Ob tem se spomnim pripovedovanja svoje mame, kako je njen oče živčno hodil po hiši, žvečil tobak in vsake toliko časa pljunil kar na tla. Tako se je pač takrat dogajalo. Večkrat je pripovedovala, kako so hčere enkrat na teden ribale tla, ki so bila polna tobačnih sestavin. Zapomnila se je, da je bilo tla zelo težko počistiti, a ker so bili drugi časi in je bil oče tedaj pomemben lik v družini, mu mama ni upala oporekati.

Spomnim se tudi svoje lastne izkušnje. Ko sem kot majhen deček v drugem razredu osnovne šole sam hodil k zobozdravniku, sem se s strahom vzpenjal po stopnicah zdravstvenega doma v Prvomajski ulici v Ljubljani. Kljub strahu – ali pa ravno zato – se dobro spominjam, da so bile na vsakih nekaj korakov na stopnišču postavljene posode, pljuvalniki smo jim rekli, s točno določenim namenom: da so ljudje pljuvali vanje in ne po tleh, kajti pljuvanje po tleh je bilo v tistih časih (in prav tako tudi danes!) nevarno zaradi tuberkuloze. Kdaj so potem pljuvalnike odstranili, se natančno ne spominjam. Se pa spomnim svojih študijskih časov in predavanj iz higiene, kjer so nas podučili, da so pljuvalnike odstranili zato, ker so se ljudje odvadili pljuvanja po tleh. To je bil takrat pomemben javnozdravstveni ukrep (kajti s pljuvanjem se lahko prenaša tudi bolezen, na primer jetika ali tuberkuloza) in potem tudi civilizacijski dosežek, da ljudje niso več pljuvali po tleh. 

In tako je (očitno) v Sloveniji veljalo vse do današnjih dni, ko se vzpostavlja primitivna folkora pljuvanja v ljudi – ko posamezne skupine pljuvajo posameznike (poslance, zdravnike, novinarje itd.) in celo javno pozivajo ljudi, da naj jim pljuvajo v obraz. V Slovarju slovenskega knjižnega jezika je razloženo, da pomeni pljuniti pred koga "izkazati prezir" do te osebe. Pljuvanje v njen obraz pa pomeni, da to osebo zelo preziraš. Verjetno se strinjate, da lahko svoje nestrinjanje, jezo ali prezir pokažete tudi brez pljuvanja ljudem v obraz. Slovenci poleg tega uporabljamo izraz "pljuniti v roke", kar pomeni, da se nečesa resno lotimo, da bo potrebno začeti resno delati. Prav to bi svetoval vsem, ki imajo čas pljuvati drugim v obraz. 

V zadnjih dneh se to družbeno nezaželeno obnašanje in tudi javnozdravstveno nesprejemljivo vedenje spet vnaša v naš vsakdan. Ob tem se prebivalce Slovenije primitivno in brez kančka sramu k temu nagovarja tudi z besedami:

"Pljuni v obraz politikom, nastavljeni stroki, novinarjem, policajem, županom in županjam. Predvsem pa vsem tistim, ki držijo injekcijo v roki, je treba dobesedno pljuniti v obraz, ker so morilci."

Zapis je s Facebooka, podkrepljen pa je tudi s slikovnim materialom, kar je lepo vidno na spodnji sliki.

Navodilo, kako naj ljudje pljuvajo v zdravnico, ki vodi strokovno skupino pri ministrstvu za zdravje (Vir: Facebook)

Očitno takšno pljuvanje v Sloveniji ni nasilno dejanje in ga nihče, kot kaže, ne preganja, saj živimo v svobodni državi. Očitno je to celo več kot svobodna država, če dopušča tudi nasilje v medijih in na družbenih omrežjih ter, če hočete, tudi na ulicah, kjer nismo več varni in se ne moremo več varno sprehajati kot nekoč.

Pa poglejmo, proti komu pljuvajo ti "junaki" na slovenskih ulicah. Proti tistim, ki cele noči dežurajo, da bodo lahko tudi ti, ki pljuvajo, prišli po pomoč k prej opljuvanim zdravnikom, ko bodo v življenjski zdravstveni stiski. Ni jih sram priti tedaj, ko potrebujejo pomoč, niti opravičijo se ne za svoja dejanja, a pričakujejo od zdravnikov, da jih bodo zdravili.

Mar je to logično razmišljanje, se sprašujem. In hkrati odgovarjam, da verjetno ne. Poleg rednega dela zdravniki in zdravstveno osebje vlagajo izjemne napore za delo s Covid-19 bolniki in v cepljenje prebivalstva. Cepljenje v tem trenutku edino lahko zaščiti posamezne starostne skupine prebivalstva (predvsem starejše in kronične bolnike) pred nepotrebnimi smrtmi jeseni in pozimi, ko bo epidemični val močnejši, kot je sedaj sredi poletja.

"Na koncu pa zdravniki za zahvalo, ker cepijo ljudi in jih rešujejo smrti, dobijo pljunke prezira v obraz."

Ljudi rešujejo pred smrtjo, pljuvalci pa jih pljuvajo. Pljuvajo v ljudi, ki rešujejo njihova življenja, življenja njihovih svojcev in življenja teh pljuvalcev. Se vam ne zdi, da je šlo vse skupaj prek meja dobrega okusa, da ne rečem osnovne človeške kulture? Pljuvalci pljuvajo (v) ljudi, ki so se nesebično žrtvovali v epidemiji covida-19. Zdravstveni delavci so tudi ob začetku epidemije, ko še nis(m)o natančno vedeli, kakšen je virus in kakšne so njegove lastnost ter ob pomanjkanju zaščitne opreme, preprosto tvegali, da bi pomagali ljudem. V Italiji je tako umrlo okoli 200 zdravnikov, ki so pomagali bolnikom s covidom-19. Na koncu pa zdravniki za zahvalo, ker cepijo ljudi in jih rešujejo smrti, dobijo pljunke prezira v obraz.  

Morda se bo v nekem trenutku tudi slovenskemu zdravniku tako obnašanje končno zagnusilo do konca in bo šel preprosto domov, ne glede na to, če ga bo kdo nujno potreboval. Vse ima svoje meje in na neki točki je tudi konec tolerance. Sprašujem se, kaj bodo ti isti ljudje porekli tedaj? Zagotovo bodo obsojali v stilu "zdravnik je dolžan delati, pa četudi ga namensko pljuvamo". 

Opljuvana kolegica Mateja Logar dežura mnoge noči, pa ne zato, ker bi želela več denarja, ampak preprosto zato, ker ni zdravnikov. Če bo slovenski narod pljuval v zdravnike, jih bo še veliko manj in to upravičeno, to pa bi potem imelo velike posledice na zdravju prebivalcev; možno je, da bi ljudje tudi prej in pogosteje umirali. "Zdravniki so morilci", kričijo na ulici in na spletu. Huda žalitev za ljudi, ki si celo življenje prizadevajo ohranjati življenja, med drugim tudi s cepljenjem. 

Človek se sprašuje, kdo dovoljuje pljuvalcem, da to (lahko) počnejo, kdo jim omogoča, da to počnejo, kdo jih vzpodbuja. Mar pljuvanje pri nas ni prepovedano? Nisem pravnik, ampak če pogledamo naše pravne predpise, bi rekel, da je pljuvanje prepovedano. Odlok o javnem redu v šesti točki določa, da je zaradi varovanja javnega reda in miru prepovedano "pljuvanje, uriniranje, opravljanje velike potrebe ali bruhanje na ulicah, pločnikih, parkiriščih, rekreacijskih poteh in drugih javnih površinah, namenjenih sprostitvi in rekreaciji občanov ali igri otrok". Kazen se izreče v višini 500 evrov.

Javno sprašujem, koliko oseb je zaradi pljuvanja v sočloveka že plačalo to kazen v zadnjem mesecu dni? Policisti so bili v neposredni bližini, ko so opljuvali poslanca Jožefa Horvata.

Kje so torej kazni?

Nadalje, Zakon o varstvu javnega reda in miru v osmem členu našteva nedostojna vedenja, med katerimi je v pojasnilih zakona navedeno tudi pljuvanje druge osebe. Za tako nedostojno obnašanje je določena kazen v višini od 1.500 do 2.500 evrov.

Mi zna kdo pojasniti, koliko sodobnih slovenskih pljuvalcev je bilo že kaznovanih po tem zakonu?

In potem je tu še Kazenski zakonik, ki opredeljuje kazenska dejanja. V njem je zapisano: "

"Kdor se ne ravna po predpisih ali odredbah, s katerimi pristojni organ odredi pregled, razkuženje, izločitev bolnikov ali kakšne druge ukrepe za zatiranje ali preprečevanje nalezljivih bolezni pri ljudeh in s tem povzroči, da se nalezljiva bolezen razširi, se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do enega leta.

Kdor stori dejanje iz prvega ali drugega odstavka tega člena  iz malomarnosti, se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do šestih mesecev. Če ima dejanje za posledico smrt ene ali več oseb, se storilec kaznuje za dejanje z zaporom do osmih let."

Zdaj pridemo do ključnega vprašanja: Zakaj se to dogaja v Sloveniji? Odgovarjam si, da preprosto zato, ker se ne izvaja določil zakonodaje, ker se ne kaznuje pljuvalcev, ki bodo svoj prekršek očitno razumeli šele tedaj, ko bodo kaznovani, do takrat pa so nagrajeni z zadovoljstvom, ker jim uspeva nekoga pljuniti v obraz, pa še nič se jim ni zgodilo.

Prepoved pljuvanja ni uvedena zato, ker je to grdo, pač pa prav zato, ker se lahko preko pljunka prenašajo tudi nalezljive bolezni, tudi covid-19, tuberkuloza itd. V Veliki Britaniji je nekdo opljuval uslužbenca in ta je zato, ker je bil pljuvalec okužen, obolel za covid-19. Pa se ni končalo samo pri obolenju, ampak je uslužbenec zaradi bolezni covid-19 tudi umrl. V drugem primeru je bil moški, ki je bil okužen in je pljunil v policiste, obsojen na zaporno kazen. Ali je kdo v Sloveniji proti pljuvalcem uvedel kazenski pregon? Ne vem natančno, sem pa skoraj prepričan, da nihče.

"Pljuvalci pljuvajo (v) ljudi, ki so se nesebično žrtvovali v epidemiji covida-19."

Aktivisti so akcijo pljuvanja izvedli pred parlamentom. Kot poroča Regional Obala, "so iz Policijske uprave Ljubljana za TV Slovenija sporočili, da so zaznali okoli 40 protestnikov, ki so ob odhodu ljudi iz Državnega zbora kršili javni red in mir. Proti trem je bil uveden prekrškovni postopek".

Halo, samo proti trem?!

Višek cinizma pa je izjava ene od pljuvalk: "Njeno početje se ji ne zdi problematično, predvsem pa, trdi, ni kaznivo. Tako naj bi ji povedali pravniki, ker da s pljuvanjem nikogar ne poškoduješ."

Upam, da izjava o pravnikih ni resnična.

Če pa je, gospodje pravniki, na katero pravno fakulteto ste hodili in kako to, da ne poznate vseh zgoraj navedenih pravnih aktov? Kje sta vaša etika in morala, ki naj bi bili pri pravnikih na visokem nivoju? Ravno takšno podpiranje neodgovornih dejanj posameznikov s strani pravne stroke preseneča in razočara, hkrati pa kaže, na kako nizko raven komuniciranja smo padli v slovenskem prostoru, ko tisti, ki naj bi bili branilci zakonitosti, etike ter kulture svetujejo ljudem take bizarnosti. 

In kje ste mediji? Ali se bo našel kdo, ki bo taka dejanja obsodil, ali boste tudi vi uživali v tem, ko pljuvajo na poslance in zdravnike? Članki, ki so pisali o tem, so bili zgolj realni približek, fotografija trenutka, brez konkretnih razmišljanj o upravičenosti in smiselnosti takega početja. Ob takih rečeh bi morali zvoniti zvonovi, pa je vse tiho in zgolj formalno.

Kaj boste rekli po tem, ko pridete na vrsto vi?! Ko se boste pritožili, da vas opljuvajo? Ko boste potrebovali pomoč, se spomnite, da je bil čas, ko bi morali (bolj) ostro zavrniti in obsoditi dejanja s svojih poročanjih, ne pa, da ste ga v medijih objavili kot "zanimivost". 

V soboto, 10. julija 2021, je nekdo opljuval nič hudega slutečo novinarko in ji obrazložil, da je to storil zato, ker ne poroča dobro. Vidite, kako blizu smo. Kako je že tista zgodba o napadih na novinarje? Ali tole ni bil napad na novinarko? In to zelo nesramen? Na nič krivo mlado dekle, ki zgolj opravlja svoje delo, od katerega živi. Ni prav, da je dobila pljunek v obraz. Še več, zelo narobe je, da je dobila pljunek v obraz. Ne samo narobe, grozno je, da se je kaj takega zgodilo v Sloveniji, ki je članica EU in trenutno predsedujoča EU.

Naj končam takole. Očitno smo se Slovenci spustili na nivo komunikacije, ki jo uporabljajo alpake že od nekdaj. Nikakor nam ne sme biti v čast, da se to dogaja. Hudo je predvsem to, da dovolimo, da se to dogaja zdravnikom, novinarjem, poslancem, komerkoli med nami; poklic ni pomemben, pomembno je, da se to dogaja našim prijateljem, ljudem, ki veliko delajo in žrtvujejo veliko časa za skupno dobro, tudi dobro pljuvalcev.

Kam smo kot družba prispeli v svojem razvoju, se sprašujem. Na spletni strani ene od nevladnih organizacij oziroma civilnodružbenih skupin, ki propagira pljuvanje izpostavljenih posameznikov, je ta poziv tudi v angleščini. Bravo! Le kaj si bodo tujci mislili o nas? Da smo še vedno v tistih časih, ko so ljudje potrebovali pljuvalnike po javnih ustanovah.

Za konec pa misel, ki jo je psiholog Kristjan Lešnik Musek izrekel v nedavnem intervjuju za portal+:

"Negativni pojavi v družbi ne bodo izginili, če se bomo obračali stran od njih in se šli prisiljeno politično korektnost. Spopadati se bo treba z njimi in jih razkrinkavati."

Ne dovolite, da bi bodisi vas bodisi kogarkoli opljuvali, ker je to tudi nevarno za vaše zdravje in je predvsem v današnji dobi nedopustno in necivilizacijsko dejanje.

Cepite se in ostanite zdravi!