnem prostoru. Ne dobimo je z navajanjem parcialnih podatkov, kot je bila denimo izjava enega od kandidatov za mariborskega župana, da je namreč krize konec, saj letos beležimo že več kot dveodstotno gospodarsko rast. 

 

Ja, drži, Slovenija je iz recesije. Naša težava pa je, da je Slovenija hkrati v – depresiji. Bruto domači proizvod na prebivalca je bil zaradi večletne, večinoma negativne gospodarske rasti sredi letošnjega leta še vedno realno kar za 7,5 odstotka nižji kot leta 2008, pred krizo. To je omenjeni nadobudni kandidat za župana drugega največjega slovenskega mesta volivcem seveda zamolčal. Ker se mu je mudilo obljubljati nemogoče!

 

Zato ima finančni minister dr. Dušan Mramor prav, ko pravi, da si moramo šele priboriti spet ekonomsko samostojnost. Ekonomsko in splošno družbeno odraslost in zrelost, če smem dodati. Ne vladi, ne opoziciji, ne delodajalcem, ne sindikatom in ne vstajnikom to ne bo uspelo, če si ne bomo priznali, kako zelo resno je stanje, v katerem je Slovenija. Prejšnji teden sem slišal dve značilni zanikanji resnosti stanja, poleg že omenjenega nadobudnega mariborskega županskega kandidata.

 

Prvi odziv je bil klasičen, češ saj vsak finančni minister jamra. Najbrž drži, le da ima tokratni res strahotno dober razlog v številkah, ki jih ima pred seboj. 

 

Drugi odziv je bil, češ da si moramo v Sloveniji le razdeliti pogačo, ki jo imamo. Dr. Alojz Ihan, ki je spisal Državljanske eseje, bi dejal, da je to klasično slovensko. Razdelimo si vse, kar zaslužimo. Za razvoj in našo konkurenčnost, od katere je odvisno, kako bomo na globalnih trgih ustvarjali nujno potrebne prihodke jutri in od katerih bo odvisno, kako bodo živeli naši otroci, pa nam nič ni mar.

 

Vsaka izbira prinaša tesnobo. Izbire, za katere smo se v Sloveniji odločali od leta 2004, ko smo se začeli strmo zadolževati, morda pa že prej, nas bi morale vse navdati z veliko tesnobe. Ker nismo izbrali prav. Ker nismo ubrali pravih poti.

 

Miro Cerar pravi, da poti vendarle obstajajo. Obstajajo, a najprej je treba priznati, kje stojimo in se ravnati po najboljših poteh, ki so jih že ubrali drugi. Na začetku bo tesnobno, ker bodo ukrepi marsikoga prizadeli. Možni izbiri sta zaradi slabih izbir v preteklosti samo dve: ali bomo preživeli ali pa potonili. Ali bomo pred seboj in pred svetom dokazali, da znamo upravljati svojo državo, ali pa bomo na tem izpitu pogrnili. 

 

Ko bomo vsi ključni deležniki priznali, da je stanje zelo resno, nas bo strah, a nas bo hkrati srečal tudi optimizem. Seveda, če nam bo nova vlada jasno pokazala, kakšni so cilji in po katerih poteh bomo prišli do njih. Sledeč resnosti stanja, v katerem smo.

 

Tudi socialni sporazum mora izhajati iz dejstva, da je stanje resno in da smo še vedno v hudi krizi. Od tu naprej pa naj velja: bolje trnova pot kot brezpotje.

 

 

Goran Novković, svetovalec generalnega direktorja GZS

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
Ekologija, klimatske spremembe in politikantski populizem
8
15.12.2019 11:00
Preden človeštvo sprejme obvezujoče ukrepe za umirjanje segrevanja Zemlje, je potrebno nedvoumno ugotoviti vzroke, ki vplivajo ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Bolj kot sem v sebi, bolj izgubljam svet okrog sebe
10
15.12.2019 02:24
Kazimir Malevič pri razlagi ekonomije ni upošteval konkurence, ne sovraštva nasprotnikov. Sovraštvo pa je večno zakoreninjeno v ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Drnovšek je bil napaka. Danes ga Slovenci ne bi več izvolili za predsednika.
15
12.12.2019 20:00
Za dobršen del slovenske javnosti jeJanez Drnovšeknajboljši predsednik vlade in utelešenje ideala uspešnega politika. ... Več.
Piše: Anuša Gaši
Avstralija v ognju: Kaj nas bo prej ubilo, apokaliptični dim v Sydneyu, ali naša apatija?
8
11.12.2019 21:00
Včeraj je imela avstralska zvezna država Novi Južni Wales enega najslabših dni v zgodovini. Dim je zatemnil mesto Sydney, ... Več.
Piše: Špela Adamič
70-letnica Severnoatlantskega zavezništva: Kljub vsem pomislekom in kroničnim težavam gre Nato naprej
4
09.12.2019 20:30
Razlike znotraj Nata torej ostajajo. Zanimivo, da skoraj bolj med samimi evropskimi zaveznicami kot na čezatlantski relaciji. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Teater je tisti, ki je dal Slovencem občutek, da so lahko kdaj tudi plemeniti
31
08.12.2019 08:52
Predstava Izreka je prisluškovanje tistemu, ki bo ravnokar zapelo in že v naslednjem hipu obnemelo. Izreka uprizarja ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Pisma iz emigracije: Kako je mala Ella preživela malomarnost in ignoranco slovenske pediatrije
21
06.12.2019 23:59
Ko gre za zdravje otrok in dojenčkov, ni kompromisov. Starši imamo pravico zahtevati, da so naši otroci deležni najboljše ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Dve leti po največjem ropu v zgodovini Slovenije: In cryptography we trust, zaupamo kriptografiji
7
05.12.2019 19:00
Čeprav se je v zadnjem desetletju na računalniškem področju pojavilo veliko prebojnih tehnologij, ki že zdaj na vaše življenje ... Več.
Piše: Marko Gašparič
Človek iz ozadja: Vse majhne in malo večje laži Dušana Kebra
9
04.12.2019 12:46
Gospod Keber ni kdorkoli. Gospod Keber je eden izmed ključnih ideologov, kreatorjev in strategov trenutnega zdravstvenega ... Več.
Piše: Krištof Zevnik
Dolg upokojencem se nič ne zmanjša z miloščino 6,50 evrov na mesec
8
01.12.2019 19:06
Danes se hvaliti, da je proračun uravnotežen, da celo izkazuje presežek, je neumestno, nepošteno, saj ni odpravljen mehanizem, ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Ema Kugler: "Fascinira me to, da nas nekaj, kar ne obstaja, tako trdo drži v svojih kremljih."
5
01.12.2019 10:24
Ema Kugler v gledalcu razbija idejo filma kot zabave za oči, koreografira kadre, biva v razpoki med umetnostjo v času in ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
"Cena, ki jo dobri ljudje plačajo za to, ker ne sodelujejo v javnih zadevah, je to, da jim vladajo pokvarjenci."
17
25.11.2019 21:00
Naj mi anonimni komentatorji na portalu+, pa morda še kdorkoli od ostale množice anonimnih komentatorjev tako pri nas kot ... Več.
Piše: Miha Burger
Kaj bo ostalo za Bertoncljevim proračunom, ko bo konec bogate pojedine?
3
24.11.2019 11:00
Potrjeni proračun je mogoče res Bertoncljeva računovodska mojstrovina. Tako rekoč brez napake. Pa vendar je to daleč, daleč od ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Hommage Antonu Mavretiču (1934-2019): Živimo na neznatnem delčku snovi sredi neverjetno prostranega vesolja
1
23.11.2019 22:00
To je moj zadnji In memoriam v mojem življenju. Preprosto nočem in ne zmorem več doživljati smrti. Še najbolj zaradi tega, ker ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O dobrih in etičnih državnikih: Kratek esej o velikih političnih dilemah
10
20.11.2019 20:28
Namesto samorefleksije in samokritičnosti smo v nekaj več kot desetletju pometli naše glavne državne izzive in družbene probleme ... Več.
Piše: Igor Kovač
Letargija množic: Danes nikogar ne zanimajo "družbena vprašanja", ljudje se bodo zganili šele, ko jim bo zmanjkalo denarja
19
19.11.2019 20:00
Neresnice ne terjajo več figovih listov, cesarji so nemoteno nagi, zlorabe so enormno brezobzirne. Spirala pasivnosti množic in ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Morda so nove parlamentarne volitve vendarle bliže, kot se zdi neizkušeni večini v vladni koaliciji
9
18.11.2019 20:00
Kongresni val je zaenkrat zajel zgolj koalicijo - od SMC in SD, do upokojenske stranke -, a bo sčasoma zagotovo pljusknil tudi ... Več.
Piše: Anuša Gaši
Posledice vse bolj številnih nepismenih politikov bodo za Slovenijo vsak dan hujše
14
17.11.2019 09:00
Hrvaška politologinja Mirjana Kasapović je v Globusu začudeno napisala, da je Šarec politični amater za enkratno uporabo in da ... Več.
Piše: Tino Mamić
Vsak komentar je bolj ali manj teoretični hrup, ki niha med abstraktnim in narativnim
6
16.11.2019 22:00
Opozoriti vas moram, da je moje današnje besedilo bolj v območju teoretskega kot pripovednega. Komentirati samo zato, da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Visco in Monigo: Sobotni izlet v preteklost
0
16.11.2019 11:00
Na občini v Viscu priznavajo, da je ime njihovega mesteca vFurlaniji, nekaj deset kilometrov od slovensko-italijanske meje, ... Več.
Piše: Božo Cerar
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Drnovšek je bil napaka. Danes ga Slovenci ne bi več izvolili za predsednika.
Anuša Gaši
Ogledov: 3,214
02/
Pisma iz emigracije: Kako je mala Ella preživela malomarnost in ignoranco slovenske pediatrije
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,708
03/
Nov poskus kadrovskega cunamija ali spopad klanov za Petrol, največje slovensko podjetje
Uredništvo
Ogledov: 1,847
04/
Dve leti po največjem ropu v zgodovini Slovenije: In cryptography we trust, zaupamo kriptografiji
Marko Gašparič
Ogledov: 1,524
05/
Avstralija v ognju: Kaj nas bo prej ubilo, apokaliptični dim v Sydneyu, ali naša apatija?
Špela Adamič
Ogledov: 1,027
06/
Človek iz ozadja: Vse majhne in malo večje laži Dušana Kebra
Krištof Zevnik
Ogledov: 4,487
07/
Zahodna politika dvojnih meril do Kitajske: Demokracija v Hongkongu da, pravice muslimanskuh Ujgurov ne!
Shane Quinn
Ogledov: 835
08/
70-letnica Severnoatlantskega zavezništva: Kljub vsem pomislekom in kroničnim težavam gre Nato naprej
Božo Cerar
Ogledov: 827
09/
Neakademska razprava o spolu in jeziku: Ko aktivisti uporabijo vsa sredstva za dosego cilja
Saška Štumberger
Ogledov: 2,791
10/
Minister za zdravje Aleš Šabeder je res dvoličnež: managerjem govori eno, koalicijskim tovarišem in javnosti pa drugo!
Uredništvo
Ogledov: 537