Komentar

Uredniški komentar: Slovenska zunanja politika od naprave za oživljanje do Janševe "tviter diplomacije"

Potem ko smo skoraj poldrugo desetletje nemo opazovali prorusko orientiranost slovenske zunanje politike, smo lani iz dežja prišli pod kap, saj je Kremelj zamenjal Washington, Putina pa Trump. Po zamenjavi oblasti v Beli hiši, s čemer je sovpadla tudi Janševa neposrečena čestitka poražencu, se je evforija na slovenski desnici malce polegla, vendar je premier kmalu našel nov peskovnik za svojo tviter diplomacijo - to pot bruseljsko birokracijo. Kot predsedujoči Sveta Evropske unije pa je že takoj poskrbel za novo razburjenje, ko je novemu iranskemu predsedniku namesto čestitke javno poslal idejo o neodvisni mednarodni preiskavi dogodkov pred več kot tridesetimi leti ...

Zdi se, da slovenska zunanja politika še vedno išče svoj smisel in se ne zmore formirati kot nadstrankarska, apolitična ter na državnem interesu utemeljena aktivnost. Če smo nekoč kritizirali ali pa se celo norčevali iz zvezne jugoslovanske diplomacije, iz SIP-ovcev, potem smo danes v marsičem celo na slabšem, kajti strategije v smislu nacionalnega interesa ni, diplomati pa so pogosto prepuščeni svoji iznajdljivosti. 

23.07.2021 21:04
Piše: Dejan Steinbuch
Ključne besede:   Iran   Slovenija   Janša   EU   diplomacija   Mladika   Drnovšek   Teheran   Rusija   ZDA

Drnovšek je bil ljubitelj tihe, diskretne diplomacije, medtem ko je Janša tudi na diplomatskem parketu slon, ki se je znašel v trgovini s porcelanom. Z vsakim gibom, z vsako gesto z ritjo podre dve ali tri police, da porcelan in kristali letijo na vse strani.

Za razliko od vseh pragmatikov med slovenskimi uredniki in mnenjskimi voditelji sem prepričan, da je bila izjava predsedujočega Sveta EU glede neodvisne preiskave masovnih pobojev iranskih političnih zapornikov konec osemdesetih povsem na mestu in upravičena. Z Janšo se sicer zagotovo v marsičem ne strinjam in tudi portal+ ga redno ter upravičeno kritizira. Toda glede Irana mu lahko pritrdimo. Ko gre za zločine in grobo teptanje človekovih in državljanskih pravic ni prostora za pragmatizem, kompromise ali dvojna merila. Slovenci, ki smo si prav na teh etičnih temeljih utemeljili državo, naj bi se tega še posebej zavedali. Vendar pa vse skupaj ni tako preprosto.

 

Evropska unija ima v teh kompleksnih časih že sama s sabo toliko težav, da ji zmanjkuje sape za aktivnejšo vlogo na mednarodnem odru. Zaradi tega čedalje težje izvaja usklajeno zunanjo politiko; njene največje članice, zlasti Nemčija in Francija, tradicionalno dajejo prednost lastnim nacionalnim zunanjepolitičnim strategijam, v katerih prevladujejo predvsem pragmatični, ekonomski interesi. Nemčija tu še posebej izstopa, sploh ko gre za občutljivo vprašanje sodelovanja z Rusijo in Kitajsko. Pot v pekel pragmatizma je pred krščansko demokratko Angelo Merkel sicer tlakoval že socialdemokrat Gerhard Schröder, ki so ga po koncu kanclerskega mandata enostavno "kupili" ruski paradržavni oligarhi. Odnosi med najmočnejšo evropsko ekonomijo in največjo državo na svetu so zadnjih 150 let tako ali tako lakmusov papir vojne in miru v Evropi, s tem pa tudi v svetu. Kako zelo veliko se lahko naučimo iz zgodovine zadnjega stoletja, ni treba posebej poudarjati. Po padcu Berlinskega zidu, ki je zaznamoval propad še zadnje totalitarne ideologije 20. stoletja, je bila zabava le kratkotrajna - restavracija ruskega imperializma, ki ga evropska levica kot tudi (skrajna) desnica še vedno nista dojeli kot glavnega sovražnika ideje evropske unifikacije, je danes aktualnejša kot kdajkoli prej. Car Putin si je z novimi "ustavnimi reformami" zagotovil takorekoč dosmrtni predsedniški mandat ...

 

Naj gre za Rusijo, Kitajsko ali Iran - merila, s katerimi presojamo spoštovanje človekovih pravic, vladavine prava in prevsem človekovega dostojanstva, naj bi bila za vse enaka. Naj bi bila. Z načelnostjo je namreč pogodsto križ; seveda je lepo in prav, če si kategoričen glede demokracije, vladavine prava in človekovih pravic, ampak na drugi strani so tudi gospodarski interesi, denar, če hočete. V neki točki se je treba odločiti: ali nam gre za vrednote ali za biznis? Je Kitajska hvalevredna zunanjetrgovinska partnerica, s katero sodelujemo na številnih področjih in ustvarjamo dodano vrednost doma, torej tudi delovna mesta, gospodarsko rast itd., ali pa problematična država z avtokratskim komunističnim režimom, ki okupira Tibet, zatira Ujgure in druge muslimanske manjšine, tepta skromne državljanske pravice v Hongkongu ter finančno podpira nedemokratične režime v Aziji (Mjanmar, Bližnji vhod) in Afriki?

 

Manjše države bi si morale privoščiti t.i. etično zunanjo politiko, sploh če so nevtralne. Švedska, Avstrija ali Švica so eksemplarični primeri, kakšna je lahko diplomacija, ki ni odvisna od direktiv enega izmed dveh svetovnih centrov moči. Aktualni vladi so še lani upravičeno očitali, da se je po desetletju ignorance prehitro in preveč zbližala z Američani, še posebej premier Janša z zdaj že bivšim predsednikom Trumpom. Pred tem so se leve vlade neokusno bratile z ruskim režimom, kar je bilo na koncu kot problematično izpostavljeno tudi pred nekaterimi evropskimi institucijami v Bruslju, saj slovenskim uradnikom (diplomatov) zaradi njihovih (pre)tesnih povezav z Rusi enostavno niso več zaupali.

 

Slalomiranje, kakšnemu smo priče v zadnjih letih, pa po drugi strani dokazuje zgolj to, da država nima nikakršne strategije, nobenega nacionalnega interesa, kaj šele, da bi v Mladiki kdo gradil diplomacijo t.i. realpolitik. Z vsako vlado pride do kadrovskih pretresov, pri čemer hudo trpijo tudi tisti profesionalni uradniki, ki v normalnih razmerah ne bi smeli biti podvrženi strankarski lustraciji. Mojstri diplomacije, utemeljene na zgodovinskih interesih nacije, so v naši soseščini Italijani, veliko pa so se doslej od njih naučili tudi Hrvati.

 

Premier Janša, ki mu tviter diplomacija očitno godi vsaj toliko kot pljuvanje po medijih, opoziciji in nekaterih bruseljskih politikih, ima popoln nadzor nad zunanjo politiko, v kateri je formalni zunanji minister Logar postavljen v vlogo nekakšnega pooblaščenega veleposlanika, akreditiranega v kabinetu predsednika vlade, zadolženega za stike med premierjevim kabinetom in Mladiko. Že vse od Drnovškovih časov nismo imeli predsednika vlade, ki bi bil tako proaktiven na zunanjepolitičnem področju kot JJ. Toda s pomembno razliko: Drnovšek je bil ljubitelj tihe, diskretne diplomacije, medtem ko je Janša tudi na diplomatskem parketu slon, ki se je znašel v trgovini s porcelanom. Z vsakim gibom, z vsako gesto s svojo ritjo podre dve ali tri police, da porcelan in kristali letijo na vse strani. V tem kontekstu je tudi izjava glede Irana oziroma novoizvoljenega predsednika, ki ga bremeni aktivna vloga v pobojih zaprtih opozicijskih aktivistov, oporečnikov in študentov leta 1988. Seveda Janša tega ni izrekel, ker mu je toliko do iranske opozicije ali naklonjenosti Amnesty Interational, kjer so nad njegovimi besedami navdušeni, ampak zato, ker še zdaj ni prebolel nikoli razrešene afere Irangate, povezane z domnevnim pranjem iranskega denarja v tedaj državni NLB ...

 

O tem, kaj se je dejansko dogajalo z iranskim denarjem v NLB, bodo morali nekoč svoje povedati organi pregona in predvsem sodna veja oblasti. Če ne bo epiloga, bo v zraku za vedno obvisel utemeljen sum, da se je dogajalo nekaj nezakonitega, nekaj, kar je bilo v nasprotju s sklepi Varnostnega sveta OZN in kar je predstavljalo podporo režimu v Teheranu. Janševa izjava o mednarodni preiskavi tragičnih dogodkov konec osemdesetih je v primerjavi s sumom mednarodnega pranja denarja v nekoč vodilni slovenski bančni skupini zagotovo benigna, vendar ima neprimerno večjo politično težo in je dvignila veliko prahu. Sploh v Izraelu so navdušeni, malo manj v Bruslju, kjer še vedno upajo na kompromisno rešitev iranskega jedrskega vprašanja.

 

Janševa izjava torej v vsebinskem smislu ni napačna. Bolj zanimivo je vprašanje, ali nam takšna "reklama" na mednarodni ravni kot državi škoduje ali koristi. Zadnje, kar potrebujemo, je konflikt s tistim delom sveta, ki je že desetletja sod smodnika in od koder po svetu odhajajo kandidati za mučenike z dinamitom za pasom in detonatorjem v rokah ...

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
23
Uredniški komentar: Če bi bil Trump ameriški predsednik, Putin ne bi razmišljal o Ukrajini
21
10.08.2022 23:45
Zakaj je Donald Trump lahko ključ do rešitve vojne v Ukrajini? Ker je nekonvencionalni politik z mentaliteto trgovca in ker je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Enotnost Evropske unije in Zahoda glede Ukrajine ogrožajo pozivi k "miru za vsako ceno"
18
05.08.2022 20:00
Februarja letos sem ob odločni in enotni reakciji Evropske unije na rusko invazijo na Ukrajino na tem mestu zapisal, da je ... Več.
Piše: Božo Cerar
Portret leve razvajenke: Ali sonce res vzhaja na vzhodu in zahaja na zahodu?
14
04.08.2022 20:00
Oseba, o kateri nameravam napisati nekaj opazk, je bila rojena v družini, ki po vseh lastnostih sodi v t.i. novi razred , kakor ... Več.
Piše: Denis Poniž
Roko na srce, Slovenci nimajo pojma, kaj so nevladne organizacije in civilna družba
10
03.08.2022 23:45
Strategi t.i. levice so že zdavnaj ugotovili, da jim ta nedorečenost okrog nevladnih organizacij in civilne družbe silno ... Več.
Piše: Miha Burger
Nepotrebno, škodljivo in populistično davčno maščevanje "bogatejšemu sloju"
16
02.08.2022 23:00
Vladni predlog kar štirih zakonskih sprememb na področju davkov, kar mediji ljubkovalno imenujejo davčna reforma, že na prvi ... Več.
Piše: Ivan Simič
Premierjeva čustva, neobdavčene denarne nagrade za gasilce in vsemogočni nevladniki
14
01.08.2022 22:00
Predsednik Golob, vseeno hvala za vaš trud. Uspeli ste opozoriti na potrebe gasilcev in to je dobro. Upam, da vam uspe ... Več.
Piše: Milan Krek
Evropska unija v svetu 21. stoletja bo morala spremeniti sistem odločanja, ali pa je čez desetletje ne bo več
7
24.07.2022 22:55
Povojno obdobje je svet upravljala skupina G7, v kateri so se znašle najrazvitejše države. V samo nekaj letih ali celo mesecih ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Genialni minister Loredan bi 18 mesecev delal stresni test zdravstva za pol milijarde evrov, največja slovenska občina pa je ponoči brez dežurnega zdravnika
15
24.07.2022 00:00
Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan se je odločil in večkrat povedal celemu svetu, da bo v prvih 18. mesecih mandata s ... Več.
Piše: Milan Krek
Ne razumem ljudi, ki svoje življenje in svojo moč izkoriščajo za obtoževanje in uničevanje drugih
8
20.07.2022 20:00
Ne razumem posameznikov, ki jim visoke pozicije tako udarijo v glavo, da izgubijo razsodnost in namesto da bi svoje delo ... Več.
Piše: Ivan Simič
Loredanov zakon o interventnih ukrepih v zdravstvu ali kako bo Aleš Šabeder nadzoroval tri klonirane Šabedre
10
17.07.2022 22:45
Loredanov zakon prinaša tudi poseben urad, Urad za nadzor kakovosti in nabav v zdravstvu, ki naj bi med drugim nadziral ... Več.
Piše: Milan Krek
Duh stalinizma in rentgenska slika Ruske kapelice v globokem vesolju
26
16.07.2022 18:00
Levica, ki je trenutno na oblasti oziroma misli, da je, še vedno ni naredila domače naloge in preštudirala zgodovine zapletenih ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Stop za avtokracijo: "Važna je vsaka gesta, vsaka beseda, vsaka akcija, da se prepreči avtokracija kjerkoli v svetu!"
15
12.07.2022 22:00
Dobro in koristno bi bilo, če bi vsak državljan sveta, ki ima idejo, kako zmanjšati možnost nastanka avtokracije, to tudi ... Več.
Piše: Miha Burger
Novi generalni direktor NIJZ Branko Gabrovec si je dal zlakirati tla v pisarni, da bo lažje plesal
15
11.07.2022 22:41
Ko sem si želel 4. julija, preden sem predal posle, še zadnjič ogledati svojo pisarno na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, ... Več.
Piše: Milan Krek
Obstaja veliko stvari, ki so pomembne v svobodni družbi. Izbira je ena izmed njih.
6
10.07.2022 22:00
O tem, kako pomembna je izbira, se po mojem mnenju premalo govori.Najbolj očitno je v ključni moči, ki jo imajo volivci pri ... Več.
Piše: Keith Miles
Urška Klakočar Zupančič je najšibkejši člen sedanje oblasti. Skrbi me zanjo.
27
06.07.2022 18:00
Janez Janša in njegovi verniki so bili neotesani, pa je narod raje dvignil pesti za Gibanje Svoboda. Robert Golob, predsednik ... Več.
Piše: Ana Jud
Pričevanje iz prve roke: Kako je bil Milan Krek prisiljen odstopiti kot generalni direktor NIJZ
26
04.07.2022 21:25
Seveda je moj odstop zoper vsa pravila vodenja, a tako pač je. Če se politika odloči, da moraš oditi, saj edino ona ve, kaj je ... Več.
Piše: Milan Krek
Prvih 100 dni vlade: "Ugrabljeni" premier, amaterski komunikatorji in naftna apokalipsa
12
28.06.2022 20:00
Ljudje bi lahko razumeli, da se zgodijo problemi z derivati, s sprejemanjem nepremišljenih predlogov zakonov in podobno, če jim ... Več.
Piše: Gregor Kos
Gospod premier, obljubili ste nam, da bomo živeli v svobodi in da nikogar ne boste maltretirali. Žal prvi tedni ne kažejo tega!
14
26.06.2022 21:35
Odstopil sem po imenovanju novega ministra za finance in to zaradi tega, ker imam svoj ponos in ne dovolim, da kdor koli ... Več.
Piše: Ivan Simič
Zdaj je jasno: Izvolili smo ljudi, ki ne sodijo v hram demokracije, ampak v kakšno zakotno špelunko ali zidanico
27
25.06.2022 21:48
Proslava ne more biti kronotop za razkazovanje nekega hudo poškodovanega ega, za zasebno poplesavanje in nasmihanje v slogu ... Več.
Piše: Denis Poniž
Deset neprijetnih vprašanj, ki bi si jih morala zastaviti slovenska desnica
35
23.06.2022 21:50
Če je celotna desna politična opcija odvisna le od ene osebe in v tridesetih letih ni bila sposobna proizvesti novega voditelja, ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Stari okostnjaki iz omar ljubljanske nadškofije se bojijo, da bi škof Saje začel čistiti cerkveno nesnago!
Uredništvo
Ogledov: 2.343
02/
Portret leve razvajenke: Ali sonce res vzhaja na vzhodu in zahaja na zahodu?
Denis Poniž
Ogledov: 2.496
03/
Uredniški komentar: Če bi bil Trump ameriški predsednik, Putin ne bi razmišljal o Ukrajini
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.463
04/
Enotnost Evropske unije in Zahoda glede Ukrajine ogrožajo pozivi k "miru za vsako ceno"
Božo Cerar
Ogledov: 1.537
05/
Pravoslavna verska vojna: Hudičev pakt med patriarhom Kirilom in predsednikom Putinom
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.142
06/
Protiamerikanizem in ruska propaganda v Grčiji
George X. Protopapas
Ogledov: 1.188
07/
Pro et contra: "Rusi bodo šli do konca, pa naj stane, kar hoče. Za ceno tretje svetovne vojne, če je treba."
Marko Golob
Ogledov: 3.688
08/
Panika je odveč, dvigovanje obrestnih mer ne bo prav dosti obremenilo slovenskega proračuna
Bine Kordež
Ogledov: 769
09/
Roko na srce, Slovenci nimajo pojma, kaj so nevladne organizacije in civilna družba
Miha Burger
Ogledov: 1.750
10/
Nepotrebno, škodljivo in populistično davčno maščevanje "bogatejšemu sloju"
Ivan Simič
Ogledov: 1.815