Komentar

George Costakis je kupoval za človeštvo neskončno pomembne umetnine, ki niso imele nobenega trga, kaj šele cene

George Costakis je zbiral umetnine, ki jih ni nihče želel na zidovih svojih domov, še manj pa v muzejih. V svojem stanovanju je sredi Moskve zbiral abstraktno umetnost. A ko je njegovo stanovanje na aveniji Vernadskega postalo pretesno, je najel še eno stanovanje, da je lahko v njem skladiščil in razstavljal kupljena umetniška dela. Pozor - in to v času, ko je bila na oblasti socrealistično zaukazana umetnost. Costakis se je priključil ruski tradiciji "apart art", tj. razstavljanja umetniških del na svojih domovih. S tem je zaščitil pomemben segment umetnosti, ki bi lahko bil zaradi ideoloških patologij uničen in ne le začasno odstranjen. Težnja vsake zasebne umetniške zbirke je, da zaživi v javnosti, da je razstavljena kot celota.

24.07.2021 22:00
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   George Costakis   zbirka   Solun   Grčija   Moskva   Sovjetska zveza   umetnine   avantgardna umetnost   Kandinski   Malevič  

Fotografije: arhiv portal+

Pomemben nasvet: Zasebnega zbiratelja nikoli ne vprašajte, kako je prišel do umetnin, ki sestavljajo njegovo zbirko.

Vsako zbiranje umetniških del je oblikovanje trajnih vtisov o določeni skupnosti v določenem časovnem obdobju, neodvisno od tega ali to počne državna inštitucija ali zasebni zbiratelj.

 

Kapital je abstrakcija v akciji I.

 

Vsaka umetniška inštitucija, ki zastopa državne interese, ima natančno izdelane mehanizme za gradnjo svoje zbirke. S svojo zgodovinsko umetniško metodo ocenjuje, izbira in kupuje tisto, kar je po njenem mnenju vredno ohraniti v bloku nacionalnega spomina. To počne s hierarhično avtoriteto in z velikim kapitalom, s katerim odkupuje in ohranja umetniška dela. Javni muzeji so zavezani k demokratičnim proceduram svojega izbora.

 

Če pa umetnine zbira zasebnik, vsaka upoštevanja vredna zbirka preseže zbiratelja samega. Njen pomen postane veliko večji od motivacije, ki jo je poganjala ob njenem nastanku. Skoraj vsaka zasebna zbirka ima za seboj izjemno pripoved. Ne morete si predstavljati, na kakšen način je nastala zbirka umetnin Pavla Mihajloviča Tretjakova. Iz nje se je kasneje izoblikovala Tretjakovska državna galerija. Nenavadno pripoved ima tudi zbirka Costakis v Solunu, ki je tema, motiv in vsebina mojega komentarja. Ali pa zbirka minimalistične umetnosti Dorothy in Herberta Vogla, ki je nastala v New Yorku, o kateri bom moral napisati posebno besedilo.

 

 

Kapital je abstrakcija v akciji II.

 

Večinoma so zasebne zbirke specializirane. Vsebujejo predvsem zaželene umetnike svojega časa. A George Costakis je zbiral umetnine, ki jih ni nihče želel na zidovih svojih domov, še manj pa v muzejih. V svojem stanovanju je sredi Moskve zbiral abstraktno umetnost. A ko je njegovo stanovanje na Aveniji Vernadskega postalo pretesno, je najel še eno stanovanje, da je lahko v njem skladiščil in razstavljal kupljena umetniška dela. Pozor - in to v času, ko je bila na oblasti socrealistično zaukazana umetnost. Costakis se je priključil ruski tradiciji "apart art", tj. razstavljanja umetniških del na svojih domovih. S tem je zaščitil pomemben segment umetnosti, ki bi lahko bil zaradi ideoloških patologij uničen in ne le začasno odstranjen. Težnja vsake zasebne umetniške zbirke je, da zaživi v javnosti, da je razstavljena kot celota.

 

Pomemben nasvet: Zasebnega zbiratelja nikoli ne vprašajte, kako je prišel do umetnin, ki sestavljajo njegovo zbirko. Potrebno je vedeti, da o umetniški zbirki najbolj odločajo zunanje okoliščine. Verjemite mi, da se še ni rodil otrok, ki bi rekel: Ko bom velik, bom zbiratelj umetnin. Mitizacije in mistifikacije so prepredene okrog umetnosti. So pomemben del uveljavljanja umetniških del oziroma umetniških zbirk.

 

 

Biografski kroki Georga Costakisa (1913-1990): 

 

Čeprav je bil po svojih starših Grk, je od rojstva do svojega petinšestdesetega leta živel v Moskvi. Po pozni preselitvi v domovino svojih staršev je do svoje smrti živel v Atenah. V prvem moskovskem obdobju je bil dolgo časa zaposlen kot voznik grškega ambasadorja. Med drugo svetovno vojno pa je delal na kanadski ambasadi kot uslužbenc, ki je skrbel za zunanja kadrovska vprašnja.

 

 

Pravijo, da je Costakis v Moskvi kupil platno Chagalla za manj kot stane žakelj krompirja.

 

 

Čeprav je bil brez formalnega znanja o umetnosti oziroma zgodovini umetnosti, je imel prirojen občutek za lepo. Pred drugo svetovno vojno je v moskovskih antikvariatih kupoval predvsem dela nizozemskih avtorjev, ki so obtičala po oktobrski revoluciji v meščanskih stanovanjih. Šele leta 1946 se je prvič srečal s slikami, ki so pripadale eksperimentalni avantgardi. S svojo lepoto so ga popolnoma pretresle. Nekaj del nizozemskega krajinskega slikarstva je prodal in kupil svoje prve tri abstraktne slike. S tem nakupom se je zanj vse spremnilo. Obsesija ga je reorganizirala. Začeli so se pregovori s še živečimi umetniki, njihovimi sorodniki in prijatelji. Najprej se je srečal z družino Rodčenko / Stepanova, osebno je srečal konstruktivista Tatlina in družinske člane Kazimirja Maleviča ter mnoge, mnoge druge. Pri njih je odkupoval umetnine za svojo zbirko.

 

 

Kapital je abstrakcija v akciji III.

 

Izbrane dele njegove zbirke sem videl v različnih galerijah in metropolitanskih muzejih. V njih sem prvič videl deli, ki sta me izoblikovali - Rdeči krog na črni podlagi Ilije Čašnika ali Zatemnitev astralnih stanj Vasilija Kandinskega. Slika je sicer različno naslovljena in zelo redko razstavljena. Lahko jo vidite na značilnem Costakisovem portretu v njegovem moskovskem stanovanju. Prva spodaj, na desni strani je. Kaj bi se zgodilo z imenovanimi umetninami, če jih Costakis ne bi odkupil? Strohnele bi v kleteh ali na podstrešjih!

 

 

Vrednost zbirke Georega Costakisa je danes neprecenljiva. Še bolj pa gane njegova skrb za umetnost.

 

 

Pred povratkom v domovino svojih staršev, v Grčijo, je Costakis večino svojih slik prepustil Tretjakovski galeriji v Moskvi. Da! Podaril je avantgardna remek dela sovjetski Rusiji pod vodstvom avantgardne komunistične oblasti, ki je kategorično zavračala avantgardno umetnost. Kaj zavračala, dobesedno sovražna je bila do nje. Besedna zveza abstraktna umetnost je bila v tistem času anatemizirana. Drugi del zbirke Ruske avantgarde je Costakis skupaj s pripadajočim arhivom podaril Muzeju moderne umetnosti v Solunu.

 

 

Kapital je abstrakcija v akciji IV:

 

Zbirateljev antikvarne umetnosti je relativno veliko, a je zbirateljev sodobne umetnosti precej manj, kaj šele zbirateljev razvojne umetnosti. Kapitalska investicija v umetniško zbirko je nadvse rizično dejanje. A potrebno je imeti zavest, da so zasebni zbiralci pomemben korektiv prevladujočemu okusu. Kapitalizem ima dve pozitivni kategoriji, ki jih sam ne bi nikoli ukinil pri družbeni spremembi. To sta:

 

 

a.) konkurenca in

 

b.) zaščita avtorskih pravic.

 

Costakis je s svojo zbirateljsko obsesijo, ki jo je sam imenoval bolezen, rešil cel niz umetnin, ki jim je bilo namenjeno neizogibno uničenje. Nobeno, ampak čisto nobeno od ključnih del ruske antimimetične umetnosti ni bilo razstavljeno v uradnih muzejih Sovjetske zveze. Čisto nič od avantgardne umetnosti muzeji niso odkupili, kaj šele raziskovali ali umeščali v kontekst vzporedne svetovne umetnosti.

 

Potrebno je imeti zavest, da umetnino osmisli šele javni prostor.

 

 

George Costakis v svojem moskovskem stanovanju, polnim umetniških del.

 

 

Costakisovih kapitalskih kupoprodajnih metod ne mislim komentirati. Je pa vsako umetnino opremil z dokumentacijo o njej in računom o kupoprodajnem odnosu med njim in prodajalcem. Navkljub temu, da je nakup umetnine kapitalska investicijska gesta, je njen nakup iracionalna poteza izhajajoča iz čutno / čustvenega sveta. Istočasno so pomeben del pri oblikovanju njene cene.

 

 

Kapital je abstrakcija v akciji V.

 

Se zgodi, da se investitor naveže na umetnine, ki jih poseduje in jih noče več prodati. Costakis je kupoval za človeštvo neskončno pomembne umetnine, ki niso imele nobenega trga, kaj šele cene. Šele z nastankom njegove zbirke se je izoblikovala njihova vrednost in posledično tudi njihova cena; posamično umetnino je kupil za sto dolarjev, danes bi jo lahko prodal za več miljonov dolarjev.

 

To je bil nenavaden čas: oblastniki so bili celo zadovoljni, da so se lahko rešili problematičnih umetnin. Samo carino je bilo potrebno plačati zanje. Prišlo je do absurdne situacije. Solun je postal eden od svetovnih centrov ruske avantgardne umetnosti. Predvsem projekcionistične, ki je nastala iz kozmistične filozofije. Če ne bi bilo Costakisove zbirke, tudi moje umetnosti ne bi bilo. Tudi zato sem naklonjen zasebnim umetniškim zbirkam.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
3
Uredniški komentar: Medtem ko se svet bori z virusom, se bodo Slovenci pobili med sabo!
1
16.09.2021 21:45
Slovenski provincializem je v zadnjih dveh dneh spet prišel do izraza. Potem ko je drhal v sredo zvečer parlament obmetavala z ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Četudi bi bila Slovenija res pripravljena na revolucijo, major Troha ni človek, ki bi jo lahko vodil
11
15.09.2021 21:31
Slovenija je raj za anticepilce. Ljudje niti lastnih otrok nočejo dati cepiti proti hudim otroškim boleznim, kaj šele da bi se z ... Več.
Piše: Ana Jud
Hipotetično se lahko sprašujem, ali je tudi Marjan Šarec del proticepilskega gibanja
13
14.09.2021 22:59
Nekdanji predsednik vlade Marjan Šarec ve vse. On je prepričan, da delam slabo in da me je potrebno zamenjati. Kako se lahko ... Več.
Piše: Milan Krek
Kriptopahor, s.p. ali polemika o predlaganem zakonu o "obdavčenju kriptonaložb"
8
13.09.2021 21:00
Spoštovani gospod profesor, ali ne bi bilo bolje, da se prej posvetujete s strokovnjaki s področja virtualnih valut in ... Več.
Piše: Ivan Simič
Svetloba je za arhitekta vir energije in misterij neskončne globine
4
12.09.2021 22:00
Svetloba je v teh vročih in suhih delih arabskega sveta pridušena, prah se dviga s sapico in mističnost dni je ... Več.
Piše: Robert Klun
"Ni več vprašanje, kaj lahko digitalno naredi za nas, temveč kaj lahko mi naredimo za digitalno."
3
11.09.2021 23:33
Glede na vse pretrese, ki smo jih doživeli v preteklem letu in pol, je postalo jasno, da človeštvu zmanjkuje časa pri ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Bolje najbrž ne bo nikoli: 11. september, dvajset let kasneje
9
10.09.2021 22:50
V množici analiz, študij in razmišljanj o obdobju po 11. septembru 2001 pogrešam eno samo, preprosto ugotovitev: da danes živimo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Recenzija: Udbovski učbenik, osnovni tečaj
8
09.09.2021 20:00
Udba je kratica za službo Uprava državne bezbednosti, ki je dolga leta delovala kot jugoslovanska tajna policija. Čeprav ... Več.
Piše: Ana Jud
"Ko sem prišel na NIJZ, sem dobil epidemiologe praktično s svinčnikom in papirjem v času svetovne digitalizacije tega področja."
21
07.09.2021 21:00
Kljub temu, da cepljenje počasi, a vztrajno napreduje in da je danes polno cepljenih že prek milijona prebivalcev Slovenije, je ... Več.
Piše: Milan Krek
Ko dojameš, da so med nami tudi novinarji, ki so za nekaj evrov pripravljeni spisati marsikaj, je najbolje zamahniti z roko
10
06.09.2021 21:05
Še pred kratkim sem pri tistih, ki so o meni pisali neresnice, namesto pomoči sodišča iskal napake v njihovem življenju in sem ... Več.
Piše: Ivan Simič
Prenova šolskega sistema je nujna, ne pa tudi zamenjava ene ideologije za drugo
11
05.09.2021 22:00
Otroci so naše največje bogastvo in čas je, da jim tudi država to prizna, dokaže in pokaže. Glede na čase in potrebe trga dela ... Več.
Piše: Aleksandra Pivec
Nedeljska pridiga: Kaj bi mi brez sovražnega govora
6
05.09.2021 11:00
Razmah sovražnega govora v Sloveniji je le eden izmed simptomov vsebinskega deficita. Večina ljudi je zadovoljna, da lahko ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Prostor umetnosti ni nič drugega kot dediščina bojev za osvoboditev
2
04.09.2021 23:08
V zadnjih letih, odkar pišem umetniške refleksije, sem bil kar nekajkrat v skušnjavi, da bi napisal razdiralne kritike o lokalni ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Janše na volitvah ne more premagati opozicija, Janšo lahko z oblasti vržejo le anticepilci
12
03.09.2021 21:00
Opozicija njegovega veličanstva, maršala osamosvojitve, se zaman trudi. Tudi mainstream mediji po nepotrebnem zganjajo histerijo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Nekaj je grozno narobe s svetom, v katerem odrasli, razgledani in izobraženi ljudje postajajo teoretiki zarot
17
02.09.2021 20:00
Zadnjič sem zapisala, da bi cepljenje moralo biti obvezno, kajti edino tako bi se izognili četrtemu valu korone. Prijatelj ... Več.
Piše: Ana Jud
Aktivni državljan in večja transparentnost pri trošenju našega javnega denarja
6
01.09.2021 21:59
O Aktivnem državljanu pišem na tem portalu že od junija 2016 pa vse do danes; kako lahko njegovo sodelovanje pomaga pri ... Več.
Piše: Miha Burger
Med Saigonom in Kabulom: Ali Združene države Amerike res izgubljajo vojne?
17
30.08.2021 20:50
ZDA torej ne širijo demokracije, temveč jo zagotavljajo dozirano, na žličko, kar sicer prinaša znosnejše življenje v zrušenih ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Gospod ravnatelj, živimo v 21. stoletju in ne v 18. stoletju; pridite nazaj v 21. stoletje.
14
30.08.2021 08:38
Šele pred kratkim sem končno prišel do originalnega popularnega pisma enega od slovenskih osnovnošolskih ravnateljev. V pismu v ... Več.
Piše: Milan Krek
Njegovi dve stoletji - hommage Borisu Pahorju
6
29.08.2021 11:00
Boris Pahor je zadnji ali pa vsaj eden zadnjih še živečih pričevalcev obeh svetovnih morij in treh totalitarnih režimov. Eden ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Kdor ne bo mislil, bo letel ven
5
28.08.2021 22:43
Obeležujemo stoletnico rojstva Dimitrija Bašičevića Mangelosa in Josepha Beuysa. Ravno Mangelos je bil tisti, ki me je spodbudil ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Ko dojameš, da so med nami tudi novinarji, ki so za nekaj evrov pripravljeni spisati marsikaj, je najbolje zamahniti z roko
Ivan Simič
Ogledov: 2.659
02/
Recenzija: Udbovski učbenik, osnovni tečaj
Ana Jud
Ogledov: 1.800
03/
Hipotetično se lahko sprašujem, ali je tudi Marjan Šarec del proticepilskega gibanja
Milan Krek
Ogledov: 1.678
04/
"Ko sem prišel na NIJZ, sem dobil epidemiologe praktično s svinčnikom in papirjem v času svetovne digitalizacije tega področja."
Milan Krek
Ogledov: 1.845
05/
Četudi bi bila Slovenija res pripravljena na revolucijo, major Troha ni človek, ki bi jo lahko vodil
Ana Jud
Ogledov: 1.225
06/
Kriptopahor, s.p. ali polemika o predlaganem zakonu o "obdavčenju kriptonaložb"
Ivan Simič
Ogledov: 1.304
07/
Bolje najbrž ne bo nikoli: 11. september, dvajset let kasneje
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.193
08/
Visoka gospodarska rast v Sloveniji je rezultat občutno višjih plač v javnem sektorju in državnih subvencij
Bine Kordež
Ogledov: 1.138
09/
Janše na volitvah ne more premagati opozicija, Janšo lahko z oblasti vržejo le anticepilci
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.428
10/
Svetloba je za arhitekta vir energije in misterij neskončne globine
Robert Klun
Ogledov: 816