Komentar

Uredniški komentar: Slovenska zunanja politika od naprave za oživljanje do Janševe "tviter diplomacije"

Potem ko smo skoraj poldrugo desetletje nemo opazovali prorusko orientiranost slovenske zunanje politike, smo lani iz dežja prišli pod kap, saj je Kremelj zamenjal Washington, Putina pa Trump. Po zamenjavi oblasti v Beli hiši, s čemer je sovpadla tudi Janševa neposrečena čestitka poražencu, se je evforija na slovenski desnici malce polegla, vendar je premier kmalu našel nov peskovnik za svojo tviter diplomacijo - to pot bruseljsko birokracijo. Kot predsedujoči Sveta Evropske unije pa je že takoj poskrbel za novo razburjenje, ko je novemu iranskemu predsedniku namesto čestitke javno poslal idejo o neodvisni mednarodni preiskavi dogodkov pred več kot tridesetimi leti ...

Zdi se, da slovenska zunanja politika še vedno išče svoj smisel in se ne zmore formirati kot nadstrankarska, apolitična ter na državnem interesu utemeljena aktivnost. Če smo nekoč kritizirali ali pa se celo norčevali iz zvezne jugoslovanske diplomacije, iz SIP-ovcev, potem smo danes v marsičem celo na slabšem, kajti strategije v smislu nacionalnega interesa ni, diplomati pa so pogosto prepuščeni svoji iznajdljivosti. 

23.07.2021 21:04
Piše: Dejan Steinbuch
Ključne besede:   Iran   Slovenija   Janša   EU   diplomacija   Mladika   Drnovšek   Teheran   Rusija   ZDA

Drnovšek je bil ljubitelj tihe, diskretne diplomacije, medtem ko je Janša tudi na diplomatskem parketu slon, ki se je znašel v trgovini s porcelanom. Z vsakim gibom, z vsako gesto z ritjo podre dve ali tri police, da porcelan in kristali letijo na vse strani.

Za razliko od vseh pragmatikov med slovenskimi uredniki in mnenjskimi voditelji sem prepričan, da je bila izjava predsedujočega Sveta EU glede neodvisne preiskave masovnih pobojev iranskih političnih zapornikov konec osemdesetih povsem na mestu in upravičena. Z Janšo se sicer zagotovo v marsičem ne strinjam in tudi portal+ ga redno ter upravičeno kritizira. Toda glede Irana mu lahko pritrdimo. Ko gre za zločine in grobo teptanje človekovih in državljanskih pravic ni prostora za pragmatizem, kompromise ali dvojna merila. Slovenci, ki smo si prav na teh etičnih temeljih utemeljili državo, naj bi se tega še posebej zavedali. Vendar pa vse skupaj ni tako preprosto.

 

Evropska unija ima v teh kompleksnih časih že sama s sabo toliko težav, da ji zmanjkuje sape za aktivnejšo vlogo na mednarodnem odru. Zaradi tega čedalje težje izvaja usklajeno zunanjo politiko; njene največje članice, zlasti Nemčija in Francija, tradicionalno dajejo prednost lastnim nacionalnim zunanjepolitičnim strategijam, v katerih prevladujejo predvsem pragmatični, ekonomski interesi. Nemčija tu še posebej izstopa, sploh ko gre za občutljivo vprašanje sodelovanja z Rusijo in Kitajsko. Pot v pekel pragmatizma je pred krščansko demokratko Angelo Merkel sicer tlakoval že socialdemokrat Gerhard Schröder, ki so ga po koncu kanclerskega mandata enostavno "kupili" ruski paradržavni oligarhi. Odnosi med najmočnejšo evropsko ekonomijo in največjo državo na svetu so zadnjih 150 let tako ali tako lakmusov papir vojne in miru v Evropi, s tem pa tudi v svetu. Kako zelo veliko se lahko naučimo iz zgodovine zadnjega stoletja, ni treba posebej poudarjati. Po padcu Berlinskega zidu, ki je zaznamoval propad še zadnje totalitarne ideologije 20. stoletja, je bila zabava le kratkotrajna - restavracija ruskega imperializma, ki ga evropska levica kot tudi (skrajna) desnica še vedno nista dojeli kot glavnega sovražnika ideje evropske unifikacije, je danes aktualnejša kot kdajkoli prej. Car Putin si je z novimi "ustavnimi reformami" zagotovil takorekoč dosmrtni predsedniški mandat ...

 

Naj gre za Rusijo, Kitajsko ali Iran - merila, s katerimi presojamo spoštovanje človekovih pravic, vladavine prava in prevsem človekovega dostojanstva, naj bi bila za vse enaka. Naj bi bila. Z načelnostjo je namreč pogodsto križ; seveda je lepo in prav, če si kategoričen glede demokracije, vladavine prava in človekovih pravic, ampak na drugi strani so tudi gospodarski interesi, denar, če hočete. V neki točki se je treba odločiti: ali nam gre za vrednote ali za biznis? Je Kitajska hvalevredna zunanjetrgovinska partnerica, s katero sodelujemo na številnih področjih in ustvarjamo dodano vrednost doma, torej tudi delovna mesta, gospodarsko rast itd., ali pa problematična država z avtokratskim komunističnim režimom, ki okupira Tibet, zatira Ujgure in druge muslimanske manjšine, tepta skromne državljanske pravice v Hongkongu ter finančno podpira nedemokratične režime v Aziji (Mjanmar, Bližnji vhod) in Afriki?

 

Manjše države bi si morale privoščiti t.i. etično zunanjo politiko, sploh če so nevtralne. Švedska, Avstrija ali Švica so eksemplarični primeri, kakšna je lahko diplomacija, ki ni odvisna od direktiv enega izmed dveh svetovnih centrov moči. Aktualni vladi so še lani upravičeno očitali, da se je po desetletju ignorance prehitro in preveč zbližala z Američani, še posebej premier Janša z zdaj že bivšim predsednikom Trumpom. Pred tem so se leve vlade neokusno bratile z ruskim režimom, kar je bilo na koncu kot problematično izpostavljeno tudi pred nekaterimi evropskimi institucijami v Bruslju, saj slovenskim uradnikom (diplomatov) zaradi njihovih (pre)tesnih povezav z Rusi enostavno niso več zaupali.

 

Slalomiranje, kakšnemu smo priče v zadnjih letih, pa po drugi strani dokazuje zgolj to, da država nima nikakršne strategije, nobenega nacionalnega interesa, kaj šele, da bi v Mladiki kdo gradil diplomacijo t.i. realpolitik. Z vsako vlado pride do kadrovskih pretresov, pri čemer hudo trpijo tudi tisti profesionalni uradniki, ki v normalnih razmerah ne bi smeli biti podvrženi strankarski lustraciji. Mojstri diplomacije, utemeljene na zgodovinskih interesih nacije, so v naši soseščini Italijani, veliko pa so se doslej od njih naučili tudi Hrvati.

 

Premier Janša, ki mu tviter diplomacija očitno godi vsaj toliko kot pljuvanje po medijih, opoziciji in nekaterih bruseljskih politikih, ima popoln nadzor nad zunanjo politiko, v kateri je formalni zunanji minister Logar postavljen v vlogo nekakšnega pooblaščenega veleposlanika, akreditiranega v kabinetu predsednika vlade, zadolženega za stike med premierjevim kabinetom in Mladiko. Že vse od Drnovškovih časov nismo imeli predsednika vlade, ki bi bil tako proaktiven na zunanjepolitičnem področju kot JJ. Toda s pomembno razliko: Drnovšek je bil ljubitelj tihe, diskretne diplomacije, medtem ko je Janša tudi na diplomatskem parketu slon, ki se je znašel v trgovini s porcelanom. Z vsakim gibom, z vsako gesto s svojo ritjo podre dve ali tri police, da porcelan in kristali letijo na vse strani. V tem kontekstu je tudi izjava glede Irana oziroma novoizvoljenega predsednika, ki ga bremeni aktivna vloga v pobojih zaprtih opozicijskih aktivistov, oporečnikov in študentov leta 1988. Seveda Janša tega ni izrekel, ker mu je toliko do iranske opozicije ali naklonjenosti Amnesty Interational, kjer so nad njegovimi besedami navdušeni, ampak zato, ker še zdaj ni prebolel nikoli razrešene afere Irangate, povezane z domnevnim pranjem iranskega denarja v tedaj državni NLB ...

 

O tem, kaj se je dejansko dogajalo z iranskim denarjem v NLB, bodo morali nekoč svoje povedati organi pregona in predvsem sodna veja oblasti. Če ne bo epiloga, bo v zraku za vedno obvisel utemeljen sum, da se je dogajalo nekaj nezakonitega, nekaj, kar je bilo v nasprotju s sklepi Varnostnega sveta OZN in kar je predstavljalo podporo režimu v Teheranu. Janševa izjava o mednarodni preiskavi tragičnih dogodkov konec osemdesetih je v primerjavi s sumom mednarodnega pranja denarja v nekoč vodilni slovenski bančni skupini zagotovo benigna, vendar ima neprimerno večjo politično težo in je dvignila veliko prahu. Sploh v Izraelu so navdušeni, malo manj v Bruslju, kjer še vedno upajo na kompromisno rešitev iranskega jedrskega vprašanja.

 

Janševa izjava torej v vsebinskem smislu ni napačna. Bolj zanimivo je vprašanje, ali nam takšna "reklama" na mednarodni ravni kot državi škoduje ali koristi. Zadnje, kar potrebujemo, je konflikt s tistim delom sveta, ki je že desetletja sod smodnika in od koder po svetu odhajajo kandidati za mučenike z dinamitom za pasom in detonatorjem v rokah ...

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
23
Uredniški komentar: Medtem ko se svet bori z virusom, se bodo Slovenci pobili med sabo!
0
16.09.2021 21:45
Slovenski provincializem je v zadnjih dveh dneh spet prišel do izraza. Potem ko je drhal v sredo zvečer parlament obmetavala z ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Četudi bi bila Slovenija res pripravljena na revolucijo, major Troha ni človek, ki bi jo lahko vodil
11
15.09.2021 21:31
Slovenija je raj za anticepilce. Ljudje niti lastnih otrok nočejo dati cepiti proti hudim otroškim boleznim, kaj šele da bi se z ... Več.
Piše: Ana Jud
Hipotetično se lahko sprašujem, ali je tudi Marjan Šarec del proticepilskega gibanja
13
14.09.2021 22:59
Nekdanji predsednik vlade Marjan Šarec ve vse. On je prepričan, da delam slabo in da me je potrebno zamenjati. Kako se lahko ... Več.
Piše: Milan Krek
Kriptopahor, s.p. ali polemika o predlaganem zakonu o "obdavčenju kriptonaložb"
8
13.09.2021 21:00
Spoštovani gospod profesor, ali ne bi bilo bolje, da se prej posvetujete s strokovnjaki s področja virtualnih valut in ... Več.
Piše: Ivan Simič
Svetloba je za arhitekta vir energije in misterij neskončne globine
4
12.09.2021 22:00
Svetloba je v teh vročih in suhih delih arabskega sveta pridušena, prah se dviga s sapico in mističnost dni je ... Več.
Piše: Robert Klun
"Ni več vprašanje, kaj lahko digitalno naredi za nas, temveč kaj lahko mi naredimo za digitalno."
3
11.09.2021 23:33
Glede na vse pretrese, ki smo jih doživeli v preteklem letu in pol, je postalo jasno, da človeštvu zmanjkuje časa pri ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Bolje najbrž ne bo nikoli: 11. september, dvajset let kasneje
9
10.09.2021 22:50
V množici analiz, študij in razmišljanj o obdobju po 11. septembru 2001 pogrešam eno samo, preprosto ugotovitev: da danes živimo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Recenzija: Udbovski učbenik, osnovni tečaj
8
09.09.2021 20:00
Udba je kratica za službo Uprava državne bezbednosti, ki je dolga leta delovala kot jugoslovanska tajna policija. Čeprav ... Več.
Piše: Ana Jud
"Ko sem prišel na NIJZ, sem dobil epidemiologe praktično s svinčnikom in papirjem v času svetovne digitalizacije tega področja."
21
07.09.2021 21:00
Kljub temu, da cepljenje počasi, a vztrajno napreduje in da je danes polno cepljenih že prek milijona prebivalcev Slovenije, je ... Več.
Piše: Milan Krek
Ko dojameš, da so med nami tudi novinarji, ki so za nekaj evrov pripravljeni spisati marsikaj, je najbolje zamahniti z roko
10
06.09.2021 21:05
Še pred kratkim sem pri tistih, ki so o meni pisali neresnice, namesto pomoči sodišča iskal napake v njihovem življenju in sem ... Več.
Piše: Ivan Simič
Prenova šolskega sistema je nujna, ne pa tudi zamenjava ene ideologije za drugo
11
05.09.2021 22:00
Otroci so naše največje bogastvo in čas je, da jim tudi država to prizna, dokaže in pokaže. Glede na čase in potrebe trga dela ... Več.
Piše: Aleksandra Pivec
Nedeljska pridiga: Kaj bi mi brez sovražnega govora
6
05.09.2021 11:00
Razmah sovražnega govora v Sloveniji je le eden izmed simptomov vsebinskega deficita. Večina ljudi je zadovoljna, da lahko ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Prostor umetnosti ni nič drugega kot dediščina bojev za osvoboditev
2
04.09.2021 23:08
V zadnjih letih, odkar pišem umetniške refleksije, sem bil kar nekajkrat v skušnjavi, da bi napisal razdiralne kritike o lokalni ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Janše na volitvah ne more premagati opozicija, Janšo lahko z oblasti vržejo le anticepilci
12
03.09.2021 21:00
Opozicija njegovega veličanstva, maršala osamosvojitve, se zaman trudi. Tudi mainstream mediji po nepotrebnem zganjajo histerijo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Nekaj je grozno narobe s svetom, v katerem odrasli, razgledani in izobraženi ljudje postajajo teoretiki zarot
17
02.09.2021 20:00
Zadnjič sem zapisala, da bi cepljenje moralo biti obvezno, kajti edino tako bi se izognili četrtemu valu korone. Prijatelj ... Več.
Piše: Ana Jud
Aktivni državljan in večja transparentnost pri trošenju našega javnega denarja
6
01.09.2021 21:59
O Aktivnem državljanu pišem na tem portalu že od junija 2016 pa vse do danes; kako lahko njegovo sodelovanje pomaga pri ... Več.
Piše: Miha Burger
Med Saigonom in Kabulom: Ali Združene države Amerike res izgubljajo vojne?
17
30.08.2021 20:50
ZDA torej ne širijo demokracije, temveč jo zagotavljajo dozirano, na žličko, kar sicer prinaša znosnejše življenje v zrušenih ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Gospod ravnatelj, živimo v 21. stoletju in ne v 18. stoletju; pridite nazaj v 21. stoletje.
14
30.08.2021 08:38
Šele pred kratkim sem končno prišel do originalnega popularnega pisma enega od slovenskih osnovnošolskih ravnateljev. V pismu v ... Več.
Piše: Milan Krek
Njegovi dve stoletji - hommage Borisu Pahorju
6
29.08.2021 11:00
Boris Pahor je zadnji ali pa vsaj eden zadnjih še živečih pričevalcev obeh svetovnih morij in treh totalitarnih režimov. Eden ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Kdor ne bo mislil, bo letel ven
5
28.08.2021 22:43
Obeležujemo stoletnico rojstva Dimitrija Bašičevića Mangelosa in Josepha Beuysa. Ravno Mangelos je bil tisti, ki me je spodbudil ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Ko dojameš, da so med nami tudi novinarji, ki so za nekaj evrov pripravljeni spisati marsikaj, je najbolje zamahniti z roko
Ivan Simič
Ogledov: 2.659
02/
Recenzija: Udbovski učbenik, osnovni tečaj
Ana Jud
Ogledov: 1.800
03/
Hipotetično se lahko sprašujem, ali je tudi Marjan Šarec del proticepilskega gibanja
Milan Krek
Ogledov: 1.678
04/
"Ko sem prišel na NIJZ, sem dobil epidemiologe praktično s svinčnikom in papirjem v času svetovne digitalizacije tega področja."
Milan Krek
Ogledov: 1.845
05/
Četudi bi bila Slovenija res pripravljena na revolucijo, major Troha ni človek, ki bi jo lahko vodil
Ana Jud
Ogledov: 1.225
06/
Kriptopahor, s.p. ali polemika o predlaganem zakonu o "obdavčenju kriptonaložb"
Ivan Simič
Ogledov: 1.304
07/
Bolje najbrž ne bo nikoli: 11. september, dvajset let kasneje
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.193
08/
Visoka gospodarska rast v Sloveniji je rezultat občutno višjih plač v javnem sektorju in državnih subvencij
Bine Kordež
Ogledov: 1.138
09/
Janše na volitvah ne more premagati opozicija, Janšo lahko z oblasti vržejo le anticepilci
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.428
10/
Svetloba je za arhitekta vir energije in misterij neskončne globine
Robert Klun
Ogledov: 816