Komentar

George Costakis je kupoval za človeštvo neskončno pomembne umetnine, ki niso imele nobenega trga, kaj šele cene

George Costakis je zbiral umetnine, ki jih ni nihče želel na zidovih svojih domov, še manj pa v muzejih. V svojem stanovanju je sredi Moskve zbiral abstraktno umetnost. A ko je njegovo stanovanje na aveniji Vernadskega postalo pretesno, je najel še eno stanovanje, da je lahko v njem skladiščil in razstavljal kupljena umetniška dela. Pozor - in to v času, ko je bila na oblasti socrealistično zaukazana umetnost. Costakis se je priključil ruski tradiciji "apart art", tj. razstavljanja umetniških del na svojih domovih. S tem je zaščitil pomemben segment umetnosti, ki bi lahko bil zaradi ideoloških patologij uničen in ne le začasno odstranjen. Težnja vsake zasebne umetniške zbirke je, da zaživi v javnosti, da je razstavljena kot celota.

24.07.2021 22:00
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   George Costakis   zbirka   Solun   Grčija   Moskva   Sovjetska zveza   umetnine   avantgardna umetnost   Kandinski   Malevič  

Fotografije: arhiv portal+

Pomemben nasvet: Zasebnega zbiratelja nikoli ne vprašajte, kako je prišel do umetnin, ki sestavljajo njegovo zbirko.

Vsako zbiranje umetniških del je oblikovanje trajnih vtisov o določeni skupnosti v določenem časovnem obdobju, neodvisno od tega ali to počne državna inštitucija ali zasebni zbiratelj.

 

Kapital je abstrakcija v akciji I.

 

Vsaka umetniška inštitucija, ki zastopa državne interese, ima natančno izdelane mehanizme za gradnjo svoje zbirke. S svojo zgodovinsko umetniško metodo ocenjuje, izbira in kupuje tisto, kar je po njenem mnenju vredno ohraniti v bloku nacionalnega spomina. To počne s hierarhično avtoriteto in z velikim kapitalom, s katerim odkupuje in ohranja umetniška dela. Javni muzeji so zavezani k demokratičnim proceduram svojega izbora.

 

Če pa umetnine zbira zasebnik, vsaka upoštevanja vredna zbirka preseže zbiratelja samega. Njen pomen postane veliko večji od motivacije, ki jo je poganjala ob njenem nastanku. Skoraj vsaka zasebna zbirka ima za seboj izjemno pripoved. Ne morete si predstavljati, na kakšen način je nastala zbirka umetnin Pavla Mihajloviča Tretjakova. Iz nje se je kasneje izoblikovala Tretjakovska državna galerija. Nenavadno pripoved ima tudi zbirka Costakis v Solunu, ki je tema, motiv in vsebina mojega komentarja. Ali pa zbirka minimalistične umetnosti Dorothy in Herberta Vogla, ki je nastala v New Yorku, o kateri bom moral napisati posebno besedilo.

 

 

Kapital je abstrakcija v akciji II.

 

Večinoma so zasebne zbirke specializirane. Vsebujejo predvsem zaželene umetnike svojega časa. A George Costakis je zbiral umetnine, ki jih ni nihče želel na zidovih svojih domov, še manj pa v muzejih. V svojem stanovanju je sredi Moskve zbiral abstraktno umetnost. A ko je njegovo stanovanje na Aveniji Vernadskega postalo pretesno, je najel še eno stanovanje, da je lahko v njem skladiščil in razstavljal kupljena umetniška dela. Pozor - in to v času, ko je bila na oblasti socrealistično zaukazana umetnost. Costakis se je priključil ruski tradiciji "apart art", tj. razstavljanja umetniških del na svojih domovih. S tem je zaščitil pomemben segment umetnosti, ki bi lahko bil zaradi ideoloških patologij uničen in ne le začasno odstranjen. Težnja vsake zasebne umetniške zbirke je, da zaživi v javnosti, da je razstavljena kot celota.

 

Pomemben nasvet: Zasebnega zbiratelja nikoli ne vprašajte, kako je prišel do umetnin, ki sestavljajo njegovo zbirko. Potrebno je vedeti, da o umetniški zbirki najbolj odločajo zunanje okoliščine. Verjemite mi, da se še ni rodil otrok, ki bi rekel: Ko bom velik, bom zbiratelj umetnin. Mitizacije in mistifikacije so prepredene okrog umetnosti. So pomemben del uveljavljanja umetniških del oziroma umetniških zbirk.

 

 

Biografski kroki Georga Costakisa (1913-1990): 

 

Čeprav je bil po svojih starših Grk, je od rojstva do svojega petinšestdesetega leta živel v Moskvi. Po pozni preselitvi v domovino svojih staršev je do svoje smrti živel v Atenah. V prvem moskovskem obdobju je bil dolgo časa zaposlen kot voznik grškega ambasadorja. Med drugo svetovno vojno pa je delal na kanadski ambasadi kot uslužbenc, ki je skrbel za zunanja kadrovska vprašnja.

 

 

Pravijo, da je Costakis v Moskvi kupil platno Chagalla za manj kot stane žakelj krompirja.

 

 

Čeprav je bil brez formalnega znanja o umetnosti oziroma zgodovini umetnosti, je imel prirojen občutek za lepo. Pred drugo svetovno vojno je v moskovskih antikvariatih kupoval predvsem dela nizozemskih avtorjev, ki so obtičala po oktobrski revoluciji v meščanskih stanovanjih. Šele leta 1946 se je prvič srečal s slikami, ki so pripadale eksperimentalni avantgardi. S svojo lepoto so ga popolnoma pretresle. Nekaj del nizozemskega krajinskega slikarstva je prodal in kupil svoje prve tri abstraktne slike. S tem nakupom se je zanj vse spremnilo. Obsesija ga je reorganizirala. Začeli so se pregovori s še živečimi umetniki, njihovimi sorodniki in prijatelji. Najprej se je srečal z družino Rodčenko / Stepanova, osebno je srečal konstruktivista Tatlina in družinske člane Kazimirja Maleviča ter mnoge, mnoge druge. Pri njih je odkupoval umetnine za svojo zbirko.

 

 

Kapital je abstrakcija v akciji III.

 

Izbrane dele njegove zbirke sem videl v različnih galerijah in metropolitanskih muzejih. V njih sem prvič videl deli, ki sta me izoblikovali - Rdeči krog na črni podlagi Ilije Čašnika ali Zatemnitev astralnih stanj Vasilija Kandinskega. Slika je sicer različno naslovljena in zelo redko razstavljena. Lahko jo vidite na značilnem Costakisovem portretu v njegovem moskovskem stanovanju. Prva spodaj, na desni strani je. Kaj bi se zgodilo z imenovanimi umetninami, če jih Costakis ne bi odkupil? Strohnele bi v kleteh ali na podstrešjih!

 

 

Vrednost zbirke Georega Costakisa je danes neprecenljiva. Še bolj pa gane njegova skrb za umetnost.

 

 

Pred povratkom v domovino svojih staršev, v Grčijo, je Costakis večino svojih slik prepustil Tretjakovski galeriji v Moskvi. Da! Podaril je avantgardna remek dela sovjetski Rusiji pod vodstvom avantgardne komunistične oblasti, ki je kategorično zavračala avantgardno umetnost. Kaj zavračala, dobesedno sovražna je bila do nje. Besedna zveza abstraktna umetnost je bila v tistem času anatemizirana. Drugi del zbirke Ruske avantgarde je Costakis skupaj s pripadajočim arhivom podaril Muzeju moderne umetnosti v Solunu.

 

 

Kapital je abstrakcija v akciji IV:

 

Zbirateljev antikvarne umetnosti je relativno veliko, a je zbirateljev sodobne umetnosti precej manj, kaj šele zbirateljev razvojne umetnosti. Kapitalska investicija v umetniško zbirko je nadvse rizično dejanje. A potrebno je imeti zavest, da so zasebni zbiralci pomemben korektiv prevladujočemu okusu. Kapitalizem ima dve pozitivni kategoriji, ki jih sam ne bi nikoli ukinil pri družbeni spremembi. To sta:

 

 

a.) konkurenca in

 

b.) zaščita avtorskih pravic.

 

Costakis je s svojo zbirateljsko obsesijo, ki jo je sam imenoval bolezen, rešil cel niz umetnin, ki jim je bilo namenjeno neizogibno uničenje. Nobeno, ampak čisto nobeno od ključnih del ruske antimimetične umetnosti ni bilo razstavljeno v uradnih muzejih Sovjetske zveze. Čisto nič od avantgardne umetnosti muzeji niso odkupili, kaj šele raziskovali ali umeščali v kontekst vzporedne svetovne umetnosti.

 

Potrebno je imeti zavest, da umetnino osmisli šele javni prostor.

 

 

George Costakis v svojem moskovskem stanovanju, polnim umetniških del.

 

 

Costakisovih kapitalskih kupoprodajnih metod ne mislim komentirati. Je pa vsako umetnino opremil z dokumentacijo o njej in računom o kupoprodajnem odnosu med njim in prodajalcem. Navkljub temu, da je nakup umetnine kapitalska investicijska gesta, je njen nakup iracionalna poteza izhajajoča iz čutno / čustvenega sveta. Istočasno so pomeben del pri oblikovanju njene cene.

 

 

Kapital je abstrakcija v akciji V.

 

Se zgodi, da se investitor naveže na umetnine, ki jih poseduje in jih noče več prodati. Costakis je kupoval za človeštvo neskončno pomembne umetnine, ki niso imele nobenega trga, kaj šele cene. Šele z nastankom njegove zbirke se je izoblikovala njihova vrednost in posledično tudi njihova cena; posamično umetnino je kupil za sto dolarjev, danes bi jo lahko prodal za več miljonov dolarjev.

 

To je bil nenavaden čas: oblastniki so bili celo zadovoljni, da so se lahko rešili problematičnih umetnin. Samo carino je bilo potrebno plačati zanje. Prišlo je do absurdne situacije. Solun je postal eden od svetovnih centrov ruske avantgardne umetnosti. Predvsem projekcionistične, ki je nastala iz kozmistične filozofije. Če ne bi bilo Costakisove zbirke, tudi moje umetnosti ne bi bilo. Tudi zato sem naklonjen zasebnim umetniškim zbirkam.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
3
Težko je živeti v kletki. V mestu Gogi. Biti ves čas talec ene in iste ideologije.
14
20.01.2022 00:00
Iz glasbe kot univerzalne lepote sem z nerazumevanjem gledal na ta ideološki svet ozkosti. Kot so me razburjali tisti, ki so me ... Več.
Piše: Pavle Okorn
Novak Đoković je igral na karto "budi pametan i pravi se glup", a je izpadel samo glup
28
17.01.2022 01:02
Srbi, ki slovijo po konstantnem opevanju lastnega trpljenja, so tudi v Đokovićevem primeru iz muhe naredili slona in za nov kult ... Več.
Piše: Ana Jud
Ne film ne drama, ampak vmesno stanje. Biti na nobeni strani. Biti na svoji zemlji.
10
16.01.2022 01:00
Pier Paolo Pasolini je po mojem mnenju eden ključnih velikanov italjanske umetnosti nasploh. Pesnik, dramatik, gigant filmske ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Ljudje pa nič. Ostajajo doma in čakajo. Na kaj, vas prosim? Na rešilca, ki jih bo odpeljal v bolnišnico?
21
14.01.2022 04:45
Nenehoma se sprašujem, zakaj mora ta narod zaradi popolne neumnosti umirati, ob tem, ko bi se lahko v letu 2021 v celoti ... Več.
Piše: Milan Krek
Ne glejte v zrak! Na Zemlji bodo komedijanti sneli rokavice, maltretirali nepokorne državljane in razkazovali napihnjene mišice
13
09.01.2022 11:00
Tragikomedija Don't Look Up izpostavi ključni in sveto preprosti zgodovinski problem človeštva. Problem so skrajno neumni in ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Razstava: Jože Brumen, modernistični oblikovalec in umetniški erudit
4
08.01.2022 21:56
Takšne vrste razstave zahtevajo veliko več kot posameznikovo satisfakcijo; dolžne so kanonizirati in etično interpretirati ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Kaj ko bi anticepilci odgovarjali za to, kar so storili? Kaj ko bi končno priznali svojo zmoto in se vsaj opravičili?
24
06.01.2022 19:00
Leto 2022 se je začelo natanko tam kjer se je končalo leto 2021. In naša nacionalna televizija je ostala natanko na istem tiru, ... Več.
Piše: Milan Krek
Predlogi k novi ustavi: Slovenija ni Švica, bi pa lahko to postala vsaj na ravni ustave
9
05.01.2022 22:45
Ob osamosvojitvi Slovenije so nam politiki obljubljali, da bomo zaživeli v novi in samostojni državi po švicarskem vzoru. Če bi ... Več.
Piše: Janez Černač
Bolgarske depresije: Ni vse čisto zlato, kar prihaja iz Evropske unije ali Amerike
12
03.01.2022 20:00
Če drži, da je Slovenija do sedaj profitirala s članstvom v EU, je vendarle potrebna zvrhana mera pazljivosti in zadržkov ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
"Človeštvo ima le tri velike sovražnike: vročino, lakoto in vojno. Od teh je daleč najstrašnejša vročina."
8
02.01.2022 20:02
Pandemija se je končala, vendar so njene posledice vidne povsod. Ambrose Bierce je leta 1906 zapisal, da je epidemija bolezen, ... Več.
Piše: Luis Rubio
Evropska kulturna prestolnica 2022: Opera je čutna senzacija ideologije, njen transcendentalni ideal
7
01.01.2022 22:53
Ne more biti resne operne produkcije brez razvite države. Opera nastane vzporedno z nastankom pojma moderna država. Opera je ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Gotova negotovost: V letu 2022 najverjetneje še ne bo "vrnitve v normalnost"
9
01.01.2022 00:00
Omikron je vse postavil na glavo. Če smo bili pred njim že nekoliko optimistični, da bomo zaživeli vsaj del predvirusnega ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Slovenija potrebuje slehernika. Brez izključevanj. Potrebuje velikane. Ne le izjemne, ampak zares velike ljudi.
19
30.12.2021 21:22
Osamosvojili smo se z inovacijo. Slovenci zgodovinsko nismo nikomur nič dolžni. Ne sosedom, ne Evropi in ne svetu. Vse, kar smo ... Več.
Piše: Janez Janša
Demokracija in mi: Dobro je, da v katerem koli odnosu postaviš Kontrolorja svojemu egu
18
29.12.2021 21:00
Aktivni državljan je osrednje geslo razmišljanj Mihe Burgerja na našem portalu v zadnjih šestih letih. Aktivni državljan je zato ... Več.
Piše: Miha Burger
Izkoriščeni, razžaljeni, ponižani, zasmehovani in nazadnje še pozabljeni
18
27.12.2021 20:00
Te dni mi je na portalu+ najbolj v oči padel zapis kolegice Simone Rebolj, ki je opisala realno stanje življenjskega standarda v ... Več.
Piše: Ana Jud
V kakšni državi živim, ko mi premier ne more poslati pisma z dobrim namenom, lahko pa mi pišejo ljudje, ki mi grozijo in me žalijo?
18
26.12.2021 22:00
Veliko manj bi lahko bilo mrtvih to jesen, če bi me poslušali, pa so me raje obtoževali v medijih. Veliko manj bi bilo ... Več.
Piše: Milan Krek
Slovenci obožujejo revne, razžaljene in poniževane, da se lahko naslajajo nad njimi in počutijo večvredne
11
26.12.2021 11:00
Na ljubljanskih ulicah srečujem vedno več in vedno bolj rosno mladih kraljev ulice. Zadeti in odsotni prosjačijo v bojda ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Poplava vulgarizmov in brutizmov naročnikov, ki imajo kapital, nimajo pa zavesti o lepem
2
25.12.2021 20:53
Posebne vrste gnus spreleti človeka, ko se po povratku s potovanja zapelje z letališča v mesto in se mu v vpadnicah začnejo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Tistih 8 hertzov razlike: Glasba med harmonijo z naravo ter nacističnim topotanjem
14
23.12.2021 23:59
Nekaj hertzov razlike v glasbi je lahko usodnih za ustvarjanje razlike med sozvočjem z naravo in nacističnim dirigiranjem ... Več.
Piše: Pavle Okorn
Diploma admirala Masleše ali kako bo slovensko pravosodje torpediralo samo sebe
14
22.12.2021 23:59
Sodstvo se pogreza v najhujši škandal v novejši zgodovini - in to skoraj izključno po svoji krivdi. Tri desetletja negativne ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Zapomnite si ta imena: Poslanke in poslanci, ki so glasovali za status quo glede prirejenih javnih razpisov in korupcije v zdravstvu!
Uredništvo
Ogledov: 1.910
02/
Novak Đoković je igral na karto "budi pametan i pravi se glup", a je izpadel samo glup
Ana Jud
Ogledov: 2.037
03/
Ljudje pa nič. Ostajajo doma in čakajo. Na kaj, vas prosim? Na rešilca, ki jih bo odpeljal v bolnišnico?
Milan Krek
Ogledov: 1.842
04/
Ruska invazija na Ukrajino je morda le še vprašanje dni, razen če bo Putin v zadnjem hipu presenetil z mirovnim predlogom
Božo Cerar
Ogledov: 1.067
05/
Težko je živeti v kletki. V mestu Gogi. Biti ves čas talec ene in iste ideologije.
Pavle Okorn
Ogledov: 1.100
06/
Poteza, ki si zasluži aplavz: Julian Assange postal častni član slovenskega centra PEN
Uredništvo
Ogledov: 1.394
07/
Od podražitev elektrike bodo na koncu profitirale zlasti domače državne energetske družbe
Bine Kordež
Ogledov: 1.026
08/
China’s Belt and Road Initiative: A win-win or a debt trap? The Case of African States
Valerio Fabbri
Ogledov: 872
09/
Panika na levici: Če jim bo Golob odletel iz rok, jih ne reši niti Kos na strehi!
Uredništvo
Ogledov: 3.002
10/
Ne film ne drama, ampak vmesno stanje. Biti na nobeni strani. Biti na svoji zemlji.
Dragan Živadinov
Ogledov: 619