Komentar

Sprechen Sie Albanisch?* Kosovsko vprašanje in dokončanje razpada Jugoslavije

Usodnost spornega priznanja legitimnosti albanskega Kosova utegne imeti nekoč posledice za slovensko državnost. Utegnejo nas namreč "civilizirati", preimenovati v denimo Unter Österreich. Na podlagi argumentov, s katerimi je dr. Rupel daljnega 2008 razlogoval o civilizacijskih kosovskih potrebah, da je pač treba slediti civiliziranemu delu sveta, ki je žal do malih narodov ekskluzivno ljudožerski. Če je postal Uroševac tako zlahka Ferizaj, ni videti razloga, da Maribor ne bi (znova) še lažje postal Marburg. Usoda nas torej utegne doleteti od tam, od koder smo si jo na vrat nakopali sami: iz mitske dežele, od koder črne ptice planejo po mrhovini tudi stotine kilometrov stran. Iz Kosova.

30.07.2021 22:59
Piše: Zvjezdan Radonjić
Ključne besede:   Slovenija   Kosovo   Vinča   Balkan   priznanje   državni zbor   Dimitrij Rupel   Albanci

Kosovo je torej dežela nesreče, črnine, zaradi nenehnih vojskovanj za rodovitno prst, poimenovana sedem milenijev pred prihodom Albancev na Balkan.

Državni zbor Republike Slovenije je na izredni seji 5. marca 2008 priznal neodvisnost in suverenost države Kosovo, s 57 glasovi za in ob nasprotovanju Zmaga Jelinčiča Plemenitega, Saša Pečeta, Bogdana Baroviča ter Srečka Prijatelja; slednji bodo nedvomno zapisani v slovensko zgodovino z zlatimi črkami. Glasovalcev "za" morda ne gre preostro obsojati; najbrž so se številni med njimi zavedali spornosti odločitve, vendar v tedanjem stanju odnosov bržkone niso imeli izbire.

 

21. februarja 2008 je torej slovenska vlada sprejela kot legitimno Deklaracijo o neodvisnosti Kosova z dne 17. februarja 2008, ki bi naj "izrazila večinsko voljo tamkajšnjega prebivalstva". Kaj se razume pod pojmom tamkajšnjega prebivalstva, ni bilo predmet debate. Naš minister za zunanje zadeve dr. Dimitrij Rupel je zatrdil: "Republika Slovenija se je zgolj pridružila praktično celemu civiliziranemu svetu" in priznala albansko Kosovo – Republik Kosovo. (Naj bo predmet neke druge razprave, kako si sme član evropske vlade privoščiti segregacijo narodov na civilizirane in necivilizirane, pri čemer označi kot neciviliziran kitajski narod, ki je med osrednjimi nosilci civilizacije 7.000 let, kot civiliziran pa narod ZDA, ki ne obstaja niti 300 let?!).

 

Mučne posledice, ki utegnejo nastati za državnost Slovenije, utemeljujem v nadaljevanju.

 

 

II.

 

Ozemlje današnje "Republik Kosovo" je bilo do humanitarnega posredovanja zveze NATO marca 1999 naseljeno z neposrednimi predniki srbskega (in slovenskega) naroda najmanj 11.000 let. V neolitu se je iz njih oblikovala tako imenovana Vinćanska  (usorska, starčevska) civilizacija, območno segajoča od Usore in Donave na severu, do Male Azije na jugu. Zadnjih 6.000 let ima kultura tudi lastno, verjetno v zgodovini človeštva najstarejše pisavo s pripadajočimi izročili, del katerih je pojem "kos"; sprva rabljen v religijske namene, kasneje, tudi v slovenščini, kot oznanilo črnega (ptica ali priimek). Kosovo je torej dežela nesreče, črnine,  zaradi nenehnih vojskovanj za rodovitno prst, poimenovana sedem tisočletij pred prihodom Albancev na Balkan. Albanci so po sporazumu beneških in srbskih oblastnikov naseljeni v "preklete gore", Prokletije po letu 940, s Sicilije, kjer so pristali po neuspeli vojni z Bizancem. Na poziv Benečanov so prispeli iz hribov Azerbajdžana. V armenskih (aramejskih) kronikah izpred 3.000 let so poimenovani "Shipetarji", v njihovem lastnem jeziku – hribovci. Sprejmejo krščanstvo, po vdoru Turkov islam pa se s hribov spustijo v kosovske ravnice.

 

 

III.

 

"Metohija" - Republik Kosovo je bilo do februarja 2008 Kosovo in Metohija – je cerkveno posestvo. Upravljal ga je metoh (množina: metosi). Območje Metohije se je pred krščanstvom imenovalo Hvostno, po rastlini užitnih podolgovatih gomoljev, tedaj poimenovanih med prebivalstvom tudi enostavneje "rep", ki je uspevala na gozdnatih območjih. Gomolj hvostnega je bil torej podolgovat, v obliki repa, od koder bržkone izvira slovenska beseda "repa". Hvostno je prisotno v današnji poljščini in češčini, kar ni nikakršen čudež, kajti oba naroda izvirata iz območja Vinće. Albanščina, normalno, besed "metohija" in "hvostno" ne pozna, prvo pozna grščina. Ostala je v rabi v poljščini kot "hostno" (gozd), v slovenščini pa se pojavlja kot hosta, ljudsko poimenovanje gozda. 

 

Beseda "Peč", kot je poimenovano drugo po velikosti kosovsko mesto, ravno tako izvira iz kulture Vinće, vsebujejo jo pismena iz najdišča Lepenski vir, kot tudi v sopomenki Bačanska plošča. Nastala je s permutacijo prvotne "pešt" - pečina. Povzeli so jo Avari, del prestolnice poimenovali Pešta, jugozahodno mestece ob Donavi je poimenovano Pecuj. V Sloveniji imamo primeroma Mirno Peč, priimke Pečjak, Pečar, Pečnik, Pečečnik ... Našlo bi se še kaj.

 

Beseda Priština izhaja iz vinčanskega pojma "prišt" - izbočina (slovensko: izboklina). Priština je torej zemljepisna izboklina, dominantna tamkajšnji ravnici. Hrvati z besedo prišt označujejo med drugim manjši podkožni gnojni tur, štrleč nad in iz površja kože. Permutirala je skozi stoletja v številne izraze, med drugimi v slovensko besedo "prst", ki označuje plodno zemljo, naneseno, izbočeno nad prgišči prejšnje, manj rodovitne. V albanščini, normalno, beseda nima pomena. 

  

Kosovska Mitrovica je poimenovana po svetniku zgodnjega krščanstva MitruDimitriju, prebivajočem na ozemlju med severnim Kosovom in Solunom – tedanjo prestolnico vinčanskega ozemlja. Sveti Dimitrij je živel tisoč let pred prihodom Albancev. Uroševac se je šele pred kratkim preimenoval v Ferizaj; kdo je bil Uroš Mrnjavčević se ve, katerega Feriza imajo Albanci v mislih natančno ni znano; v zgodovini Slovenije je bilo nekaj slovitih Urošev, noben sloviti Feriz.

 

(Po dr. Dimitriju Ruplu) necivilizirani Rusi se zavedajo, da so prispeli na območje Kijeva, kjer so ustanovili prvo državo, z območja Vinče, o čemer učijo dijake v osnovnih šolah; če bi ne bilo tako, bi prva ruska država nastala denimo v Vladivostoku, ne v Kijevu. Nasprotno njim Slovenci mislimo, da smo prispeli sem iz Rusije, kot nam to narekuje germanska kolonialna zgodovinska šola. Namesto, da bi bili ponosni, ker smo očetje tako velikemu narodu, kot so Rusi, se ponižujemo na raven nekakšnih zgodovinskih klatežev!

 

Analiza nadaljnjih tisočev toponimov, izrazov, virov, pomenov bi nas pripeljala k istemu zaključku. Vsi "slovanski" narodi severozahodno od Usore – Hrvati, Slovenci, Veneti, Slovaki, Čehi, Poljaki, Prusi in Lužiški Srbi, enako kot tudi severovzhodni – Vlahi, Romuni, Ukrajinci, Rusi in Belorusi vodijo poreklo iz ozemelj Vinče.

 

 

IV.

 

Usodnost spornega priznanja legitimnosti albanskega Kosova utegne nekoč imeti posledice za slovensko državnost, ki je pogoj obstanka slovenskega naroda. 

 

Dobro vemo, da je bil najprej Videm (od: videti) in šele naknadno Udine, da je bil najprej Trebiž (od: trebiti) in šele naknadno Tarvisio, da je bil najprej Koper in šele naknadno Capo d'Istria, da je bil najprej Beljak (jajčni) in šele naknadno Villach, da je bil najprej (cel) Cel-ovec in šele naknadno Klagenfurt, da je bil najprej Grad-ec in šele naknadno Graz. Da na avstrijskem Koroškem ne bo več nikdar Fužin, ki so del lepenskih pismenk pred okoli 4.200 let. Da izvira Steiermark iz vinčanskega "stajar" - hlev, staja, da njihov davek (steuer) izvira iz istega "stajarja" – bogatega kmeta, ki ima hlev in torej rogato živino. Da je Kärnten – Koroška, ki je permutirala od prvotne vinčanske "Goroška" - (z)gornja. Da Kärnten ne bo več nikdar izvirna (vinčanska) "Goroška" ter da Steiermark ne bo več nikdar izvirna "Stajarska". 

 

Kot morda nekoč Postojna več ne bo postojanka, kjer so potniki med Trstom in Dunajem menjavali konje, Cerknica več ne bo vinčanska cerkev, temveč morda kakšna Chiesa, Mirna peč utegne postati Firin Ocak, Novo Mesto pa Skender-saraj. In Zgornja Slivnica bi postala Adj-sizinti. Ker pač marca 2008 nismo zavrnili islamo-jenkizacije Kosova. Pa bi morali – ne zaradi Srbov, Vinče, Lepenskega vira, Severne ali Južne (Di)Mitrovice, temveč  zavoljo sebe samih.

 

Utegnejo nas namreč "civilizirati", preimenovati v denimo Unter Österreich. Na podlagi argumentov, s katerimi je dr. Rupel daljnega 2008 razlogoval o civilizacijskih kosovskih potrebah, da je pač treba slediti "civiliziranemu delu sveta", ki je žal do malih narodov ekskluzivno ljudožerski. Če je postal Uroševac tako zlahka Ferizaj, ni videti razloga, da Maribor ne bi (znova) še lažje postal Marburg.

 

Usoda nas torej utegne doleteti od tam, od koder smo si jo na vrat nakopali sami: iz mitske dežele, od koder črne ptice planejo po mrhovini tudi stotine kilometrov stran.

 

* Govorite albansko?

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
16
Dokler se novinarji in uredniki ne bodo uprli politikom, se bo politizacija medijev mirno nadaljevala
29
26.05.2023 20:34
Kaj si mislim o petkovi pričakovani odločitvi večine ustavnih sodnikov, da odpravijo začasno zadržanje razvpitega in politično ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Vatikanska diplomacija: Bolj kot Zahodu je papež glede vojne v Ukrajini blizu stališčem Brazilije, Indije ali Kitajske
16
25.05.2023 19:00
Kakšna je bila doslej vloga vatikanske diplomacije pri iskanju miru v Ukrajini? Zmoten bi bil vtis, da nikakršna, opozarja naš ... Več.
Piše: Božo Cerar
Kam pelje Logarjeva "platformizacija" volilnega kapitala?
23
23.05.2023 19:00
V teh dneh, tednih, mesecih se mnogi sprašujejo, kaj bo, kdaj bo, če sploh bo, naredil Anže Logar s svojim domnevnim kapitalom ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Paradigma revščine ali zakaj bodo naši vnuki morda plavali čez Sredozemlje na jug
14
22.05.2023 21:58
Minuli teden je bila v Evropskem parlamentu konferenca Beyond Growth, kjer so razglabljali, kako narediti Evropo bolj revno ... Več.
Piše: Andraž Šest
Ameriške vojne in dolžniška kriza: "Biti sovražnik Združenih držav je nevarno, toda biti prijatelj je usodno"
13
21.05.2023 21:45
Leta 2000 je državni dolg Združenih držav znašal 3,5 bilijona dolarjev, kar je enako 35 % njihovega bruto domačega proizvoda ... Več.
Piše: Jeffrey Sachs
Odrasli v sobi ali zakaj so Nemci skoraj vedno največji evropski problem
11
15.05.2023 21:00
Odrasli v sobi, tragikomedija grškega režiserja Costa Gavrasa o tem, kako je Evropa pod nemško taktirko reševala Grčijo pred ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ali je na obzorju premik v smeri odločanja s kvalificirano večino tudi na področju zunanjepolitičnih zadev Evropske unije?
24
14.05.2023 17:00
Po trenutno veljavni ureditvi se vse zunanjepolitične odločitve v Evropski uniji sprejemajo s soglasjem. Tega je bilo nekoč, ko ... Več.
Piše: Božo Cerar
Paradigma tabúiziranja samokritike mnenjskih voditeljev slovenske "liberalne sredine" ovira rojstvo pristno liberalno-sredinske stranke
30
11.05.2023 20:00
Ukoreninjen tabu samokritike t.i. liberalno-sredinskega prostora je neusahljivi vir opustošenja volilnega zaupanja v tem ... Več.
Piše: Žiga Stupica
Evtanazija razuma
27
10.05.2023 21:15
Po dobrem letu od zadnjih volitev se zdi, da Slovenija, njeni, naši vodilni nikakor ne najdejo ustrezne, osnovne sporazumne ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Brezpilotno letalo obljub
19
08.05.2023 22:28
Zdaj pravijo, da ne bodo več govorili in obljubljali, ampak samo še delali. Ne bo več obljub, samo še rezultati torej. Super. ... Več.
Piše: Anže Logar
Brez golobčka ni Benetk ali zakaj je Janez Janša edino zagotovilo, da levica ohranja oblast
36
04.05.2023 22:52
Potujoči cirkus Pavla Ruparja je bilo najlepše darilo Robertu Golobu in njegovi vladi, ki je lahko hvaležna tudi Janezu Janši, ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ustavna prepoved delovanja Levice: Bo tovarišica Vrečko naslednjič pozirala s krampom pred Hudo jamo?
40
30.04.2023 19:40
Prejšnji sistem ni bil demokratičen in je sistematično kršil temeljne človekove pravice in svoboščine. V tem sistemu je bila na ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Tabú opustošenja volilnega zaupanja in enačbe pravne države v slovenski "liberalni sredini"
25
27.04.2023 19:00
V srži problema je konflikt med dvema medsebojno izključujočima hierarhično temeljnima vrednotama, in sicer na eni strani ... Več.
Piše: Žiga Stupica
Policija kot raziskovalec javnega mnenja?
14
25.04.2023 19:53
Zadnje dni je javnost (upravičeno) razburila novica o obisku policistov na zasebnih zemljiščih, pri kmetih, ki naj bi se ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Reševanje iz jame ali kako je, če nas vodijo ministri brez prepotrebne empatije
27
20.04.2023 21:00
Iz sto metrov globokega brezna na Cerkniškem jevelika skupina požrtvovalnih in dobro usposobljenih prostovoljcev, med njimi so ... Več.
Piše: Milan Krek
Alternativa "muzejski" interpelaciji
24
19.04.2023 20:59
V sredo je v Državnem zboru potekala razprava o interpelaciji vlade. Interpelacija je sicer z ustavo določen institut ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Dalle stelle alle stalle: Od zvezd do hleva
13
18.04.2023 20:00
Ali smo lahko dosegli še nižji nivo vladanja, komunikacije, politike, sprenevedanja koalicijskih poslank in poslancev? Splošnega ... Več.
Piše: Elena Pečarič
Tabú vzporednih ustavnih vrednotnih temeljev slovenske politične "sredine"
11
17.04.2023 20:37
Vprašljivost zadevnih mnenj odstira tabe preko tridesetletne temeljno vrednotne konfuzije znotraj prodemokratičnega dela ... Več.
Piše: Žiga Stupica
PR-okracija*
15
14.04.2023 20:36
Po afriški diplomatski ofenzivi, PR-ovskem debaklu, v katerem je predsednica Državnega zbora na obisku v državi, ki ne priznava ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
V Ljubljani za konec tedna prevladuje kokain, v Mariboru pa ekstazi
14
13.04.2023 19:00
Čistost cestnega kokaina se v zadnjih letih povečuje, kar pomeni, da je na črnem trgu veliko kokaina in da je tudi povpraševanje ... Več.
Piše: Milan Krek
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Borut Pahor kritično o ukinitvi nacionalnega dneva spomina na žrtve komunističnega nasilja
Uredništvo
Ogledov: 2.079
02/
Paradigma revščine ali zakaj bodo naši vnuki morda plavali čez Sredozemlje na jug
Andraž Šest
Ogledov: 1.783
03/
Kam pelje Logarjeva "platformizacija" volilnega kapitala?
Tilen Majnardi
Ogledov: 1.455
04/
Ameriške vojne in dolžniška kriza: "Biti sovražnik Združenih držav je nevarno, toda biti prijatelj je usodno"
Jeffrey Sachs
Ogledov: 1.217
05/
Dokler se novinarji in uredniki ne bodo uprli politikom, se bo politizacija medijev mirno nadaljevala
Dejan Steinbuch
Ogledov: 916
06/
Vatikanska diplomacija: Bolj kot Zahodu je papež glede vojne v Ukrajini blizu stališčem Brazilije, Indije ali Kitajske
Božo Cerar
Ogledov: 857
07/
Evtanazija ali evgenika? Kaj lahko pomeni dobra smrt* v neoliberalnem obdobju človeštva
Milan Krek
Ogledov: 914
08/
Hočete ekstremiste? Sova vam jih prikriva ali morda celo ščiti, Portal Plus jih razkriva!
Kizo
Ogledov: 33.850
09/
Parlamentarne volitve v Grčiji: Negotovost kot še nikoli
Tomi Dimitrovski
Ogledov: 688
10/
Odrasli v sobi ali zakaj so Nemci skoraj vedno največji evropski problem
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.249