Komentar

Uredniški komentar: Slovenska zunanja politika od naprave za oživljanje do Janševe "tviter diplomacije"

Potem ko smo skoraj poldrugo desetletje nemo opazovali prorusko orientiranost slovenske zunanje politike, smo lani iz dežja prišli pod kap, saj je Kremelj zamenjal Washington, Putina pa Trump. Po zamenjavi oblasti v Beli hiši, s čemer je sovpadla tudi Janševa neposrečena čestitka poražencu, se je evforija na slovenski desnici malce polegla, vendar je premier kmalu našel nov peskovnik za svojo tviter diplomacijo - to pot bruseljsko birokracijo. Kot predsedujoči Sveta Evropske unije pa je že takoj poskrbel za novo razburjenje, ko je novemu iranskemu predsedniku namesto čestitke javno poslal idejo o neodvisni mednarodni preiskavi dogodkov pred več kot tridesetimi leti ...

Zdi se, da slovenska zunanja politika še vedno išče svoj smisel in se ne zmore formirati kot nadstrankarska, apolitična ter na državnem interesu utemeljena aktivnost. Če smo nekoč kritizirali ali pa se celo norčevali iz zvezne jugoslovanske diplomacije, iz SIP-ovcev, potem smo danes v marsičem celo na slabšem, kajti strategije v smislu nacionalnega interesa ni, diplomati pa so pogosto prepuščeni svoji iznajdljivosti. 

23.07.2021 21:04
Piše: Dejan Steinbuch
Ključne besede:   Iran   Slovenija   Janša   EU   diplomacija   Mladika   Drnovšek   Teheran   Rusija   ZDA

Drnovšek je bil ljubitelj tihe, diskretne diplomacije, medtem ko je Janša tudi na diplomatskem parketu slon, ki se je znašel v trgovini s porcelanom. Z vsakim gibom, z vsako gesto z ritjo podre dve ali tri police, da porcelan in kristali letijo na vse strani.

Za razliko od vseh pragmatikov med slovenskimi uredniki in mnenjskimi voditelji sem prepričan, da je bila izjava predsedujočega Sveta EU glede neodvisne preiskave masovnih pobojev iranskih političnih zapornikov konec osemdesetih povsem na mestu in upravičena. Z Janšo se sicer zagotovo v marsičem ne strinjam in tudi portal+ ga redno ter upravičeno kritizira. Toda glede Irana mu lahko pritrdimo. Ko gre za zločine in grobo teptanje človekovih in državljanskih pravic ni prostora za pragmatizem, kompromise ali dvojna merila. Slovenci, ki smo si prav na teh etičnih temeljih utemeljili državo, naj bi se tega še posebej zavedali. Vendar pa vse skupaj ni tako preprosto.

 

Evropska unija ima v teh kompleksnih časih že sama s sabo toliko težav, da ji zmanjkuje sape za aktivnejšo vlogo na mednarodnem odru. Zaradi tega čedalje težje izvaja usklajeno zunanjo politiko; njene največje članice, zlasti Nemčija in Francija, tradicionalno dajejo prednost lastnim nacionalnim zunanjepolitičnim strategijam, v katerih prevladujejo predvsem pragmatični, ekonomski interesi. Nemčija tu še posebej izstopa, sploh ko gre za občutljivo vprašanje sodelovanja z Rusijo in Kitajsko. Pot v pekel pragmatizma je pred krščansko demokratko Angelo Merkel sicer tlakoval že socialdemokrat Gerhard Schröder, ki so ga po koncu kanclerskega mandata enostavno "kupili" ruski paradržavni oligarhi. Odnosi med najmočnejšo evropsko ekonomijo in največjo državo na svetu so zadnjih 150 let tako ali tako lakmusov papir vojne in miru v Evropi, s tem pa tudi v svetu. Kako zelo veliko se lahko naučimo iz zgodovine zadnjega stoletja, ni treba posebej poudarjati. Po padcu Berlinskega zidu, ki je zaznamoval propad še zadnje totalitarne ideologije 20. stoletja, je bila zabava le kratkotrajna - restavracija ruskega imperializma, ki ga evropska levica kot tudi (skrajna) desnica še vedno nista dojeli kot glavnega sovražnika ideje evropske unifikacije, je danes aktualnejša kot kdajkoli prej. Car Putin si je z novimi "ustavnimi reformami" zagotovil takorekoč dosmrtni predsedniški mandat ...

 

Naj gre za Rusijo, Kitajsko ali Iran - merila, s katerimi presojamo spoštovanje človekovih pravic, vladavine prava in prevsem človekovega dostojanstva, naj bi bila za vse enaka. Naj bi bila. Z načelnostjo je namreč pogodsto križ; seveda je lepo in prav, če si kategoričen glede demokracije, vladavine prava in človekovih pravic, ampak na drugi strani so tudi gospodarski interesi, denar, če hočete. V neki točki se je treba odločiti: ali nam gre za vrednote ali za biznis? Je Kitajska hvalevredna zunanjetrgovinska partnerica, s katero sodelujemo na številnih področjih in ustvarjamo dodano vrednost doma, torej tudi delovna mesta, gospodarsko rast itd., ali pa problematična država z avtokratskim komunističnim režimom, ki okupira Tibet, zatira Ujgure in druge muslimanske manjšine, tepta skromne državljanske pravice v Hongkongu ter finančno podpira nedemokratične režime v Aziji (Mjanmar, Bližnji vhod) in Afriki?

 

Manjše države bi si morale privoščiti t.i. etično zunanjo politiko, sploh če so nevtralne. Švedska, Avstrija ali Švica so eksemplarični primeri, kakšna je lahko diplomacija, ki ni odvisna od direktiv enega izmed dveh svetovnih centrov moči. Aktualni vladi so še lani upravičeno očitali, da se je po desetletju ignorance prehitro in preveč zbližala z Američani, še posebej premier Janša z zdaj že bivšim predsednikom Trumpom. Pred tem so se leve vlade neokusno bratile z ruskim režimom, kar je bilo na koncu kot problematično izpostavljeno tudi pred nekaterimi evropskimi institucijami v Bruslju, saj slovenskim uradnikom (diplomatov) zaradi njihovih (pre)tesnih povezav z Rusi enostavno niso več zaupali.

 

Slalomiranje, kakšnemu smo priče v zadnjih letih, pa po drugi strani dokazuje zgolj to, da država nima nikakršne strategije, nobenega nacionalnega interesa, kaj šele, da bi v Mladiki kdo gradil diplomacijo t.i. realpolitik. Z vsako vlado pride do kadrovskih pretresov, pri čemer hudo trpijo tudi tisti profesionalni uradniki, ki v normalnih razmerah ne bi smeli biti podvrženi strankarski lustraciji. Mojstri diplomacije, utemeljene na zgodovinskih interesih nacije, so v naši soseščini Italijani, veliko pa so se doslej od njih naučili tudi Hrvati.

 

Premier Janša, ki mu tviter diplomacija očitno godi vsaj toliko kot pljuvanje po medijih, opoziciji in nekaterih bruseljskih politikih, ima popoln nadzor nad zunanjo politiko, v kateri je formalni zunanji minister Logar postavljen v vlogo nekakšnega pooblaščenega veleposlanika, akreditiranega v kabinetu predsednika vlade, zadolženega za stike med premierjevim kabinetom in Mladiko. Že vse od Drnovškovih časov nismo imeli predsednika vlade, ki bi bil tako proaktiven na zunanjepolitičnem področju kot JJ. Toda s pomembno razliko: Drnovšek je bil ljubitelj tihe, diskretne diplomacije, medtem ko je Janša tudi na diplomatskem parketu slon, ki se je znašel v trgovini s porcelanom. Z vsakim gibom, z vsako gesto s svojo ritjo podre dve ali tri police, da porcelan in kristali letijo na vse strani. V tem kontekstu je tudi izjava glede Irana oziroma novoizvoljenega predsednika, ki ga bremeni aktivna vloga v pobojih zaprtih opozicijskih aktivistov, oporečnikov in študentov leta 1988. Seveda Janša tega ni izrekel, ker mu je toliko do iranske opozicije ali naklonjenosti Amnesty Interational, kjer so nad njegovimi besedami navdušeni, ampak zato, ker še zdaj ni prebolel nikoli razrešene afere Irangate, povezane z domnevnim pranjem iranskega denarja v tedaj državni NLB ...

 

O tem, kaj se je dejansko dogajalo z iranskim denarjem v NLB, bodo morali nekoč svoje povedati organi pregona in predvsem sodna veja oblasti. Če ne bo epiloga, bo v zraku za vedno obvisel utemeljen sum, da se je dogajalo nekaj nezakonitega, nekaj, kar je bilo v nasprotju s sklepi Varnostnega sveta OZN in kar je predstavljalo podporo režimu v Teheranu. Janševa izjava o mednarodni preiskavi tragičnih dogodkov konec osemdesetih je v primerjavi s sumom mednarodnega pranja denarja v nekoč vodilni slovenski bančni skupini zagotovo benigna, vendar ima neprimerno večjo politično težo in je dvignila veliko prahu. Sploh v Izraelu so navdušeni, malo manj v Bruslju, kjer še vedno upajo na kompromisno rešitev iranskega jedrskega vprašanja.

 

Janševa izjava torej v vsebinskem smislu ni napačna. Bolj zanimivo je vprašanje, ali nam takšna "reklama" na mednarodni ravni kot državi škoduje ali koristi. Zadnje, kar potrebujemo, je konflikt s tistim delom sveta, ki je že desetletja sod smodnika in od koder po svetu odhajajo kandidati za mučenike z dinamitom za pasom in detonatorjem v rokah ...

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
23
Rusija je država, ki podpira terorizem
11
01.12.2022 23:59
Evropski parlament je sprejel resolucijo, s katero je Rusijo označil za državo, ki promovira terorizem in se poslužuje ... Več.
Piše: Božo Cerar
Življenje brez Janše ali zakaj brcanje (navidezno) mrtvega konja nikoli ne bo športna disciplina
31
30.11.2022 23:58
Kljub temu, da je Janez Janša ta hip politično oslabljen in da se v njegovi stranki krepijo kritični glasovi, to še zdaleč ne ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Slovenci so narod? Ne, Slovenci so pleme!
35
29.11.2022 21:00
V nedeljo, 27. novembra leta Gospodovega 2022, se je dokončno potrdila moja teza, da Slovenci (še) nismo narod, ampak precej ... Več.
Piše: Denis Poniž
Uredniški komentar: Kaj ostane liberalcem na južni strani Alp?
27
28.11.2022 20:45
Super referendumska nedelja je mimo, Slovenija pa je še bolj zabetonirana v levo-desne koncepte vodenja države. Še najbolj ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
V Ukrajino prihaja "general Zima", z njim pa olajšanje, da smo se za nekaj časa izognili 3. svetovni vojni
15
27.11.2022 20:30
Bi lahko rakete, ki so pred nekaj tedni padle na poljsko ozemlje in ubile dve osebi, zares sprožile tretjo svetovno vojno? To je ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Referendum je dokaz nesposobnosti politike, je prelaganje odgovornost na ramena ljudstva
26
25.11.2022 22:57
Nedeljski referendumski tris bo najverjetneje dokazal, da politično aktivni volivci večinoma ne razumejo, za kaj gre pri treh ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Kot v Afriki: Pri skoraj 300.000 prebivalcih ima Ljubljana eno samo zdravnico za obiske na domu
14
24.11.2022 23:59
Zoran Janković je kot izkušen politik prinesel okoli ministra za zdravje Danijela Bešiča Loredana in mu podtaknil kukavičje ... Več.
Piše: Milan Krek
Pred referendumom o nacionalki: Samoupravni zavod RTV – imejte ga, na vaše stroške!
12
23.11.2022 22:26
Največja neustavnost sprejetega zakona o RTV Slovenija se skriva prav v tem, da ne odraža javnega interesa, ne odraža strukture ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Lažna "depolitizacija" kot nov zagon za korupcijo in ogrožanje temeljev demokracije
25
17.11.2022 21:00
Zadnje čase je v modi, da se vse depolitizira. Politične stranke so v nemilosti, mediji, vsaj večina njih, ljubijo nevladne ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Zdravstvo v Ljubljani se podira, neoliberalni minister Loredan pa bi "podkupoval" izgorele zdravnike!
11
15.11.2022 20:00
Zdravstvo v Ljubljani se podira, zdravniki množično odhajajo zaradi izgorelosti, sistem je tik pred zlomom. Pacienti pogosto ... Več.
Piše: Milan Krek
Semenj ničevosti: Slovenija, od kod norosti tvoje?
15
14.11.2022 23:20
Namesto načelnih in moralnih politikov in političark nam vlada horda ljudi, ki bi morala biti v vsaki normalni demokraciji ... Več.
Piše: Denis Poniž
Depeša politbiroja iz gostilne Pečarič ali zakaj ne bom več volil Nataše Pirc Musar
43
11.11.2022 22:59
Le nekaj dni po prvem krogu predsedniških volitev smo nekateri mediji prejeli dokument v obsegu A4 formata z neke vrste napotki, ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Afera izbrisane napotnice: Pogrešam glas borcev za pravice ljudi, glas Jaše Jenulla, Teje Jarc, Nike Kovač ...
24
10.11.2022 20:25
Stanje v slovenskem javnem zdravstvu se slabša iz dneva v dan, čeprav se je pred volitvami in takoj po njih govorilo in ... Več.
Piše: Milan Krek
Predsedniške volitve 2022: Glas proti oligarhom
23
08.11.2022 19:00
Sistem, ki izigrava celotni levi spekter volivcev s kandidati, ki ne nosijo kvalitet ne levice, ne sredine in ne demokracije, in ... Več.
Piše: Aleks Jakulin
Bidnova zunanja politika potaplja kongresne demokrate in uničuje Ukrajino
10
07.11.2022 21:11
Ameriški predsednik Joe Biden in Demokrati lahko na vmesnih volitvah (midterms) doživijo hud poraz, kar ne bi smelo biti veliko ... Več.
Piše: Jeffrey Sachs
Odprto pismo Ljubljani
12
06.11.2022 20:35
Sem kandidat za Mestni svet Ljubljane in odločil sem se, da napišem Odprto pismo Ljubljani. V skladu z zakonsko ureditvijo za ... Več.
Piše: Miha Burger
Sein Kampf: Kako je Sončni kralj napovedal vojno svojim kritikom in svobodi govora
38
02.11.2022 21:29
Prvi minister je napovedal vojni sovražnemu govoru. S tem je seveda napovedal tudi vojno proti slovenski ustavi in svobodi ... Več.
Piše: Milan Krek
Vsi sveti: Kdor mrtvim odreka pravico do groba, bo za večno preklet!
30
31.10.2022 22:04
Tisto, kar želim izpostaviti ob prazniku mrtvih, ob dnevu Vseh svetih, je predvsem dvoje: žalost in osebna prizadetost, da niti ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Rishi Sunak, sin imperija
8
27.10.2022 23:00
Žal imajo mnogi ljudje iz nekdanjih komunističnih držav popolnoma enostranski pogled na britanski imperij. Dostikrat ne ... Več.
Piše: Keith Miles
Po porazu na predsedniških volitvah je Sončni kralj priznal, da je on premier samo za tiste, ki volijo leve stranke
16
26.10.2022 20:28
V nedeljo zvečer, ko je postalo jasno, da je hudo izgubil na predsedniških volitvah, saj je njegov kandidat Milan Brglez ... Več.
Piše: Milan Krek
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Življenje brez Janše ali zakaj brcanje (navidezno) mrtvega konja nikoli ne bo športna disciplina
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.126
02/
Slovenci so narod? Ne, Slovenci so pleme!
Denis Poniž
Ogledov: 1.956
03/
Referendum je dokaz nesposobnosti politike, je prelaganje odgovornost na ramena ljudstva
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.900
04/
Uredniški komentar: Kaj ostane liberalcem na južni strani Alp?
Tilen Majnardi
Ogledov: 1.504
05/
Kot v Afriki: Pri skoraj 300.000 prebivalcih ima Ljubljana eno samo zdravnico za obiske na domu
Milan Krek
Ogledov: 1.707
06/
Pred referendumom o nacionalki: Samoupravni zavod RTV – imejte ga, na vaše stroške!
Tilen Majnardi
Ogledov: 1.644
07/
V Ukrajino prihaja "general Zima", z njim pa olajšanje, da smo se za nekaj časa izognili 3. svetovni vojni
Valerio Fabbri
Ogledov: 949
08/
Sprehod po Ljubljani: Kot v prestolnici ponosne socialistične republike, ki se skoraj sramuje samostojnosti
Andrej Capobianco
Ogledov: 2.367
09/
Rusija je država, ki podpira terorizem
Božo Cerar
Ogledov: 672
10/
O višini javnega dolga in obrestnih merah v času krize
Bine Kordež
Ogledov: 860