Junija so evropski poslanci izglasovali resolucijo, po kateri so reproduktivne pravice žensk priznane kot človekove pravice. Končno. Resolucija, ki je bila sprejeta nekam potihoma, ni pravno zavezujoča, vseeno pa države članice Evropske unije (EU) poziva, naj ženskam ne omejujejo dostopa do umetne prekinitve nosečnosti. Nekatere evropske države se še vedno obnašajo kot velik del preostalega sveta, kjer je ženska maternica last države, skupnosti ali posesivnega moškega.
Pred dvema letoma se je na platformi Reddit pojavila zgodba mladeniča, ki je jadikoval, da matere njegovega otroka starševstvo sploh ne zanima. Cela zgodba je šla nekako takole: fant in dekla sta hodila na zmenke, počela, kar sta pač počela in ona je zanosila ter se odločila, da otroka ne bo obdržala. Odločila se je za splav ter končanje zveze. Fantu je odločitev tudi pošteno povedala. Ta je tako ponorel, da je primer zvlekel na sodišče, ki je šokiranemu dekletu prepovedalo splav. Zgodba se je dogajala v Združenih državah, ki na zunaj dajejo vtis cvetočega liberalizma in možnosti svobodnih odločitev, v resnici pa so Američani puritansko dvolični kot le redko kateri narod na svetu - na zunaj uj, znotraj fuj!
Nekatere ameriške zvezne države počnejo vse, da bi ženskam splav onemogočile, pa četudi s tem ogrožajo njihovo zdravje ali celo življenje. Zgodil se je tudi primer, ko je nosečo punco zapustil fant, ta pa se je v obupu odločila za samomor. Popila je strupeni pesticid. Na srečo je preživela, a plod v njej je umrl, in kot da ni bila dovolj psihično in fizično uničena od tragedije, so ji nato še sodili zaradi umora (nerojenega ploda). Živa norost. Naše dekle iz zgodbe z Reddita pa je odločitev sodišča upoštevalo. Da otroka donosi in rodi se je strinjalo, starševskim pravicam pa se je povsem odpovedalo.
Punca je prijazno pristala na mesečno plačevanje preživnine, stikom z otrokom pa se je odpovedala. Si otroka pač ni želela. Pa kaj. Nimajo vse ženske materinskega nagona. Obsesija, da je mati najpomembnejši faktor pri odraščanju, je teza psihoanalitikov, ki niso uspeli stopiti v korak s časom. Skozi zgodovino je človeštvo preživelo tudi največje strahote in tragedije, na milijone otrok je odraščalo v groznih razmerah, brez mam, pa so kljub temu zrasli v dobre ljudi, ki še dandanes koristijo svetu. Homo sapiens je trpežno bitje. Tudi ranjen lahko postane zmagovalec.
Ko se je otrok nesojenemu paru z Reddita rodil, ga je nemudoma prevzel oče, mati pa je odšla svojo pot. Preživnino je redno plačevala in pogosto je plačala celo več, kot ji je sodišče v odločbi naložilo. Mladi očka pa je hitro spoznal, da vzgoja otroka ni najlažje opravilo na svetu. Spet se je podal na sodišče in zahteval, da njegovo nekdanje dekle prisilijo, da začne opravljati "materinsko dolžnost". Pritožil se je, da sam vsega ne zmore in da bi se mati morala vsaj malo brigati za lastnega otroka. Toda ta je ponovno pojasnila, da je itak želela narediti splav, a ker ji tega niso dovolili, je otroka vseeno rodila in tako postala samo darovalka jajčec, ki plačuje preživnino, otrok pa je ne zanima. Sodišče ji je tokrat pritrdilo in fanta podučilo, da se je prej strinjal, da bo sam starš, zato se več ne more pritoževati. Na sodišču se, kolikor vem, več res ni pritožil, se je pa zato na Redditu, kjer so ga sodelujoči v debati sesuli.
Več kot očitno je fant vztrajal pri otroku izključno zato, ker je menil, da se bo punca tako omehčala, se vrnila k njemu in bosta zopet par. Otroka je torej uporabil kot manipulacijo, da bi ponovno pridobil dekletovo naklonjenost. Če povem še bolj konkretno: dekle si je želel lastiti in si jo v življenju podrediti, kot bi njemu ustrezalo. Moških, ki razmišljajo tako zaostalo, kar mrgoli. Povsod. Pa tudi parov, ki menijo, da bodo z otrokom rešili zavoženo zvezo, je veliko. V teoriji se sliši lepo, v praksi pa se ne izide ne eno in ne drugo.
Zato se pa tako glasno odpirajo debate o splavu, v katerih se z lažno moralo naphani moški vtikajo v ženske maternice, čeprav več od tistega enega spermija itak niso sposobni prispevati. Mar lahko moški devet mesecev nosi otroka v trebuhu? Ne, nositi je sposoben zgolj špeh od prevelikih količin piva. Ali lahko moški rodi? Ma jok, še navaden prehlad ga tako izmuči, da ni sposoben v skodelico vroče vode namočiti čajne vrečke. Mar lahko moški doji? Ne. Še nočno vstajanje in hranjenje dojenčka po steklenički ga skoraj ubije. Edino, kar moški v primeru reprodukcije naredijo z užitkom, je tisti brizg, zaradi katerega si blaženo domišljajo, da so ženskam darovali nekaj izvenserijskega.
Nič čudnega, da je bila do najnovejše evropske resolucije o reproduktivnih človekovih pravicah žensk kritična tudi Cerkev češ, da gre za skrajno enostransko perspektivo do splava. Ja čigava perspektiva pa naj bi še bila potrebna? Cerkvena?! Zakaj? Ker Cerkev preprosto rada nadzorujete žensa telesa in njihova življenja pod krinko skrbi za "nerojene otroke"? Za otroke gre? Ne, vam prav zares nikoli ne gre za otroke. Šlatanje in druge grdobije vam niso v dobrobit. Cerkvi gre samo za moč in oblast. Zato ne zmore dojeti, da je splav izključno osebna (in težka odločitev) posamezne ženske, ne pa tistega, ki jo je oplodil, ali kogarkoli drugega, ki se čuti poklicanega držati svečo.
In ker moški pri reprodukciji prispeva samo spermij, naj se ne oglaša, ko se ženska sooča s trpko odločitvijo. Tisti spermij, ki uspešno pridrvi na cilj, moškim ne daje nobene pravice, da ženskam njihove človekove pravice kršijo. Tisti spermij lahko ženske dobijo kjerkoli, navsezadnje tudi v semenski banki, če si ne želijo življenjskega odnosa s histeričnim samcem.
Dostopnost primernega spermija iz epruvete dandanes več ni znanstvena fantastika. Je nekaj običajnega. Pred tedni je tudi francoska narodna skupščina dokončno potrdila novi zakon o bioetiki in tako omogočila umetno oploditev samskim ženskam in homoseksualnim parom. V EU že več kot deset držav omogoča reproduktivne človekove pravice tako heteroseksualnim kot homoseksualnim parom ter tudi samskim ženskam. Slovenije med naprednimi evropskimi državami seveda ni. Pa tudi Madžarske, Poljske in Hrvaške ne.
V znanosti Slovenci ponižno tacate daleč zadaj, tako da si je še sam Stvarnik otrl pot s čela in se obrnil vstran. Le zakaj bi vam pomagal, če si sami nočete? Morda se boste nekega dne le zdramili, tik pred zdajci, a tedaj bo žal prepozno. Pod sveto lipo in rožnim vencem vas bo čakalo le še klavrno izumrtje.