Komentar

Uredniški komentar: Slovenska zunanja politika od naprave za oživljanje do Janševe "tviter diplomacije"

Potem ko smo skoraj poldrugo desetletje nemo opazovali prorusko orientiranost slovenske zunanje politike, smo lani iz dežja prišli pod kap, saj je Kremelj zamenjal Washington, Putina pa Trump. Po zamenjavi oblasti v Beli hiši, s čemer je sovpadla tudi Janševa neposrečena čestitka poražencu, se je evforija na slovenski desnici malce polegla, vendar je premier kmalu našel nov peskovnik za svojo tviter diplomacijo - to pot bruseljsko birokracijo. Kot predsedujoči Sveta Evropske unije pa je že takoj poskrbel za novo razburjenje, ko je novemu iranskemu predsedniku namesto čestitke javno poslal idejo o neodvisni mednarodni preiskavi dogodkov pred več kot tridesetimi leti ...

Zdi se, da slovenska zunanja politika še vedno išče svoj smisel in se ne zmore formirati kot nadstrankarska, apolitična ter na državnem interesu utemeljena aktivnost. Če smo nekoč kritizirali ali pa se celo norčevali iz zvezne jugoslovanske diplomacije, iz SIP-ovcev, potem smo danes v marsičem celo na slabšem, kajti strategije v smislu nacionalnega interesa ni, diplomati pa so pogosto prepuščeni svoji iznajdljivosti. 

23.07.2021 21:04
Piše: Dejan Steinbuch
Ključne besede:   Iran   Slovenija   Janša   EU   diplomacija   Mladika   Drnovšek   Teheran   Rusija   ZDA

Drnovšek je bil ljubitelj tihe, diskretne diplomacije, medtem ko je Janša tudi na diplomatskem parketu slon, ki se je znašel v trgovini s porcelanom. Z vsakim gibom, z vsako gesto z ritjo podre dve ali tri police, da porcelan in kristali letijo na vse strani.

Za razliko od vseh pragmatikov med slovenskimi uredniki in mnenjskimi voditelji sem prepričan, da je bila izjava predsedujočega Sveta EU glede neodvisne preiskave masovnih pobojev iranskih političnih zapornikov konec osemdesetih povsem na mestu in upravičena. Z Janšo se sicer zagotovo v marsičem ne strinjam in tudi portal+ ga redno ter upravičeno kritizira. Toda glede Irana mu lahko pritrdimo. Ko gre za zločine in grobo teptanje človekovih in državljanskih pravic ni prostora za pragmatizem, kompromise ali dvojna merila. Slovenci, ki smo si prav na teh etičnih temeljih utemeljili državo, naj bi se tega še posebej zavedali. Vendar pa vse skupaj ni tako preprosto.

 

Evropska unija ima v teh kompleksnih časih že sama s sabo toliko težav, da ji zmanjkuje sape za aktivnejšo vlogo na mednarodnem odru. Zaradi tega čedalje težje izvaja usklajeno zunanjo politiko; njene največje članice, zlasti Nemčija in Francija, tradicionalno dajejo prednost lastnim nacionalnim zunanjepolitičnim strategijam, v katerih prevladujejo predvsem pragmatični, ekonomski interesi. Nemčija tu še posebej izstopa, sploh ko gre za občutljivo vprašanje sodelovanja z Rusijo in Kitajsko. Pot v pekel pragmatizma je pred krščansko demokratko Angelo Merkel sicer tlakoval že socialdemokrat Gerhard Schröder, ki so ga po koncu kanclerskega mandata enostavno "kupili" ruski paradržavni oligarhi. Odnosi med najmočnejšo evropsko ekonomijo in največjo državo na svetu so zadnjih 150 let tako ali tako lakmusov papir vojne in miru v Evropi, s tem pa tudi v svetu. Kako zelo veliko se lahko naučimo iz zgodovine zadnjega stoletja, ni treba posebej poudarjati. Po padcu Berlinskega zidu, ki je zaznamoval propad še zadnje totalitarne ideologije 20. stoletja, je bila zabava le kratkotrajna - restavracija ruskega imperializma, ki ga evropska levica kot tudi (skrajna) desnica še vedno nista dojeli kot glavnega sovražnika ideje evropske unifikacije, je danes aktualnejša kot kdajkoli prej. Car Putin si je z novimi "ustavnimi reformami" zagotovil takorekoč dosmrtni predsedniški mandat ...

 

Naj gre za Rusijo, Kitajsko ali Iran - merila, s katerimi presojamo spoštovanje človekovih pravic, vladavine prava in prevsem človekovega dostojanstva, naj bi bila za vse enaka. Naj bi bila. Z načelnostjo je namreč pogodsto križ; seveda je lepo in prav, če si kategoričen glede demokracije, vladavine prava in človekovih pravic, ampak na drugi strani so tudi gospodarski interesi, denar, če hočete. V neki točki se je treba odločiti: ali nam gre za vrednote ali za biznis? Je Kitajska hvalevredna zunanjetrgovinska partnerica, s katero sodelujemo na številnih področjih in ustvarjamo dodano vrednost doma, torej tudi delovna mesta, gospodarsko rast itd., ali pa problematična država z avtokratskim komunističnim režimom, ki okupira Tibet, zatira Ujgure in druge muslimanske manjšine, tepta skromne državljanske pravice v Hongkongu ter finančno podpira nedemokratične režime v Aziji (Mjanmar, Bližnji vhod) in Afriki?

 

Manjše države bi si morale privoščiti t.i. etično zunanjo politiko, sploh če so nevtralne. Švedska, Avstrija ali Švica so eksemplarični primeri, kakšna je lahko diplomacija, ki ni odvisna od direktiv enega izmed dveh svetovnih centrov moči. Aktualni vladi so še lani upravičeno očitali, da se je po desetletju ignorance prehitro in preveč zbližala z Američani, še posebej premier Janša z zdaj že bivšim predsednikom Trumpom. Pred tem so se leve vlade neokusno bratile z ruskim režimom, kar je bilo na koncu kot problematično izpostavljeno tudi pred nekaterimi evropskimi institucijami v Bruslju, saj slovenskim uradnikom (diplomatov) zaradi njihovih (pre)tesnih povezav z Rusi enostavno niso več zaupali.

 

Slalomiranje, kakšnemu smo priče v zadnjih letih, pa po drugi strani dokazuje zgolj to, da država nima nikakršne strategije, nobenega nacionalnega interesa, kaj šele, da bi v Mladiki kdo gradil diplomacijo t.i. realpolitik. Z vsako vlado pride do kadrovskih pretresov, pri čemer hudo trpijo tudi tisti profesionalni uradniki, ki v normalnih razmerah ne bi smeli biti podvrženi strankarski lustraciji. Mojstri diplomacije, utemeljene na zgodovinskih interesih nacije, so v naši soseščini Italijani, veliko pa so se doslej od njih naučili tudi Hrvati.

 

Premier Janša, ki mu tviter diplomacija očitno godi vsaj toliko kot pljuvanje po medijih, opoziciji in nekaterih bruseljskih politikih, ima popoln nadzor nad zunanjo politiko, v kateri je formalni zunanji minister Logar postavljen v vlogo nekakšnega pooblaščenega veleposlanika, akreditiranega v kabinetu predsednika vlade, zadolženega za stike med premierjevim kabinetom in Mladiko. Že vse od Drnovškovih časov nismo imeli predsednika vlade, ki bi bil tako proaktiven na zunanjepolitičnem področju kot JJ. Toda s pomembno razliko: Drnovšek je bil ljubitelj tihe, diskretne diplomacije, medtem ko je Janša tudi na diplomatskem parketu slon, ki se je znašel v trgovini s porcelanom. Z vsakim gibom, z vsako gesto s svojo ritjo podre dve ali tri police, da porcelan in kristali letijo na vse strani. V tem kontekstu je tudi izjava glede Irana oziroma novoizvoljenega predsednika, ki ga bremeni aktivna vloga v pobojih zaprtih opozicijskih aktivistov, oporečnikov in študentov leta 1988. Seveda Janša tega ni izrekel, ker mu je toliko do iranske opozicije ali naklonjenosti Amnesty Interational, kjer so nad njegovimi besedami navdušeni, ampak zato, ker še zdaj ni prebolel nikoli razrešene afere Irangate, povezane z domnevnim pranjem iranskega denarja v tedaj državni NLB ...

 

O tem, kaj se je dejansko dogajalo z iranskim denarjem v NLB, bodo morali nekoč svoje povedati organi pregona in predvsem sodna veja oblasti. Če ne bo epiloga, bo v zraku za vedno obvisel utemeljen sum, da se je dogajalo nekaj nezakonitega, nekaj, kar je bilo v nasprotju s sklepi Varnostnega sveta OZN in kar je predstavljalo podporo režimu v Teheranu. Janševa izjava o mednarodni preiskavi tragičnih dogodkov konec osemdesetih je v primerjavi s sumom mednarodnega pranja denarja v nekoč vodilni slovenski bančni skupini zagotovo benigna, vendar ima neprimerno večjo politično težo in je dvignila veliko prahu. Sploh v Izraelu so navdušeni, malo manj v Bruslju, kjer še vedno upajo na kompromisno rešitev iranskega jedrskega vprašanja.

 

Janševa izjava torej v vsebinskem smislu ni napačna. Bolj zanimivo je vprašanje, ali nam takšna "reklama" na mednarodni ravni kot državi škoduje ali koristi. Zadnje, kar potrebujemo, je konflikt s tistim delom sveta, ki je že desetletja sod smodnika in od koder po svetu odhajajo kandidati za mučenike z dinamitom za pasom in detonatorjem v rokah ...

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
23
Težko je živeti v kletki. V mestu Gogi. Biti ves čas talec ene in iste ideologije.
14
20.01.2022 00:00
Iz glasbe kot univerzalne lepote sem z nerazumevanjem gledal na ta ideološki svet ozkosti. Kot so me razburjali tisti, ki so me ... Več.
Piše: Pavle Okorn
Novak Đoković je igral na karto "budi pametan i pravi se glup", a je izpadel samo glup
28
17.01.2022 01:02
Srbi, ki slovijo po konstantnem opevanju lastnega trpljenja, so tudi v Đokovićevem primeru iz muhe naredili slona in za nov kult ... Več.
Piše: Ana Jud
Ne film ne drama, ampak vmesno stanje. Biti na nobeni strani. Biti na svoji zemlji.
10
16.01.2022 01:00
Pier Paolo Pasolini je po mojem mnenju eden ključnih velikanov italjanske umetnosti nasploh. Pesnik, dramatik, gigant filmske ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Ljudje pa nič. Ostajajo doma in čakajo. Na kaj, vas prosim? Na rešilca, ki jih bo odpeljal v bolnišnico?
21
14.01.2022 04:45
Nenehoma se sprašujem, zakaj mora ta narod zaradi popolne neumnosti umirati, ob tem, ko bi se lahko v letu 2021 v celoti ... Več.
Piše: Milan Krek
Ne glejte v zrak! Na Zemlji bodo komedijanti sneli rokavice, maltretirali nepokorne državljane in razkazovali napihnjene mišice
13
09.01.2022 11:00
Tragikomedija Don't Look Up izpostavi ključni in sveto preprosti zgodovinski problem človeštva. Problem so skrajno neumni in ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Razstava: Jože Brumen, modernistični oblikovalec in umetniški erudit
4
08.01.2022 21:56
Takšne vrste razstave zahtevajo veliko več kot posameznikovo satisfakcijo; dolžne so kanonizirati in etično interpretirati ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Kaj ko bi anticepilci odgovarjali za to, kar so storili? Kaj ko bi končno priznali svojo zmoto in se vsaj opravičili?
24
06.01.2022 19:00
Leto 2022 se je začelo natanko tam kjer se je končalo leto 2021. In naša nacionalna televizija je ostala natanko na istem tiru, ... Več.
Piše: Milan Krek
Predlogi k novi ustavi: Slovenija ni Švica, bi pa lahko to postala vsaj na ravni ustave
9
05.01.2022 22:45
Ob osamosvojitvi Slovenije so nam politiki obljubljali, da bomo zaživeli v novi in samostojni državi po švicarskem vzoru. Če bi ... Več.
Piše: Janez Černač
Bolgarske depresije: Ni vse čisto zlato, kar prihaja iz Evropske unije ali Amerike
12
03.01.2022 20:00
Če drži, da je Slovenija do sedaj profitirala s članstvom v EU, je vendarle potrebna zvrhana mera pazljivosti in zadržkov ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
"Človeštvo ima le tri velike sovražnike: vročino, lakoto in vojno. Od teh je daleč najstrašnejša vročina."
8
02.01.2022 20:02
Pandemija se je končala, vendar so njene posledice vidne povsod. Ambrose Bierce je leta 1906 zapisal, da je epidemija bolezen, ... Več.
Piše: Luis Rubio
Evropska kulturna prestolnica 2022: Opera je čutna senzacija ideologije, njen transcendentalni ideal
7
01.01.2022 22:53
Ne more biti resne operne produkcije brez razvite države. Opera nastane vzporedno z nastankom pojma moderna država. Opera je ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Gotova negotovost: V letu 2022 najverjetneje še ne bo "vrnitve v normalnost"
9
01.01.2022 00:00
Omikron je vse postavil na glavo. Če smo bili pred njim že nekoliko optimistični, da bomo zaživeli vsaj del predvirusnega ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Slovenija potrebuje slehernika. Brez izključevanj. Potrebuje velikane. Ne le izjemne, ampak zares velike ljudi.
19
30.12.2021 21:22
Osamosvojili smo se z inovacijo. Slovenci zgodovinsko nismo nikomur nič dolžni. Ne sosedom, ne Evropi in ne svetu. Vse, kar smo ... Več.
Piše: Janez Janša
Demokracija in mi: Dobro je, da v katerem koli odnosu postaviš Kontrolorja svojemu egu
18
29.12.2021 21:00
Aktivni državljan je osrednje geslo razmišljanj Mihe Burgerja na našem portalu v zadnjih šestih letih. Aktivni državljan je zato ... Več.
Piše: Miha Burger
Izkoriščeni, razžaljeni, ponižani, zasmehovani in nazadnje še pozabljeni
18
27.12.2021 20:00
Te dni mi je na portalu+ najbolj v oči padel zapis kolegice Simone Rebolj, ki je opisala realno stanje življenjskega standarda v ... Več.
Piše: Ana Jud
V kakšni državi živim, ko mi premier ne more poslati pisma z dobrim namenom, lahko pa mi pišejo ljudje, ki mi grozijo in me žalijo?
18
26.12.2021 22:00
Veliko manj bi lahko bilo mrtvih to jesen, če bi me poslušali, pa so me raje obtoževali v medijih. Veliko manj bi bilo ... Več.
Piše: Milan Krek
Slovenci obožujejo revne, razžaljene in poniževane, da se lahko naslajajo nad njimi in počutijo večvredne
11
26.12.2021 11:00
Na ljubljanskih ulicah srečujem vedno več in vedno bolj rosno mladih kraljev ulice. Zadeti in odsotni prosjačijo v bojda ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Poplava vulgarizmov in brutizmov naročnikov, ki imajo kapital, nimajo pa zavesti o lepem
2
25.12.2021 20:53
Posebne vrste gnus spreleti človeka, ko se po povratku s potovanja zapelje z letališča v mesto in se mu v vpadnicah začnejo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Tistih 8 hertzov razlike: Glasba med harmonijo z naravo ter nacističnim topotanjem
14
23.12.2021 23:59
Nekaj hertzov razlike v glasbi je lahko usodnih za ustvarjanje razlike med sozvočjem z naravo in nacističnim dirigiranjem ... Več.
Piše: Pavle Okorn
Diploma admirala Masleše ali kako bo slovensko pravosodje torpediralo samo sebe
14
22.12.2021 23:59
Sodstvo se pogreza v najhujši škandal v novejši zgodovini - in to skoraj izključno po svoji krivdi. Tri desetletja negativne ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Zapomnite si ta imena: Poslanke in poslanci, ki so glasovali za status quo glede prirejenih javnih razpisov in korupcije v zdravstvu!
Uredništvo
Ogledov: 1.910
02/
Novak Đoković je igral na karto "budi pametan i pravi se glup", a je izpadel samo glup
Ana Jud
Ogledov: 2.037
03/
Ljudje pa nič. Ostajajo doma in čakajo. Na kaj, vas prosim? Na rešilca, ki jih bo odpeljal v bolnišnico?
Milan Krek
Ogledov: 1.842
04/
Ruska invazija na Ukrajino je morda le še vprašanje dni, razen če bo Putin v zadnjem hipu presenetil z mirovnim predlogom
Božo Cerar
Ogledov: 1.067
05/
Težko je živeti v kletki. V mestu Gogi. Biti ves čas talec ene in iste ideologije.
Pavle Okorn
Ogledov: 1.100
06/
Poteza, ki si zasluži aplavz: Julian Assange postal častni član slovenskega centra PEN
Uredništvo
Ogledov: 1.394
07/
Od podražitev elektrike bodo na koncu profitirale zlasti domače državne energetske družbe
Bine Kordež
Ogledov: 1.026
08/
China’s Belt and Road Initiative: A win-win or a debt trap? The Case of African States
Valerio Fabbri
Ogledov: 872
09/
Panika na levici: Če jim bo Golob odletel iz rok, jih ne reši niti Kos na strehi!
Uredništvo
Ogledov: 3.002
10/
Ne film ne drama, ampak vmesno stanje. Biti na nobeni strani. Biti na svoji zemlji.
Dragan Živadinov
Ogledov: 619