Komentar

Sprechen Sie Albanisch?* Kosovsko vprašanje in dokončanje razpada Jugoslavije

Usodnost spornega priznanja legitimnosti albanskega Kosova utegne imeti nekoč posledice za slovensko državnost. Utegnejo nas namreč "civilizirati", preimenovati v denimo Unter Österreich. Na podlagi argumentov, s katerimi je dr. Rupel daljnega 2008 razlogoval o civilizacijskih kosovskih potrebah, da je pač treba slediti civiliziranemu delu sveta, ki je žal do malih narodov ekskluzivno ljudožerski. Če je postal Uroševac tako zlahka Ferizaj, ni videti razloga, da Maribor ne bi (znova) še lažje postal Marburg. Usoda nas torej utegne doleteti od tam, od koder smo si jo na vrat nakopali sami: iz mitske dežele, od koder črne ptice planejo po mrhovini tudi stotine kilometrov stran. Iz Kosova.

30.07.2021 22:59
Piše: Zvjezdan Radonjić
Ključne besede:   Slovenija   Kosovo   Vinča   Balkan   priznanje   državni zbor   Dimitrij Rupel   Albanci

Kosovo je torej dežela nesreče, črnine, zaradi nenehnih vojskovanj za rodovitno prst, poimenovana sedem milenijev pred prihodom Albancev na Balkan.

Državni zbor Republike Slovenije je na izredni seji 5. marca 2008 priznal neodvisnost in suverenost države Kosovo, s 57 glasovi za in ob nasprotovanju Zmaga Jelinčiča Plemenitega, Saša Pečeta, Bogdana Baroviča ter Srečka Prijatelja; slednji bodo nedvomno zapisani v slovensko zgodovino z zlatimi črkami. Glasovalcev "za" morda ne gre preostro obsojati; najbrž so se številni med njimi zavedali spornosti odločitve, vendar v tedanjem stanju odnosov bržkone niso imeli izbire.

 

21. februarja 2008 je torej slovenska vlada sprejela kot legitimno Deklaracijo o neodvisnosti Kosova z dne 17. februarja 2008, ki bi naj "izrazila večinsko voljo tamkajšnjega prebivalstva". Kaj se razume pod pojmom tamkajšnjega prebivalstva, ni bilo predmet debate. Naš minister za zunanje zadeve dr. Dimitrij Rupel je zatrdil: "Republika Slovenija se je zgolj pridružila praktično celemu civiliziranemu svetu" in priznala albansko Kosovo – Republik Kosovo. (Naj bo predmet neke druge razprave, kako si sme član evropske vlade privoščiti segregacijo narodov na civilizirane in necivilizirane, pri čemer označi kot neciviliziran kitajski narod, ki je med osrednjimi nosilci civilizacije 7.000 let, kot civiliziran pa narod ZDA, ki ne obstaja niti 300 let?!).

 

Mučne posledice, ki utegnejo nastati za državnost Slovenije, utemeljujem v nadaljevanju.

 

 

II.

 

Ozemlje današnje "Republik Kosovo" je bilo do humanitarnega posredovanja zveze NATO marca 1999 naseljeno z neposrednimi predniki srbskega (in slovenskega) naroda najmanj 11.000 let. V neolitu se je iz njih oblikovala tako imenovana Vinćanska  (usorska, starčevska) civilizacija, območno segajoča od Usore in Donave na severu, do Male Azije na jugu. Zadnjih 6.000 let ima kultura tudi lastno, verjetno v zgodovini človeštva najstarejše pisavo s pripadajočimi izročili, del katerih je pojem "kos"; sprva rabljen v religijske namene, kasneje, tudi v slovenščini, kot oznanilo črnega (ptica ali priimek). Kosovo je torej dežela nesreče, črnine,  zaradi nenehnih vojskovanj za rodovitno prst, poimenovana sedem tisočletij pred prihodom Albancev na Balkan. Albanci so po sporazumu beneških in srbskih oblastnikov naseljeni v "preklete gore", Prokletije po letu 940, s Sicilije, kjer so pristali po neuspeli vojni z Bizancem. Na poziv Benečanov so prispeli iz hribov Azerbajdžana. V armenskih (aramejskih) kronikah izpred 3.000 let so poimenovani "Shipetarji", v njihovem lastnem jeziku – hribovci. Sprejmejo krščanstvo, po vdoru Turkov islam pa se s hribov spustijo v kosovske ravnice.

 

 

III.

 

"Metohija" - Republik Kosovo je bilo do februarja 2008 Kosovo in Metohija – je cerkveno posestvo. Upravljal ga je metoh (množina: metosi). Območje Metohije se je pred krščanstvom imenovalo Hvostno, po rastlini užitnih podolgovatih gomoljev, tedaj poimenovanih med prebivalstvom tudi enostavneje "rep", ki je uspevala na gozdnatih območjih. Gomolj hvostnega je bil torej podolgovat, v obliki repa, od koder bržkone izvira slovenska beseda "repa". Hvostno je prisotno v današnji poljščini in češčini, kar ni nikakršen čudež, kajti oba naroda izvirata iz območja Vinće. Albanščina, normalno, besed "metohija" in "hvostno" ne pozna, prvo pozna grščina. Ostala je v rabi v poljščini kot "hostno" (gozd), v slovenščini pa se pojavlja kot hosta, ljudsko poimenovanje gozda. 

 

Beseda "Peč", kot je poimenovano drugo po velikosti kosovsko mesto, ravno tako izvira iz kulture Vinće, vsebujejo jo pismena iz najdišča Lepenski vir, kot tudi v sopomenki Bačanska plošča. Nastala je s permutacijo prvotne "pešt" - pečina. Povzeli so jo Avari, del prestolnice poimenovali Pešta, jugozahodno mestece ob Donavi je poimenovano Pecuj. V Sloveniji imamo primeroma Mirno Peč, priimke Pečjak, Pečar, Pečnik, Pečečnik ... Našlo bi se še kaj.

 

Beseda Priština izhaja iz vinčanskega pojma "prišt" - izbočina (slovensko: izboklina). Priština je torej zemljepisna izboklina, dominantna tamkajšnji ravnici. Hrvati z besedo prišt označujejo med drugim manjši podkožni gnojni tur, štrleč nad in iz površja kože. Permutirala je skozi stoletja v številne izraze, med drugimi v slovensko besedo "prst", ki označuje plodno zemljo, naneseno, izbočeno nad prgišči prejšnje, manj rodovitne. V albanščini, normalno, beseda nima pomena. 

  

Kosovska Mitrovica je poimenovana po svetniku zgodnjega krščanstva MitruDimitriju, prebivajočem na ozemlju med severnim Kosovom in Solunom – tedanjo prestolnico vinčanskega ozemlja. Sveti Dimitrij je živel tisoč let pred prihodom Albancev. Uroševac se je šele pred kratkim preimenoval v Ferizaj; kdo je bil Uroš Mrnjavčević se ve, katerega Feriza imajo Albanci v mislih natančno ni znano; v zgodovini Slovenije je bilo nekaj slovitih Urošev, noben sloviti Feriz.

 

(Po dr. Dimitriju Ruplu) necivilizirani Rusi se zavedajo, da so prispeli na območje Kijeva, kjer so ustanovili prvo državo, z območja Vinče, o čemer učijo dijake v osnovnih šolah; če bi ne bilo tako, bi prva ruska država nastala denimo v Vladivostoku, ne v Kijevu. Nasprotno njim Slovenci mislimo, da smo prispeli sem iz Rusije, kot nam to narekuje germanska kolonialna zgodovinska šola. Namesto, da bi bili ponosni, ker smo očetje tako velikemu narodu, kot so Rusi, se ponižujemo na raven nekakšnih zgodovinskih klatežev!

 

Analiza nadaljnjih tisočev toponimov, izrazov, virov, pomenov bi nas pripeljala k istemu zaključku. Vsi "slovanski" narodi severozahodno od Usore – Hrvati, Slovenci, Veneti, Slovaki, Čehi, Poljaki, Prusi in Lužiški Srbi, enako kot tudi severovzhodni – Vlahi, Romuni, Ukrajinci, Rusi in Belorusi vodijo poreklo iz ozemelj Vinče.

 

 

IV.

 

Usodnost spornega priznanja legitimnosti albanskega Kosova utegne nekoč imeti posledice za slovensko državnost, ki je pogoj obstanka slovenskega naroda. 

 

Dobro vemo, da je bil najprej Videm (od: videti) in šele naknadno Udine, da je bil najprej Trebiž (od: trebiti) in šele naknadno Tarvisio, da je bil najprej Koper in šele naknadno Capo d'Istria, da je bil najprej Beljak (jajčni) in šele naknadno Villach, da je bil najprej (cel) Cel-ovec in šele naknadno Klagenfurt, da je bil najprej Grad-ec in šele naknadno Graz. Da na avstrijskem Koroškem ne bo več nikdar Fužin, ki so del lepenskih pismenk pred okoli 4.200 let. Da izvira Steiermark iz vinčanskega "stajar" - hlev, staja, da njihov davek (steuer) izvira iz istega "stajarja" – bogatega kmeta, ki ima hlev in torej rogato živino. Da je Kärnten – Koroška, ki je permutirala od prvotne vinčanske "Goroška" - (z)gornja. Da Kärnten ne bo več nikdar izvirna (vinčanska) "Goroška" ter da Steiermark ne bo več nikdar izvirna "Stajarska". 

 

Kot morda nekoč Postojna več ne bo postojanka, kjer so potniki med Trstom in Dunajem menjavali konje, Cerknica več ne bo vinčanska cerkev, temveč morda kakšna Chiesa, Mirna peč utegne postati Firin Ocak, Novo Mesto pa Skender-saraj. In Zgornja Slivnica bi postala Adj-sizinti. Ker pač marca 2008 nismo zavrnili islamo-jenkizacije Kosova. Pa bi morali – ne zaradi Srbov, Vinče, Lepenskega vira, Severne ali Južne (Di)Mitrovice, temveč  zavoljo sebe samih.

 

Utegnejo nas namreč "civilizirati", preimenovati v denimo Unter Österreich. Na podlagi argumentov, s katerimi je dr. Rupel daljnega 2008 razlogoval o civilizacijskih kosovskih potrebah, da je pač treba slediti "civiliziranemu delu sveta", ki je žal do malih narodov ekskluzivno ljudožerski. Če je postal Uroševac tako zlahka Ferizaj, ni videti razloga, da Maribor ne bi (znova) še lažje postal Marburg.

 

Usoda nas torej utegne doleteti od tam, od koder smo si jo na vrat nakopali sami: iz mitske dežele, od koder črne ptice planejo po mrhovini tudi stotine kilometrov stran.

 

* Govorite albansko?

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
16
Uredniški komentar: Medtem ko se svet bori z virusom, se bodo Slovenci pobili med sabo!
1
16.09.2021 21:45
Slovenski provincializem je v zadnjih dveh dneh spet prišel do izraza. Potem ko je drhal v sredo zvečer parlament obmetavala z ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Četudi bi bila Slovenija res pripravljena na revolucijo, major Troha ni človek, ki bi jo lahko vodil
11
15.09.2021 21:31
Slovenija je raj za anticepilce. Ljudje niti lastnih otrok nočejo dati cepiti proti hudim otroškim boleznim, kaj šele da bi se z ... Več.
Piše: Ana Jud
Hipotetično se lahko sprašujem, ali je tudi Marjan Šarec del proticepilskega gibanja
13
14.09.2021 22:59
Nekdanji predsednik vlade Marjan Šarec ve vse. On je prepričan, da delam slabo in da me je potrebno zamenjati. Kako se lahko ... Več.
Piše: Milan Krek
Kriptopahor, s.p. ali polemika o predlaganem zakonu o "obdavčenju kriptonaložb"
8
13.09.2021 21:00
Spoštovani gospod profesor, ali ne bi bilo bolje, da se prej posvetujete s strokovnjaki s področja virtualnih valut in ... Več.
Piše: Ivan Simič
Svetloba je za arhitekta vir energije in misterij neskončne globine
4
12.09.2021 22:00
Svetloba je v teh vročih in suhih delih arabskega sveta pridušena, prah se dviga s sapico in mističnost dni je ... Več.
Piše: Robert Klun
"Ni več vprašanje, kaj lahko digitalno naredi za nas, temveč kaj lahko mi naredimo za digitalno."
3
11.09.2021 23:33
Glede na vse pretrese, ki smo jih doživeli v preteklem letu in pol, je postalo jasno, da človeštvu zmanjkuje časa pri ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Bolje najbrž ne bo nikoli: 11. september, dvajset let kasneje
9
10.09.2021 22:50
V množici analiz, študij in razmišljanj o obdobju po 11. septembru 2001 pogrešam eno samo, preprosto ugotovitev: da danes živimo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Recenzija: Udbovski učbenik, osnovni tečaj
8
09.09.2021 20:00
Udba je kratica za službo Uprava državne bezbednosti, ki je dolga leta delovala kot jugoslovanska tajna policija. Čeprav ... Več.
Piše: Ana Jud
"Ko sem prišel na NIJZ, sem dobil epidemiologe praktično s svinčnikom in papirjem v času svetovne digitalizacije tega področja."
21
07.09.2021 21:00
Kljub temu, da cepljenje počasi, a vztrajno napreduje in da je danes polno cepljenih že prek milijona prebivalcev Slovenije, je ... Več.
Piše: Milan Krek
Ko dojameš, da so med nami tudi novinarji, ki so za nekaj evrov pripravljeni spisati marsikaj, je najbolje zamahniti z roko
10
06.09.2021 21:05
Še pred kratkim sem pri tistih, ki so o meni pisali neresnice, namesto pomoči sodišča iskal napake v njihovem življenju in sem ... Več.
Piše: Ivan Simič
Prenova šolskega sistema je nujna, ne pa tudi zamenjava ene ideologije za drugo
11
05.09.2021 22:00
Otroci so naše največje bogastvo in čas je, da jim tudi država to prizna, dokaže in pokaže. Glede na čase in potrebe trga dela ... Več.
Piše: Aleksandra Pivec
Nedeljska pridiga: Kaj bi mi brez sovražnega govora
6
05.09.2021 11:00
Razmah sovražnega govora v Sloveniji je le eden izmed simptomov vsebinskega deficita. Večina ljudi je zadovoljna, da lahko ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Prostor umetnosti ni nič drugega kot dediščina bojev za osvoboditev
2
04.09.2021 23:08
V zadnjih letih, odkar pišem umetniške refleksije, sem bil kar nekajkrat v skušnjavi, da bi napisal razdiralne kritike o lokalni ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Janše na volitvah ne more premagati opozicija, Janšo lahko z oblasti vržejo le anticepilci
12
03.09.2021 21:00
Opozicija njegovega veličanstva, maršala osamosvojitve, se zaman trudi. Tudi mainstream mediji po nepotrebnem zganjajo histerijo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Nekaj je grozno narobe s svetom, v katerem odrasli, razgledani in izobraženi ljudje postajajo teoretiki zarot
17
02.09.2021 20:00
Zadnjič sem zapisala, da bi cepljenje moralo biti obvezno, kajti edino tako bi se izognili četrtemu valu korone. Prijatelj ... Več.
Piše: Ana Jud
Aktivni državljan in večja transparentnost pri trošenju našega javnega denarja
6
01.09.2021 21:59
O Aktivnem državljanu pišem na tem portalu že od junija 2016 pa vse do danes; kako lahko njegovo sodelovanje pomaga pri ... Več.
Piše: Miha Burger
Med Saigonom in Kabulom: Ali Združene države Amerike res izgubljajo vojne?
17
30.08.2021 20:50
ZDA torej ne širijo demokracije, temveč jo zagotavljajo dozirano, na žličko, kar sicer prinaša znosnejše življenje v zrušenih ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Gospod ravnatelj, živimo v 21. stoletju in ne v 18. stoletju; pridite nazaj v 21. stoletje.
14
30.08.2021 08:38
Šele pred kratkim sem končno prišel do originalnega popularnega pisma enega od slovenskih osnovnošolskih ravnateljev. V pismu v ... Več.
Piše: Milan Krek
Njegovi dve stoletji - hommage Borisu Pahorju
6
29.08.2021 11:00
Boris Pahor je zadnji ali pa vsaj eden zadnjih še živečih pričevalcev obeh svetovnih morij in treh totalitarnih režimov. Eden ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Kdor ne bo mislil, bo letel ven
5
28.08.2021 22:43
Obeležujemo stoletnico rojstva Dimitrija Bašičevića Mangelosa in Josepha Beuysa. Ravno Mangelos je bil tisti, ki me je spodbudil ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Ko dojameš, da so med nami tudi novinarji, ki so za nekaj evrov pripravljeni spisati marsikaj, je najbolje zamahniti z roko
Ivan Simič
Ogledov: 2.661
02/
Recenzija: Udbovski učbenik, osnovni tečaj
Ana Jud
Ogledov: 1.801
03/
Hipotetično se lahko sprašujem, ali je tudi Marjan Šarec del proticepilskega gibanja
Milan Krek
Ogledov: 1.680
04/
"Ko sem prišel na NIJZ, sem dobil epidemiologe praktično s svinčnikom in papirjem v času svetovne digitalizacije tega področja."
Milan Krek
Ogledov: 1.847
05/
Četudi bi bila Slovenija res pripravljena na revolucijo, major Troha ni človek, ki bi jo lahko vodil
Ana Jud
Ogledov: 1.231
06/
Kriptopahor, s.p. ali polemika o predlaganem zakonu o "obdavčenju kriptonaložb"
Ivan Simič
Ogledov: 1.305
07/
Bolje najbrž ne bo nikoli: 11. september, dvajset let kasneje
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.195
08/
Visoka gospodarska rast v Sloveniji je rezultat občutno višjih plač v javnem sektorju in državnih subvencij
Bine Kordež
Ogledov: 1.138
09/
Janše na volitvah ne more premagati opozicija, Janšo lahko z oblasti vržejo le anticepilci
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.429
10/
Svetloba je za arhitekta vir energije in misterij neskončne globine
Robert Klun
Ogledov: 825