Če začnemo kar z zadnjimi tremi, torej Teo Jarc, Barbaro Rajgelj in Niko Kovač: dosedanja praksa kaže, da obrazi iz nevladnih organizacij in civilne družbe, ki v javnosti uživajo določen ugled, praviloma nimajo sreče, če se odločijo za vstop v politiko. Edina izjema doslej - in še on je bil zgolj pogojno "civilna družba" - je bil etični profesor, kot smo večkrat sarkastično poimenovali Mira Cerarja. Vsekakor je bil zvezda parlamentarnih volitev leta 2014, ko je njegova stranka, imenovana kar po njem (SMC), dosegla zgodovinski rezultat, 35 poslanskih mandatov. Da bi kdo ponovil takšen dosežek, je težko verjeti. Med poznavalci seveda kroži veliko teorij in špekulacij, kdo bi utegnil biti "novi obraz" prihodnjih volitev, vendar zaenkrat nič ne kaže, da bi se lahko ponovil scenarij s Cerarjem ali celo z Marjanom Šarcem, ki se je, kot se je izrazil eden naših sogovornikov iz levega zakulisja, izkazal za zgrešeno investicijo.

Volitve so namreč (tudi) investicija in v Sloveniji obstajajo konkretni izračuni, koliko denarja potrebujete, če hočete zmagati na državnozborskih volitvah. Po naših informacijah med poldrugim in poltretjim milijonom evrov. Toliko stane "all-inclusive" paket, ki vključuje tudi kupovanje medijskega miru. Za predsedniške volitve veljajo povsem druga pravila, stroški so neprimerno nižji, na drugi strani pa je vpliv volivcev na končno odločitev zaradi volilnega sistema bistveno večji.

Ljudmila, Nataša in Ksenija

Na portalu+ zaradi vsega tega že dlje časa sistematično in skrbno analiziramo tudi aktualne in potencialne ženske politične obraze, ki bi lahko v prihodnjih mesecih zaznamovali politično dogajanje. Pri tem nas ne zanima toliko njihova politična opredelitev kot potencial, ki ga imajo. Na obeh polih je trenutno nekaj potencialnih "zgodb o uspehu", pri čemer pred širšo javnostjo in mediji skrita merjenja javnega mnenja ta hip najbolj izpostavljajo tri imena; to so Ljudmila Novak, Nataša Pirc Musar in Ksenija Benedetti.

Za vse tri je zanimivo zlasti to, da nobena od njih ni izrazito politično profilirana v levo ali desno, da torej ostajajo v pasu sredine. To potrjuje splošno ugotovitev, da precejšen del slovenskega volilnega telesa - v praksi je to celo med 30 in 50 odstotki volivk in volivcev - glasuje za čim bolj "sredinsko orientirane" politike in stranke. Če teh ni, je volilna udeležba nižja. Na zadnjih volitvah, denimo, je komaj presegla 50 %.

Kaj bodo prinesle naslednje parlamentarne volitve, ki bodo najverjetneje spomladi 2022, je v tem trenutku nehvaležno napovedovati, vendar obstajajo indici, da utegne biti volilna udeležba vseeno znatno višja kot leta 2018. Ljudje se začenjajo zavedati, da so zgolj oni tisti, ki lahko kaj spremenilo. Še nikoli se ni toliko govorilo o aktivnem državljanstvu. Posebna neznanka so (naj)mlajši volivci, ki doslej niso kazali pretiranega zanimanja za politiko, vendar se je v zadnjem letu tudi to spremenilo. Če bo novi minister za digitalno preobrazbo Boris Mark Andrijanič uspel s projektom e-volitev, bi bila slika volilnih rezultatov prihodnje leto dejansko lahko povsem obrnjena na glavo. Google generacija namreč nima nobenih afinitet do prežvečenih zgodovinskih tem, ideologije, levice in desnice, ampak jo zanima predvsem vse tisto, kar bo krojilo našo prihodnost. Stranka, ki bo to pravočasno zaznala in nagovorila ta del volilnega telesa, se lahko čez noč katapultira v vrhove slovenske strankarske politike.

Ali lahko v ta razmerja na kakršen koli način posežejo tudi ženske, ki jih na portalu+ prepoznavamo kot potenciale prihodnjih volitev? Pa si jih poglejmo pobližje, njihove možnosti, ambicije in trenutni status.

1. Ljudmila Novak

Položaj: evropska poslanka

Politična orientacija, stranka: zmerno konservativna, NSi

Potencialna ambicija: predsednica republike

Naša ocena: ****/***** (ima veliko možnosti, da nasledi Boruta Pahorja)

Kot preskušena blagovna znamka z zavidljivo kilometrino v politiki ima na predsedniških volitvah zanesljvo največji potencial, da zamenja Boruta Pahorja. Poznavalci pravijo, da bi bila pravzaprav Pahor v ženski preobleki, čeprav v omiljeni obliki kar se socialnih medijev tiče. Njen politični modus vivendi, zaradi česar je volivci NSi vedno manj spoštujejo, se glasi "kompromis za vsako ceno". Da se je umaknila omlednemu Mateju Toninu na vrhu NSi, so jo v stranki nagradili z vnovično kandidaturo na volitvah v Evropski parlament. Ker je prepoznavna, je bila gladko izvoljena. Če bi se odločila leta 2023 vnovič kandidirati, bi ji bržkone spet uspelo priti v Bruselj. Toda vprašanje je, ali misli Novakova biti dosmrtna evropska poslanka. Kaj pa če je njena naslednja ambicija zasesti predsedniško palačo? Zanesljivo ima dovolj možnosti, da bi ji načrt uspel, saj lahko računa tudi na glasove sredinskih in celo nekaterih zmerno levih volivcev. Ostro jo v bistvu zavrača le trdi del desnice, posebej tisti, ki gravitira proti SDS, kjer ji nikoli ne bodo odpustili, da si je Janši v nekem trenutnu drznila reči "nein".

2. Romana Tomc

Položaj: evropska poslanka

Politična orientacija: desna, SDS

Potencialna ambicija: naslednja šefica SDS, Janševa naslednica

Naša ocena: ***/***** (boj za nasledstvo bo krvav, vendar je Tomčeva med bolj verjetnimi nasledniki)

V Bruslju bo na misiji vse dokler se stranka oziroma njen predsednik ne odloči(ta) drugače. Tomčeva je uglajena desničarka nove generacije, ki o evropski identiteti, izrojeni skrajni levici, LGTBQA+ ali afriških migrantih govori z nedolžnim nasmeškom na obrazu. V Bruslju sicer ni med najbolj izstopajočimi, vendar poznavalci pravijo, da je vestna, delovna in predvsem ubogljiva. Bila je že kandidatka za predsednico države, a bolj kot ne zato, da bi glasove jemala Ljudmili Novak. Da bi imela Romana Tomc resne možnosti za predsedniško palačo, nihče ne verjame, saj je še vseeno del Janševe zveste armade in kot taka ni sprejemljiva niti za sredinski del volivcev. Več možnosti bi imela v tekmi za prihodnjo predsednico SDS, kar je ta trenutek sicer še nepredstavljivo, vendar je dejstvo, da Janša ne bo večno šef stranke in da je po naslednjih državnozborskih volitvah pravzaprav še vse odprto. V primeru visoke evropske funkcije bi se gospod Janša skoraj zagotovo umaknil z vrha stranke kot tudi slovenske politike.

3. Tanja Fajon

Položaj: evropska poslanka, predsednica SD

Politična orientacija, stranka: leva, SD

Potencialna ambicija: predsednica vlade

Naša ocena: **/***** (če bi SD zmagala na volitvah, bi Fajonova teoretično lahko vodila vlado)

Socialni demokrati gredo z njo na volitve v državni zbor, potem ko so se lani na precej grd način znebili prejšnjega predsednika Dejana Židana, ki naj bi bil premehak, premalo lev in javnomnenjsko premalo všečen. Vendar je vprašanje, če je Tanja Fajon res rešitev za stranko, ki si je do rojstva Levice domišljala, da je ena in edina leva stranka v državi. SD očitno ponavlja napako svoje predhodnice Zveze komunistov, s to razliko, da SD že danes ni več vodilna stranka na levici. Fajonova naj bi trende obrnila in socialne demokrate vrnila v čase Boruta Pahorja, ko so bili druga politična stranka v državi, leta 2008 pa so celo zmagali in zavladali. Toda poznavalci razmer so do karizme in prepričljivosti Fajonove precej skeptični. Zgolj "ženski faktor" ji ne more pomagati veliko, kajti Levica je s fotogeničnim Lukom Mescem precej bolj simpatična, sploh med ženskami. Bolj kot zmaga ali mandatarstvo je za Tanjo Fajon realnost to, da njena stranka na prihodnjih volitvah sestavi koalicijo z levosredinskimi strankami in prevzame katerega izmed ministrstev.

4. Alenka Bratušek

Položaj: poslanka, predsednica Stranke Alenke Bratušek

Politična orientacija, stranka: levo-liberalna, SAB

Potencialna ambicija: predsednica vlade

Naša ocena: */***** (od vseh žensk v naši analizi ima najmanj možnosti za prevzem mandatarstva)

Vrsto let je bila siva miška državne uprave, predvsem finančnega ministrstva, kjer jo je iz anonimnosti potegnil Andrej Bajuk kot finančni minister. Z vzponom Zorana Jankovića je nenadoma zablestela na političnem nebu, mu spretno iz rok izpulila stranko in po vladni krizi leta 2013 postala celo prva predsednica vlade v zgodovini samostojne Slovenije. Tisti, ki so ji bili blizu, so opazili, da ji je funkcija zelo stopila v glavo. Zaslovela je z intervjujem za CNN z izjavo "We just need time", s čemer je zanikala nevarnost, da bi Sloveniji grozil grški scenarij in evropska trojka. Na naslednjih volitvah bi skoraj doživela brodolom, vendar so jo rešila televizijska soočenja. Zmagala je s kričeče rumeno obleko, ob katerem je onemela celo modna policija, vendar so se volivci usmilili in jo za mišjo dlako izvolili v državni zbor. Sedela je tako v Cerarjevi kot Šarčevi vladi, pri čemer je potrdila vraževerje, da nobena vlada, v kateri je Alenka Bratušek, ne konča mandata. Stranko je dala poimenovati kar po sebi in očitno se nihče od članov s tem ne obremenjuje več. Kot opozicijska poslanka je ostra, elokventna in včasih zelo prepričljiva. Njeni nastopi znajo biti tudi spravljivi in razumni, če je treba. Vsekakor si je v zadnjih letih pridobila veliko izkušenj in bi bila zdaj neprimerno boljša premierka, kot je bila pred osmimi leti. Očitno jo je funkcija doletela prekmalu, kar je za politika posebna vrsta smole. Zagotovo namerava sodelovati pri formiranju naslednje vlade, če jo bo sestavljala levica. Drago bo prodala svojo podporo, saj bo igrala na vse ali nič. Vedno jo bosta tepla slaba sanacija bančne luknje in razlastitev varčevalcev NLB, čeprav so ljudje na ti dve epizodi v njenem CV bržkone že pozabili. Na levici ta hip dobro kotira in je v nastopih suverenejša od Tanje Fajon, ki ji primanjkuje ekonomskega znanja. Bratuškovo tepeta zamerljivost in nezaupljivost. Radi bi bila spet premierka, vendar se bo skoraj zagotovo morala zadovoljiti "le" z ministrskim položajem. A če pride ta s šoferjem in varnostnikom, bo njen ego že napol potešen.

5. Nataša Pirc Musar

Položaj: odvetnica, partnerica odvetniške družbe Pirc Musar & Lemut Strle

Politična orientacija, stranka: liberalna, ni članica nobene stranke

Potencialna ambicija: predsednica vlade

Naša ocena: *****/***** (javno mnenje ji daje visoko podporo za mandatarstvo)

Ker je medijsko zelo izpostavljena oseba že skoraj tri desetletja in ker javne nastope res obvlada, jo skozi vsa leta zaznavajo malodane prav vse javnomnenjske raziskave. V teh anketah vseskozi dobiva izjemno visoke odstotke podpore, ljudje bi jo radi videli na premierskem položaju. Tudi v eni zadnjih takšnih raziskav, ko so iskali ime, ki bi lahko najresneje pariralo Janezu Janši na naslednjih volitvah, je NPM, kot pravijo Nataši Pirc Musar, zelo izstopala. No, po drugi strani je Pirc Musarjeva brez resnih političnih izkušenj, v glavnem ima teoretično politično podlago. Tepe jo tudi to, da ima splošno javnost precej "problematičnega" moža", kajti Aleš Musar je bivši sodelavec skupine Aktiva in prvega tranzicijskega tajkuna pri nas Darka Horvata. Gospod Musar si je preko tega ustvaril precej premoženja v privatizaciji. Če se začnejo odpirati te zgodbe, pravijo naši viri, je z Natašinimi potencialno resnimi političnimi ambicijami konec. Ne pomaga ji niti iskrena želja spreminjati družbo na bolje oziroma biti na oblasti, če se ne zaveda svojih omejitev. In teh ji niti ne bo postavljala "janšistična desnica" s svojimi mediji, pač pa kar "mainstream", ki bo podpiral tistega kandidata oziroma kandidatko, ki bo največjim medijskim lastnikom ponudil največ. Tega denarja pa NPM nima, zato bodo njene potencialne ambicije ostale njene intimne želje, ki jih javno zagotovo nikomur ne bo razlagala, kaj šele potrdila, da jo zanima politika. 

6. Nina Zidar

Položaj: odvetnica

Politična orientacija, stranka: ni znana, ni članica nobene stranke

Potencialna ambicija: predsednica vlade

Naša ocena: */***** (trenutno velja za "rezervo", lahko bi igrala na obeh straneh) 

Vrhunska odvetnica in zdaj že bivša soproga Gorana Klemenčiča, ki se je zaslovel kot predsednik KPK in pozneje pravosodni minister. Zadnje čase se drži pod medijskim radarjem. Nina Zidar velja za zelo inteligentno in ko je bila v paru z nekdanjim možem, je bila personifikacija rekla, da za vsakim uspešnim moškim stoji ženska. No, zlobneži so pripomnili, da je v bistuvu ona nosila hlače in da je znala možev položaj vedno dobro izkoristiti. Tako tedaj kot sedaj deluje v ozadju, neposrednih izkušenj v politiki sicer nima, ve pa, kako živeti v politiki in je predvsem zelo povezana z vsemi političnimi krogi ne glede na barvo. Prijateljevala je z Mirom Senico, sodelovala pri Gibanju za odgovorno prihodost in bila je - če je kdo pozabil - tudi odvetnica Janeza Janše. Sploh to zadnje bi lahko bila dobra politična popotnica, če na desnici potrebovali nevtralno in nestrankarsko ime za visok položaj. Ambicij v politiki sicer ne kaže, a ko se jim je pokazala priložnost, so jo redki njenega kova izpustili.

7. Simona Kustec

Položaj: ministrica za izobraževanje, znanost in šport

Politična orientacija, stranka: liberalna, SMC

Potencialna ambicija: ministrica, evropska poslanka

Naša ocena: ***/***** (ima realne možnosti kot kandidatka za evropsko poslanko)

Trenutno je Simona Kustec kot ministrica za izobraževanje, znanost in šport najmočnejša ženska politična figura v državi. Izkušnje v politiki si je nabirala že kot vodja poslanske skupine SMC v vladi Mira Cerarja. Kot profesorica brez politične kilometrine se je takoj znašla v vladi in dobila nalogo obvladovati ogromno poslansko skupino s 35 poslanci. Javnost včasih pozablja, da to za nikogar ni lahek zalogaj. Še težje je bilo krotiti poslance po razkolu v stranki, ki je bil posledica neslavnega Cerarjevega umika z vrha stranke. Usoda je Kustečevi zagodla še enkrat, ko jo je na mestu šolske ministrice doletela epidemija covid-19. Resor, ki si ga je naložila na hrbet, je bil med tistimi, ki je prenašal največjo težo posledic epidemije; skoraj celo šolsko leto zaprte izobraževalne institucije, šolanje na daljavo, upravičene in neupravičene kritike staršev, šolnikov, sindikatov ... in ne nazadnje tudi cela generacija otrok, prikrajšanih za normalno odraščanje. Simona Kustec je vse to presenetljivo dobro prenesla, pa ji mediji niso prizanašali. Če se pod njeno na prvi pogled blago zunanjostjo skrivajo politični talenti, potem imamo opravka z odličnim potencialom za še kakšno pomembno funkcijo doma ali na ravni EU. Morda bi bil zanjo pravšnji izziv kakšna evropska funkcija v Bruslju?

8. Violeta Bulc

Položaj: bivša evropska komisarka

Politična orientacija, stranka: levo liberalna, soustanoviteljica SMC, trenutno brez stranke

Potencialna ambicija: predsednica republike, ministrica

Naša ocena: */***** (po seriji razočaranj je vprašanje, ali si sploh še želi javne funkcije)

Po prihodu iz Bruslja je bivša evropska komisarka za transport spoznala bridkost slovenske politične mlakuže. Ob vrnitvi je še imela visoke cilje, realnost pa je bila zanjo kruto razočaranje. Najbolj se je to zagrenjenost znalo razbrati iz njenih bridkih in zagrenjenih čivkih (tvitih). Bulčeva se zaveda svojih izkustvenih in intelektualnih omejitev, zato se obdaja z ljudmi, ki naj bi znali in vedeli več kot ona, a je pri tej oceni naivna in pogosto greši. Z distance se da oceniti, da morda niti ni bila slaba komisarka v Bruslju. Vendar so je teplo to, da v Komisiji ni imela pravih zaveznikov in da je pogosto delovala nekoliko izgubljeno. V nekih drugih, predvidljivejših okoliščinah bi ji prav referenca EU komisarke odpirala vrata povsod, doma in v tujini. Janez Potočnik, eden izmed njenih predhodnikov, bi o tem lahko napisal knjigo. Toda Violeti nekako ni uspelo. Doma seveda še posebej ne, saj so ji mnogi zamerili že to, da je postala komisarka po tem, ko je to neslavno spodletelo Alenki Bratušek. Iz kje, mislite, potemtakem leti največ umazanije proti njej? Z desnice najbrž ne ... No, ne glede na trd pristanek po vrnitvi v domovino pa bi Bulčeva lahko z umirjenimi nastopi pred kamero in vizualno preobrazbo lahko še kaj dosegla tudi v slovenski politiki. Seveda pod pogojem, da najde svojo identiteto in predvsem politično stranko, ki bi jo sprejela. Ali pa tvega vse in ustanovi novo? Samo naj se za božjo voljo ne imenuje Stranka Violete Bulc ...

9. Ksenija Benedetti

Položaj: predavateljica, dolgoletna šefinja Protokola

Politična orientacija, stranka: liberalna, ni članica nobene stranke

Potencialna ambicija: predsednica države

Naša ocena: ****/***** (če bi se odločila za predsedniško kandidaturo, bi bila med favoriti)

Nekdanja šefinja državnega protokola je v očeh širše javnosti lepo zapisana. Večina ne ve, da jo je na položaj prve dame slovenskega protokola imenovala Bajukova vlada in da so bile z njenim delom zadovoljne vse naslednje vlade. Kar 18 let je bila na tem položaju in njene reference so v tem času dejansko impresivne. Njena knjiga o protokolu ima kar 622 strani. Mediji jo imajo radi, javnost jo ceni zaradi njenega dela in profesionalizma, zato bi bila vsekakor zanimiva kandidatka tudi za kakšno izvoljivo javno funkcijo, denimo mesto predsednika republike. Če bi jo zamikal ta izziv, bi bila zagotovo med favoriti za naslednika oziroma naslednico Boruta Pahorja.

10. Alenka Žnidaršič Krajnc

Položaj: menedžerka, ustanoviteljica Prve pokojninske družbe, predsednica uprave Prva Group

Politična orientacija, stranka: leva, ni članica nobene stranke

Potencialna ambicija: premierka

Naša ocena: */***** (njena težava je, da je širši javnosti relativno neznano ime)

Njeno spogledovanje s politiko ni od včeraj. Bila je že na tem, da aktivno vstopi v politiko, a si je zadnji hip premislila. Vprašanje je, ali se bo za politiko odločila zdaj, ko je 15 let starejša, bogatejša pa tudi za nekaj problematičnih epizod. Če bi vstopila v politiko, bi iz omar popadali okostnjaki iz Deželne banke (DBS), v katero je lastniško vstopila njena Prva Group. Alenka Žnidaršič Kranjc ali AŽK je bila zaradi tega nekaj časa celo neformalna šefica banke, v kateri je želela povsem po domače urejati nekatere kreditne posle in kadrovske zadeve. Velja za zelo, zelo inteligentno, vedno je prepričana v svoj prav, a premalo študiozna, pravijo poznavalci. In ker se ne poglobi dovolj v tematiko, je prevečkrat preveč agresivna v doseganju svojega cilja. Epizoda v funkciji predsednice nadzornega sveta Luke Koper pred leti ji ne more biti v ponos, saj je do zadnjega branila upravo, ki so ji dokazali kršitve delovnopravne zakonodaje. Kot trenutno kaže, se je (vsaj začasno) poslovila od ambicije za premierko, medtem ko ji položaj predsednice države ne predstavlja posebnega izziva.

11. Tanja Skaza

Svojih ambicij, ki utegnejo v nekem trenutku seči tudi v sfero politike, ne skriva. Podjetnica in menedžerka, ki se zadnje čase ukvarja predvsem z osebno rastjo, je medijsko zelo dobro "pokrita" in nima težav niti s tabloidi. Težko bi rekli, da ima slab imidž med Slovenci, ki načeloma ne vidijo radi uspešnejših, boljših in bogatejših od sebe. Skaza, ki je podedovala družinsko podjetje, vsekakor ustreza vsem kriterijem uspešne in bogate ženske, kar bi bil zanimiv eksperiment, če bi se odločila za vstop v politiko.

12. Nevenka Črešnar Pergar

Na nek način je bila v politiki že dvakrat doslej. Najprej kot generalna sekretarka vlade, ko jo je vodil še pokojni Janez Drnovšek, kasneje pa sekretarka Foruma 21, ki ga je ustanovil nekdanji predsednik Milan Kučan. Črešnarjeva se je kasneje s Kučanom povsem razšla in se posvetila zgolj in samo poslu. Vseeno bi zanjo lahko rekli, da je ena redkih žensk v našem seznamu, ki je odlično informirana o vsem, kar se v Sloveniji dogaja na ekonomskem in političnem področju. Konec konec se je učila od najboljših (Drnovšek, Kučan), zato ni naredila takšne napake kot Katarina Kresal, ki se je v politiko podala gola in bosa, čeprav finančno izjemno podprta. Nevenka Črešnar Pergar bi imela, če bi jo zamikala politika, nekaj težav s pojasnjevanjem obdobja, ko je delala pri Horvatovi Aktivi, prav tako pa bi ji občutljivi Slovenci lahko zamerili lobistično-svetovalne posle pri nekaterih tujih prevzemih v Sloveniji. Marsikdo je ostal odprtih ust ob novici, da je Črešnarjeva na listi NSi zasedla stolček nadzornice v Luki Koper. Toda bolje obveščeni vedo povedati, da je simbolični razhod s Kučanom pomenil tudi dejansko distanciranje od levice, ki na gospodarskem področju večinoma zastopa stališča, s katerimi se očitno noben - razen Sandija Češka - normalen poslovnež ne more strinjati.

13. Nada Drobne Popovič

Po predčasnem odhodu z SDH je nekaj časa delovala pod radarjem, dokler se ni z vzponom na vrh Petrola ponovno pozicionirala med najvplivnejše ženske v Sloveniji. Kljub temu, da ji je podvig uspel v času Šarčeve vlade, doslej ni bilo nobenih signalov, da pri Janševih ne bi bili zadovoljni nad njenim delom. S stiskanjem obroča okoli spornih poslov njenega predhodnika Tomaža Berločnika se je po prepričanju naših virov položaj Nade Drobne Popovič kot predsednice uprave naše največje naftne družbe celo okrepil. Umik OMV iz Slovenije in "predaja" avstrijskih bencinskih servisov madžarski naftni družbi MOL, po bo oceni poznavalcev zgolj koristil Petrolu, kajti madžarski kapital zaradi Orbana in njegovega partnerstva z Janšo v Sloveniji pač ni ravno priljubljen. Niso izključeni celo pozivi k bojkotu Molovih črpalk. Nada Drobne Popovič je torej ta hip v dobrem položaju in razmere se odvijajo v njen prid. Četudi nima zaznanih političnih ambicij, ni izključeno, da je ne bi premamila kakšna ministrska ponudba.

14. Tatjana Bobnar

Nekdanja generalna direktorica Slovenske policije je ta trenutek sicer brez političnega kapitala, vendar gre za ime, ki ga utegnemo še slišati, če bo Lista Marjana Šarca, katere simpatizerka je Bobnarjeva, v prihodnji vladi prevzela resor notranjih zadev. V tem primeru bo Tatjana Bobnar resna kandidatka za ministrico.

15. Uršula Cetinski

Po večnem Mitju Rotovniku, ki je bil v svojstvu direktorja Cankarjevega doma desetletja alfa in omega slovenske kulturne politke, se je njegova naslednica Uršula Cetinski izkazala kot izjemno premišljena izbira. Podobno kot je levica - konkretneje stranka SD - večkrat rotila Rotovnika, naj prevzame funkcijo ministra za kulturo, se Uršuli Cetinski utegne zgoditi enako. In če je pametna, bo ravnala enako kot njen predhodnik.

16. Zdenka Čebašek Travnik

Čebaškova je bila do konca lanskega leta predsednica Zdravniške zbornice Slovenije, pred tem je bila tudi varuhinja človekovih pravic. Zanesljivo še ni rekla zadnje besede, ko gre za njeno javno delovanje. Če logično pomislimo, bi bila Čebaškova sprejemljiva kandidatka za ministrico za zdravje takorekoč v vseh vladnih kombinacijah, bodisi levih bodisi desnih. Ko govorimo o Zdenki Čebašek Travnik, so edina neznanka mediji. Ne glede na to, da je medijsko zelo prepoznavna, imamo občutek, da je mediji nekako ne marajo najbolj. Čemu gre to pripisati, je vprašanje, ki bi zahtevalo posebno analizo.

17. Vlasta Nussdorfer

Podobno kot Čebaškova je tudi Vlasta Nussdorfer zelo javnomnenjsko izpostavljena osebnost, a za razliko od Čebaškove o njej negativnega ali kritičnega prispevka ne boste našli. Nekdanja vrhovna državna tožilka je danes svetovalka predsednika republike in zagotovo uživa precejšen ugled v javnosti. Ni izključeno, da bi v nekem trenutku lahko pristala na odprto politično igro in svoje ime zastavila za kakšno kandidaturo.

18. Lidija Jerkič

Predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, ki je oktobra 2017 postala prva sindikalistka v državi in naslednica "večnega" Dušana Semoliča, je od leta 2007 podpredsednica Državnega sveta. Politični potencial ima nedvomno izražen. Osrednja parola Jerkičeve na zadnjem kongresu SKEI junija 2016, s katero je začela svoj tretji petletni mandat, je bila huda: "Včeraj smo prosili, danes zahtevamo, jutri si bomo vzeli."

19. Anita Ogulin

Dolgoletna sekretarka Zveze prijateljev mladine Moste–Polje je ime, ki nikogar ne pusti ravnodušnega. Njena humanitarna dejavnost je občudovanja vredna. Boja proti revščini, sploh ko gre za otroke, bržkone ne bo zamenjala za politiko in prav je tako. Leta 2013 je postala Slovenka leta in je tudi častna meščanka mesta Ljubljana.

20. Ajša Vodnik

Ambiciona izvršna direktorica AmCham Slovenija je že pred leti izražala interes po "aktivnejši vlogi v politiki", vendar so merjenja njenega potenciala pokazala, da ne kotira najboljše. Desno od sredine jo preveč povezujejo z levim kapitalom, zelo blizu je tudi aktualnemu političnemu pretendentu za najvišja mesta v državi Sandiju Češku, medtem ko ima na levici nekaj izrazitih nasprotnikov. Njen mož Rok Vodnik je moral skupaj s Tomažem Berločnikom zapustiti upravo Petrola v precej problematičnih okoliščinah, bili so tudi namigi o poslih, ki naj bi jih zakonca Vodnik sklepala v svojo korist in na škodo Petrola. Ajša Vodnik je sicer z aktualno vlado precej bolj povezana kot s kakšno prejšnjo, sploh levo. Velja za pomembno prijateljico in zaveznico novega ministra za digitalno preobrazbo Borisa Marka Andrijaniča.

ZAHTEVA PO OBJAVI POPRAVKA

V člankU z naslovom "20 žensk, ki so lahko krojijo prihodnost Slovenije kot bodoče predsednice, premierke in ministrice", ki ste ga objavili na vašem portalu Portalplus, dne 25. julija 2021, so navedene številne netočnosti in neresnične navedbe in trditve.

Glede neresnične trditve, ki omenja mene in mojega soproga Roka Vodnika in se glasi "namigi o poslih, ki naj bi jih zakonca Vodnik sklepala v svojo korist in na škodo Petrola", zahtevam popravek netočnih navedb, na mestu pa bi bilo tudi opravičilo odgovornega urednika (avtor članka ni naveden, gre pa za očitno razžalitev mojega imena in imena mojega soproga in povsem neresnične navedbe). 

S soprogom nikoli nisva škodovala družbi Petrol, prav tako je dejstvo, da s soprogom nisva nikoli skupaj sklepala nobenih poslov, povezanih z družbo Petrol. 

Glede povezanosti z gospodom Sandijem Češkom in gospodom Markom Borisom Andrijaničem, lahko potrdim, da oba gospoda seveda poznam in izjemno spoštujem. Gospoda Češka žal nisem videla že nekaj let, mi je pa v neizmerno veselje, ko slišim za njegove poslovne uspehe. Z gospodom Andrijaničem pa sodelujem v Strateškem svetu za digitalizacijo in tudi aktivno ter transparentno podpiram njegova prizadevanja za zeleno in digitalno Slovenijo, ki bo, svojim državljankam in državljanom, omogočala visoko kvaliteto življenja, predvsem pa tudi široko vključenost.     

Glede moje želje za vstop v politiko, do sedaj nikoli nisem izrazila želje, da bi vstopila v politiko in tudi nisem sprejela povabil. Moja funkcija je v celoti apolitična. Vedno pa, v imenu Zbornice, sodelujemo z vsako Vlado, ne glede na politično usmeritev, ko naši člani, vodstvo in jaz ocenimo, da lahko s kulturo dialoga in sodelovanjem, doprinesemo k cilju, ki je višja kvalitete poslovnega in življenjskega okolja v Sloveniji.

Ajša Vodnik