Komentar

Jalov blagor ubogih na duhu, kajti kraljestvo je že njihovo

Mitja Okorn je verjetno po slovenski logiki pojem uspeha tudi zato, ker je bistveno več zaslužil v tujini kot naši režiserji, ki jih država pušča stradat kot vse druge relevantne umetnike, ne glede na dosežke. Logično, da Mitja Okorn sprejme tudi pobudo stranke SDS in spacka promocijski video ob predsedovanju Evropski uniji. Zakaj pa ne, pa še oče in mama lahko sodelujeta. Družinski biznis je zakon na Slovenskem. Super! Okorn nameče na kup vse predložene posnetke in jih zmontira po navodilu. Maha nam papež, pojavi se Janša in celo Ronald Reagan iz Amerike, ko že ravno velja za kult neoliberalnega desničarskega marša, in naročniki že tulijo, da gre za mojstrovino. Lahek mali biznis. Mitja Okorn doživi plaz kritik na politični ravni, kar itak pričakuje. Ker pa je naš Mitja vedno ful kul simpatičen večni mulc, nam, kot vedno, natrosi polno plitkih všečnih floskul. Na primer: Jst delam filme za ljudi.

 

11.07.2021 11:00
Piše: Simona Rebolj
Ključne besede:   Mitja Okorn   proslava   Viktor Orban   homoseksualnost   Jan Cvitkovič   Poljska   Slovenija   Uroš Slak   SDS   Janša   Rumeni jopiči   Jaša Jenull

Foto: Posnetek zaslona / POP TV

Živite v družbi, v kateri so nasilneži obravnavani enakovredno kot žrtve.

Teden spet ni minil brez novice dneva, ki me je nasmejala do groze. Meja med obupom in smehom je ob poročanju o družbenem in političnem dogajanju čisto preveč zlahka povsem zabrisana glede na stopnjo civilizacije in možnosti za realen človeški razvoj, ki mu je za razliko od živali po naravi dana naloga, da razvija inteligenco, duha, empatijo, moralno dimenzijo in ustvarjalnost. Drhaljenje, ki na stežaj odpira vrata legitimnosti za odsotnost osnovnih človeških manir in razuma, se ne le nadaljuje, ampak rapidno krepi. 

 

Zrela družba, ki ni zgolj plemenska skupnost in ne tvori le seštevka infantilnega Zlaganega življenja odraslih, če si sposodim naslov romana Elene Ferrante, bi diskutirala o konstruktivnih problemih človekovega razvoja. Ker se nič podobnega ne dogaja, pa ni razloga za zgroženost, ko na sceno prikoraka nek izvoljen predsednik vlade in v imenu vzgojne pravice staršev prepove izobraževanje mladih o obstoju strašljivega čudesa, ki se imenuje homoseksualnost. Ne čudimo se niti absurdni argumentaciji nasprotnikov sistemskega vpliva na vzgojo in izobraževanje s strani intelektualno podhranjenih politikov, ki razlagajo, da je Viktor Orban z izključitvijo informiranja podmladka o homoseksualnosti, homoseksualnost potisnil na raven umevanja pedofilije. Zanimivo. A obstoj in nevarnost pedofilije pa kot družba prepuščamo staršem v izobraževanje, še posebej tistim odraslim družinskim članom, ki so sami aktivni pedofili? Norostim zavoljo zatajitve vzgojno izobraževalnega sistema, ki mlade ljudi – verjetne bodoče starše –  ne uči radovednosti, zaznavanja ustreznih kontekstov in razumevanja kompleksnejših vsebin od oglasov, ni konca! 

 

Ne čudite se, ko vas mediji na nenavaden način potolažijo, ker je policija na ljudskem protestu 25. junija pred Prešernovim spomenikom pridržala tolpo samooklicanih "Rumenih jopičev", ki se jih povezuje z neonacistično ideologijo. Brez skrbi. Ravnali so strokovno ustrezno, da bi preprečili nasilne izgrede. Zakaj so torej postali policaji žrtve preiskave? Ker sta slovenski predsednik vlade in minister za notranje zadeve na poziv "Rumenih jopičev", ki so nasprotovali ukrepu policije na Prešernovem trgu, javno pozvala k nujnosti preiskave o ustreznosti delovanja organov pregona! S kakšnim argumentom? Na poziv neke skupine, katere člani so neonacistični privrženci, sta trdila, da je policija ukrepala na poziv neformalnega organizatorja petkovih protestov Jaše Jenulla, ker je v zrak nekaj zatulil. Jaša Jenull je po funkciji samo državljan, ki lahko zatuli, kar mu paše. Vsi mi lahko kdaj pa kdaj nekaj zatulimo. Zdaj pa nam je generalni direktor policije s pomočjo medijev pojasnil, da so policaji navodilo za pridržanje "Rumenih jopičev" prejeli kar šestnajst sekund pred vzklikom nekega državljana pred Prešernovim spomenikom. "Zdaj veste!" bi rekel Marcel Štefančič.

 

Če bi preiskava pokazala, da je policija ukrepala eno sekundo po vzkliku nekega državljana, bi zadeva postala očitno sporna. Ubogi policaji. Policija očitno ni profesionalna organizacija. Včasih se je težko odločit, koga ne bi smeli ubogat. To smo se naučili. Če bomo policiji glasno podajali navodila za ukrepanje na ulici, tega ne bodo storili, saj bi bili lahko obtoženi, da delujejo po navodilih državljanov. Po navodilih magari neonacističnih skupin se očitno odziva naš predsednik vlade, kar bojda ni sporno. Pa menda ne bo policija ubogala muhastih državljanov! Koga neki naj policija uboga?! Verjetno svojega generalnega direktorja, ki sproži preiskavo na podlagi vzklikanja predsednika vlade, ki vzklika na pobudo nekih tolp. Nadlegovani policaji so vseeno izvedeli, da vendarle niso svojega dela opravili dobro. Aretirat bi morali bojda tudi Jašo Jenulla in še nekaj tistih, ki so bili udeleženi v konflikt s provokatorji. Učimo se o pravičnosti! Generalni direktor nas je podučil, da policija ni dolžna sodit, kdo je kdo in zakaj, ampak mora obravnavat vse ljudi enakovredno. Pa ste se še nečesa naučili!

 

Živite v družbi, v kateri so nasilneži obravnavani enakovredno kot žrtve. To je dejstvo, ki ga predvsem ženske pod kleropatriarhatom lahko dobro poznamo, v kolikor nismo dopustile, da bi nam možgane dokončno sfaširali v postano brozgo zasužnjenih trap! In prišli smo tako daleč, da se enakovredni kriteriji uveljavljajo celo za fašiste! Ne le to! Izraz, ki sem ga zapisala, bi želeli opredelit kot nedopustno žaljivko, ki bi se v primeru javne rabe lahko sodno obravnavala v imenu sovražnega govora. Neumnost že dolgo ni več neumnost, ampak le drugačno mnenje. Nasilje ni nedopustno nasilje, ampak le drugačno obnašanje, ki ga moramo enakovredno spoštovat. Glavni mediji omenjenega dogodka in odmevov niso obravnavali kritično, ampak so le poročali kot zdresirane papige pač. Kretenizme poslušamo podajane na način sprejemljivega nivoja mentalnega dometa. Da so na koncu ravno "Rumeni jopiči" zahtevali odstop generalnega direktorja policije in ministra za notranje zadeve, je višek špasa v deželi podrhaljenih in obubožanih na duhu. Oni vedo, kaj hočejo, in ne sprejemajo kompromisov, tudi če gre za njihove ideološke podpornike.

 

Rezultati družbene zavesti in nivoja ne bodo čudežno boljši, dokler kritična masa kronično poneumljane populacije pojma nima, po kakšnih kriterijih neki naj bil na primer slovenski film Od Grobadogroba najuspešnejši film filmskega režiserja Jana Cvitkoviča. Takšne informacije ali presoje so vam dostopne v popolnoma getoiziranih oddajah o kulturi, ki so posebej označene, da jih zlahka preskočite in preklopite program na resničnostni šov ali slovensko žajfnico. Nekaj vas je nekoč slišalo, da je Cvitkovič prejel beneškega zlatega leva prihodnosti za film Kruh in mleko. Večina vas tudi ne ve veliko o dosežkih in razlogih za dosežke naših drugih filmskih režiserjev, ki prejemajo nagrade po številnih uglednih mednarodnih festivalih, saj večino Slovencev ravno najboljši slovenski filmi najbolj dolgočasijo, kot pač vse žlahtne stvaritve, ki odstopajo od večerne programske ponudbe najbolj gledane komercialne televizije. Celo kakovostna pop produkcija je v Sloveniji posebej ogrožena, saj pada na najnižjo možno raven komercializacije. Že naš žanrski mojster hororja Tomaž Gorkič je s svojimi filmi, ki vsebujejo dobro dozo bistroumne relevantne družbene kritike in metaforike, za povprečnega gledalca v Sloveniji prej serijski morilec žanra, saj ne ustreza kriterijem pričakovane plehkosti, ampak ponuja v doživetje že nekaj več, česar lahko preplitko povprečje sploh ne zaznava in ne razume. O literaturi v današnjem prispevku sploh raje ne bo govora. Drugič!

 

Kako neki bi kar koli razumeli, če smo pa od najbolj gledane izobraževalne televizije in nekaterih politikantsko pobebavljenih medijev prejeli poduk, da je Mitja Okorn najuspešnejši slovenski filmski režiser. Popolni novinarski diletanti nas najbolj bučno, slišno in vidno poučujejo o kriterijih presoje, ne da bi se jim bilo treba izkazat z argumenti. Filmska klika, ki je potisnjena na obrobje, molči. Logično. Če bi se pritožili nad takšnimi nebulozami, bi jih opolnomočeni prodajalci šunda in neumnosti v številčni premoči obtoževali zavisti ali vzvišene intelektualne nadutosti in nezaslišane tekmovalnosti. Drhal si lahko privošči vse omenjeno. Tisti, ki naj bi predstavljali kultivirano žlahtnost, pa naj z disfunkcionalnimi zglednimi manirami vegetirajo na robu in kruha stradajo. To je morala domnevno civilizacijsko napredne podrhaljene skupnosti, znotraj katere so kriteriji obrnjeni na glavo, kar se pozna na vseh ravneh. Sposobnost zaznavanja in razumevanja vsebin, ko se na ekranu pojavi politika ali družbeno relevantna vprašanja, se ne preobrazi na tlesk v zmožnost izjemne logike in razumevanja ustreznih kontekstov. To so isti kolektivni možgani in nivo. 

 

Zakaj naj bi bil torej Mitja Okorn najbolj uspešen slovenski režiser? Ker je na Poljskem posnel visoko gledan drugorazredni sluzav božični film po zgledu naplavine hollywoodskega kiča. To je to. Zakaj predstavlja Sloveniji Poljska tako pomembno državo, da se takšnemu dosežku klanja do tal, ni jasno. Domoljubje Slovencev se odraža v brezmejnem klanjanju vsemu, kar nastane izven Slovenije. Kjer koli pač že. Te tradicionalno absurdne plombe na možganih še Đuro ne more premagat, čeprav je v Sloveniji posnel več obrtno dostojnih komercialnih filmskih izdelkov, a so preveč slovensko banalni, namesto banalni na hollywoodski način ali pa vsaj na balkanski način.

 

Mitja Okorn je verjetno po slovenski logiki pojem uspeha tudi zato, ker je bistveno več zaslužil v tujini kot naši režiserji, ki jih država pušča stradat kot vse druge relevantne umetnike, ne glede na dosežke. To gotovo drži. Mitja Okorn, kot kaže, režira po navodilu vse, kar se mu donosnega ponudi kot priložnost. Če se mu ponudi priložnost, da nek hollywoodski cirkusant išče obrtno sposobnega režiserja, ki bi tako pohodil lastno dostojanstvo, da bi bil pripravljen posnet film za darilo igralsko nenadarjenemu najstniškemu sinu, bo Mitja Okorn prikimal in skušal razbobnat po celi Sloveniji, da gre za pomemben hollywoodski preboj, ki morda celo presega izjemen igralski dosežek Katarine Čas. Logično, da Mitja Okorn sprejme tudi pobudo stranke SDS in spacka promocijski video ob predsedovanju Evropski uniji. Zakaj pa ne, pa še oče in mama lahko sodelujeta. Družinski biznis je zakon na Slovenskem. Super! Okorn nameče na kup vse predložene posnetke in jih zmontira po navodilu. Maha nam papež, pojavi se Janša in celo Ronald Reagan iz Amerike, ko že ravno velja za kult neoliberalnega desničarskega marša, in naročniki že tulijo, da gre za mojstrovino. Lahek mali biznis.

 

Mitja Okorn doživi plaz kritik na politični ravni, kar itak pričakuje. Ker pa je naš Mitja vedno ful kul simpatičen večni mulc, nam, kot vedno, natrosi polno plitkih všečnih floskul. Na primer: Jst delam filme za ljudi. Ojej. Fraza za kozlat. Kdor ne zmore z veseljem spremljat šunda, ni človek. Ne vem, ali je potemtakem vesoljec, nadčlovek ali podčlovek, a gotovo globok razmislek o logiki tendencioznih puhlic ni potreben. Slovenci so top, pravi Okorn v intervjuju Uroša Slaka. Ja, ja, top šop! Zato je pa pobegnil iz Slovenije. Potem požremo še sprenevedavo floskulo, da on ne ločuje ljudi na leve in desne. Vsi so ful kul. Mitja Okorn ne premisli dobro, kar govori, in vedno govori, kar se je pač naučil, da velja za splošno zaželeno in simpatično. Težave hollywoodskega igralca zaradi številnih obtožb spolnega nadlegovanja Mitja Okorn predstavi kot tipa, ki je imel malo preveč rad ženske. Poznamo to zastarelo patriarhalno puhlico o spolnih predatorjih in šovinističnih kurbirskih zlorabljevalcih, ki naj bi bili legitimna zločinska drhal zaradi preveč ljubezni do žensk. Brez veze. Zakaj bi se zavedali, kaj čvekamo, če ni treba. Sicer pa verjamem, da Mitjo Okorna res ne zanima politika. On bi tudi za "leve" posnel marsikaj. Je baje hotel že ustvarit proslavo s posnetki in rokenrol muziko v ozadju. Samo povejte, pa se zmenimo za honorar. Ni problema! Ja, ja, seveda. Mitja Okorn je preprost fant, ki se je naučil vse nujno o pojmu uspeha v kapitalistični dobi in zaradi tega od filma Tu pa Tam dalje, ki je predstavljal dobro obrtno vajo skopiranega pristopa in foric Guya Ritchieja, še vedno ni ustvaril tistega svojega izvirnega filma, ki ga je z vidika ustvarjalne smernice ustvarit želel. Ker je denar preočitno njegov edini vladar, je pa zaenkrat dokazal samo dobro obrtno nadarjenost in spretnost, a brez posebnega vsebinskega ali izvirnega presežka. 

 

Seveda ni problem v produktih Mitje Okorna in podobnih filmskih obrtnikov kokičarske produkcije na Poljskem, v hollywoodski naplavini tovrstnih iskalcev slave in bogastva ali pa v Sloveniji. Je pa velik problem za nivo družbe, če se tendenciozno izkrivljajo ključni kriteriji, ki ustrezno pojasnjujejo ljudem, kaj je kaj in zakaj! In velik problem za prihodnost družbe nastane, ko postanejo najbolj slišni največji novinarski populisti, ki kot pojem uspeha najbolj glasno promovirajo navadno povprečno "fast food" industrijo, medtem ko v družbi uspešne umetnike z omembe vrednimi vsebinami in ustvarjalnim potencialom ignorirajo ali jih celo predstavljajo kot luzerje.

 

Tako neumna družba, ki nima razčiščenih pojmov o ničemer, bo na vseh ravneh postala slej ko prej popolna luzerka, ki sebe in svoje državljane samo prostituira za toliko drobiža, kolikor ga pač lahko iztrži.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
21
Ali se približujemo uničujoči jedrski III. svetovni vojni?
31
01.02.2023 20:00
Odločno obsojam rusko agresijo na Ukrajino in podpiram vsakršno pomoč Ukrajini, da ohrani polno državno suverenost. Ob vse ... Več.
Piše: Marjan Podobnik
Finci in Estonci imajo lepi premierki, vendar to še ne more biti razlog za kopiranje njihovega zdravstvenega sistema
15
31.01.2023 23:59
Po novem imamo Strateški svet, ki ga vodi predsednik vlade. Imamo lastne strokovnjake, zato nam res ni treba kopirati tujih ... Več.
Piše: Milan Krek
Rusi ne prihajajo, Rusi so že dolgo tukaj med nami
8
31.01.2023 11:10
No pa smo poleg vseh dnevnih dogodivščin, političnih, modnih, protokolarnih, muzejskih peripetij v naši deželici dobili še pravo ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Avtokracija je navzven videti res trdna, a je navznoter v resnici izjemno šibka
12
25.01.2023 20:00
Mediji so eden pomembnejših segmentov vsake avtokracije. Večina medijev tako v državni kot v privatni lasti je oblasti ... Več.
Piše: Andraž Šest
7352 žalitev
12
24.01.2023 20:25
7352 evrov je znesek, ki naj bi ga predsednica Državnega zbora po uradnih podatkih zapravila na račun davkoplačevalcev za njen ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Kot v češki risanki A je to!: Zdravstvena reforma premierja Goloba in ministra Loredana
16
23.01.2023 22:15
V vladne sobane se je naselil strah. Bojijo se sindroma Šarec, ko so mu koalicijski partnerji kljub opozorilom toliko časa ... Več.
Piše: Milan Krek
Gostujoče pero: Januar je pač tak mesec
24
22.01.2023 20:00
Lepota novega leta je v tem, da se ponovno obrne list. Četudi je življenje zvezna stvar, konec decembra vseeno potegnemo črto ... Več.
Piše: Anže Logar
Damnatio memoriae ali koga moti muzej, posvečen slovenski osamosvojitvi
18
21.01.2023 22:40
Odločitev vlade, da sledi predlogu ministrice za kulturo in združi Muzej slovenske osamosvojitve in Muzej novejše zgodovine ... Več.
Piše: Igor Bavčar
Tanki za Ukrajino: Dolgoletno nemško paktiranje s Putinom bo Evropo še drago stalo
23
20.01.2023 19:30
Kot že dvakrat v dobrih sto letih je Nemčija ponovno destruktivna sila Evrope. Nekoč so nemški tanki uničevali evropsko ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Opravičilo s kladivom
27
17.01.2023 20:00
Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan je naredil napako v odločilnem trenutku. Nemudoma, pred vsemi televizijskimi kamerami ... Več.
Piše: Milan Krek
Uredniški komentar: Minister za finance kot blagajnik
14
16.01.2023 20:32
V normalni državi je minister za finance steber stabilnosti, kreator jedrne politike vlade. Pogosto celo bolj pomemben kot ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Politična satira: Kako so Nataša, Urška in Robert vrnili ugled najvišjim državnim funkcijam
10
13.01.2023 23:00
Prejeli smo magnetogram sestanka predsednice republike, predsednika vlade in predsednice državnega zbora o vrnitvi načetega ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Nova svetovna ekonomija: Ko bomo sprejeli realnost večpolarnega sveta, bomo lahko rešili probleme, ki so se nam izmikali
23
12.01.2023 20:00
To novo serijo kolumn odpiram v novem letu in novem začetku za Brazilijo z inavguracijo predsednika Lule da Silve. Njegovi ... Več.
Piše: Jeffrey Sachs
Kitajsko leto zajca: Kaj nas letos najverjetneje čaka v mednarodni politiki
12
11.01.2023 20:30
Novo leto močno spominja na svoje tri brate, 2020, 2021 in 2022. Zapletena družina. Videti je, kot da se zgodovina ponavlja. ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Država kot Radio GA GA
21
10.01.2023 19:43
Zadnje čase se novice mainstream medijev berejo kot satirični portali. Ustvarjalci slednjih pa imajo vedno lažje delo, saj se ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Minister za katastrofe v zdravstvu prikriva, da je brez osebnega zdravnika v resnici skoraj 190.000 ljudi!
36
08.01.2023 19:00
Izredne razmere v zdravstvu, ki jih minister za zdravje patološko zanika, vnašajo hudo diskriminacijo, neenakost med državljane. ... Več.
Piše: Milan Krek
Fenomen Lažgoše: Razvpita proslava, ki skruni vojno grobišče in tepta spoštovanje do umrlih
40
07.01.2023 00:50
Politične norije na grobu v Dražgošah povedo, da jim groba sploh ni mar. Kljub večkratnim opozorilom se požvižgajo na 8. člen ... Več.
Piše: Jože Dežman
Vse kočije Urške Klakočar Zupančič
23
05.01.2023 23:25
Natanko na prvi dan novega leta je predsednica Državnega zbora poskrbela za pravi skandal: na tradicionalni novoletni koncert ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O spodobnosti, patru Rupniku in Prešernovi nagradi
15
03.01.2023 20:00
Poudarjeno govorjenje o svobodi, ki označuje sleherni totalizirajoči ideološki diskurz, je pač znak, da sta tako svoboda kot ... Več.
Piše: Marjan Frankovič
Med socializmom in kapitalizmom: Joc Pečečnik odgovarja Urški Klakočar Zupančič
23
02.01.2023 21:30
Potem ko je predsednica Državnega zbora Urška Klakočar Zupančič v novoletnem intervjuju za spletni portal Siol okrcala Joca ... Več.
Piše: Joc Pečečnik
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
7352 žalitev
Tilen Majnardi
Ogledov: 1.783
02/
Kot v češki risanki A je to!: Zdravstvena reforma premierja Goloba in ministra Loredana
Milan Krek
Ogledov: 1.840
03/
Odgovor na vprašanje, kdo najbolj ogroža Rusijo, je enostaven: Rusija.
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.645
04/
Finci in Estonci imajo lepi premierki, vendar to še ne more biti razlog za kopiranje njihovega zdravstvenega sistema
Milan Krek
Ogledov: 1.064
05/
Rusi ne prihajajo, Rusi so že dolgo tukaj med nami
Tilen Majnardi
Ogledov: 1.143
06/
Ali se približujemo uničujoči jedrski III. svetovni vojni?
Marjan Podobnik
Ogledov: 975
07/
Avtokracija je navzven videti res trdna, a je navznoter v resnici izjemno šibka
Andraž Šest
Ogledov: 1.231
08/
Manevrskega prostora za višje plače v Sloveniji na žalost takorekoč ni
Bine Kordež
Ogledov: 1.196
09/
Gostujoče pero: Januar je pač tak mesec
Anže Logar
Ogledov: 2.626
10/
Izključitev Rusije iz sistema SWIFT je priložnost za Kitajsko in za internacionalizacijo juana
Valerio Fabbri
Ogledov: 579