Vlade v svetu in tudi naša so dale na prvo mesto v pandemiji ohranjanje zdravja ljudi. Praviloma so ukrepi v naši družbi kritizirani, še preden jih sprejme vlada, kar je slaba popotnica za njihovo izvajanje. V Sloveniji sredi ene največjih zdravstvenih kriz zaradi nalezljive bolezni poteka na pobudo ustavnega sodišča spreminjanje in dopolnjevanje Zakona o nalezljivih boleznih, našega temelja, ki predstavlja pravno podlago za ustrezno obvladovanje pandemije. Zdravniki, ki delujemo na področju javnega zdravja, smo ob vseh političnih igrah in preigravanju, obtoževanju in nenazadnje tudi strokovnih zlorabah deležni žaljivk, diskreditacije, groženj s smrtjo itd..
Medicina je nedvomno v določeni meri univerzalna pri obravnavi posameznika ali populacije. Ko zdravnik in bolnik ugotovita, da je nekaj narobe, najprej naredimo pregled, ki je sestavljen iz anamneze in diagnostike, kar seveda oboje pripelje do zaključka, ukrepanja, zdravljenja. Ko zdravniki specialisti javnega zdravja ugotovijo, da imamo zdravstveno težavo v populaciji (tokrat virusno okužbo), naredijo anamnezo in diagnostiko na populaciji ter predlagajo ukrepe, ki so v tem primeru zaščita populacije. Z nasveti in usmeritvami v tem primeru delujejo neposredno na populacijo, ki na podlagi zaupanja v njihove strokovne odločitve spremeni svoje vedenjske navade z namenom, da skupaj zaščitimo javno dobro - tj. javno zdravje.
Običajno je tako, za obvladovanje širjenja okužbe z novim koronavirusom to žal ni dovolj. Vzpostaviti je potrebno tudi druge pogoje, ki zaščitijo večino prebivalstva in pri tem pa imajo svojo vlogo odločevalci, ki z vzpostavljanjem ustreznih pravnih podlag zagotavljajo osnovo za izvedbo in spoštovanje dodatnih ukrepov. Odločevalci predlagajo in izvajajo tiste ukrepe, ki jih predlaga stroka, morajo pa biti dovolj racionalni z namenom maksimizacije učinkovitosti ukrepov s čim manj posledicami za zdravje posameznika, zdravstveni sistem, družbeni in gospodarski razvoj. S to nalogo se srečujejo vlade po vsem svetu. Vlade v svetu in tudi naša so dale na prvo mesto v pandemiji ohranjanje zdravja ljudi. Praviloma so ukrepi v naši družbi kritizirani, še preden jih sprejme vlada, kar je slaba popotnica za izvajanje ukrepov.
Zakon o nalezljivih boleznih
Klinični kolega ima pri izvajanju ukrepov pri konkretnem pacientu veliko avtonomnost in se v njegovo zdravljenje bolezni ne vtika praktično nihče, ravno nasprotno pa se v Sloveniji za zdravnika specialista javnega zdravja začne v tem trenutku prava kalvarija. Poleg velikih naporov, da oblikuje strokoven odgovor na pandemijo, ki je podoben, a tudi specifičen za posamezne države, ga čakajo posegi v njegove odločitve s strani posameznikov, ekstremnih skupin, pravosodja in celo ustavnega sodišča. V Sloveniji sredi ene največjih zdravstvenih kriz zaradi nalezljive bolezni, poteka ravno na pobudo ustavnega sodišča spreminjanje in dopolnjevanje Zakona o nalezljivih boleznih, našega temelja, ki predstavlja pravno podlago za ustrezno obvladovanje pandemije. Zdravniki, ki delujemo na področju javnega zdravja, smo ob vseh političnih igrah in preigravanju, obtoževanju in nenazadnje tudi strokovnih zlorabah deležni žaljivk, diskreditacije, groženj s smrtjo itd. Mojemu kliničnemu kolegu se praviloma to ne dogaja, nam pa se to dogaja vsakodnevno.
Sedaj pa si predstavljajte, da imate hude bolečine v trebušnem predelu, ki lahko opozarjajo na marsikaj. Zdravnik hitro izpelje diagnostični postopek in ugotovi, da potrebujete operativni poseg. Seveda v stroki klinične medicine poteka postopek hitro, brez vmešavanja od zunaj. Pripravijo vas za operacijo, vas operirajo in bolečin ni več. Sedaj pa si zamislite, da bi se v trenutku, ko se zdravnik odloči, da vas bo operiral in vam je že odprl abdominalno votlino, pride birokrat in začne izvajati inšpekcijski postopek. Še več, začne izvajati inšpekcijski postopek tako, da to objavi na svoji spletni strani, vas pa o tem ne obvesti in ste o tem postopku recimo obveščeni preko medijev (še dobro, da jih imamo!) ali preko medicinske sestre, ki je slučajno prebrala, da ste nadzirani zaradi konkretnega pacienta, ki ga imate na operacijski mizi.
Če nekdo uvede inspekcijski postopek, je torej nekaj narobe z vašim početjem, zato morate ta postopek ustaviti. Torej ustavite operacijski poseg, zašijete rano, pacientu pa poveste, da zaradi inšpekcijskega postopka ne morete nadaljevati začrtane aktivnosti. Njegovo zdravstveno stanje je tako prepuščeno prihodnjemu toku dogajanj, na katerega zdravnik najverjetneje ne bo imel neposrednega vpliva. Toda postopek je postopek in potrebno se ga je držati. Upoštevati je potrebno zahtevo, ki narekuje, da postopek poteka po črki zakona, ki ga je seveda nekdo prej sprejel in ob tem ni mislil na to, da bo z njim lahko delal tudi škodo.
Sev delta je resna grožnja
Seveda je to, kar sedaj pišem, marsikomu noro, med drugim tudi meni. V klinični medicini si niti ne predstavljamo, da bi v trenutku, ko zdravnik odredi zdravljenje ali terapijo in ju začne izvajati, to odločitev in proces izvedbe zdravljenja ali terapije preprečil birokratski postopek.
Je pa to popolnoma drugače na področju javnega zdravja. Pacienti zdravnika javnega zdravja so prebivalci Slovenije – več kot dva milijona ljudi. Č gre za kakšno bolj obširno in pomembno aktivnost, pa je teh potencialnih pacientov lahko še več. Tudi v tem primeru zdravniki javnega zdravja opravijo anamnezo in sprožijo proces diagnosticiranja. Slednji nam v tem trenutku sporoča, da je v Sloveniji prisotna najagresivnejša različica novega koronavirusa do sedaj. Sev delta se veliko hitreje prenaša s človeka na človeka, hitreje vstopa v naše celice in se tam razmnožuje. Zvišuje tveganje za težje prebolevanje okužbe in hujši potek bolezni covid-19, s tem pa se nam v prihodnje v Sloveniji obeta tudi povečana, prekomerna obremenitev zdravstvenega sistema zaradi povečane hospitalizacije oseb, obolelih za Covid-19, ki bodo potrebovale bolnišnično oskrbo.
Da ne bo pomote, bolnišnično oskrbo je in bo dobil vsak, ki jo potrebuje, pa vendar si česa takega, kot se nam je zgodilo lansko jesen, ne smemo in ne moremo več privoščiti. Bolnišnične postelje potrebujejo tudi drugi bolniki, ki jih pestijo druge akutne ali kronične bolezni in jih zaradi preobremenjenosti zdravstvenega sistema lahko doleti (pre)pozna obravnava ali celo prezgodnja smrt. Zato je nujno preprečiti ekspanzivno širjenje okužbe, najsi bo to z alfa ali delta različico. Epidemiološka služba Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) redno spremlja stanje na terenu in iz njenih poročil je jasno, da je virus v našem prostoru vedno bolj prisoten in da se še vedno širi.
Nas čaka ponovni "lockdown"?
Ukrepi ali zdravljenje skupnosti v primeru covida-19 v kliničnem smislu ima štiri glavne pristope: epidemiološko raziskovanje, cepljenje, izvajanje samozaščitnih oz. nefarmakoloških ukrepov in zapiranje družbe. Slednje nam je dobro znano iz polpreteklih časov in teh časov si ne želimo več. Kot zdravniku se mi ta misel popolnoma upira, kaj šele vsem ostalim prebivalcem, ki jih je zapiranje države tako ali drugače prizadelo. A s podobnimi ukrepi se bomo morali vnovič soočiti, če ne bomo obvladovali pandemije. Bomo znova primorani ostajati doma?
"Javno zdravje ni zgolj javno zdravje, je več, je tudi blaginja družbe."
Na podlagi vsega zgoraj znanega zdravniki specialisti javnega zdravja predlagajo ukrepe, ki so dejansko zdravljenje populacije v kontekstu klinične medicine. Njihov namen je samo eden - in sicer zmanjšanje tveganja za prenos in širitev okužb in minimiziranje škode tako na zdravstvenem kot tudi na družbenem in gospodarskem področju. Javno zdravje ni zgolj javno zdravje, je več, je tudi blaginja družbe. Vse se tako kot mi medsebojno povezuje. Oslabljeno zdravstveno stanje družbe pomeni slabo stanje družbe v celoti in gospodarski zastoj.
In medtem, ko ima moj klinični kolega proste roke pri zdravljenju posameznika, se zdravnik javnega zdravja srečuje s potrebo po preskakovanju različno visokih ovir, ki se nenehoma pojavljajo in zdravnika specialista javnega zdravja nenehoma ovirajo pri njegovem delu, tj. implementaciji zdravljenja populacije. Včasih celo do te mere, da zdravljenje populacije sploh ni več mogoče, čeprav pozna vse pristope in intervencije, ki jih lahko uporabi zato, da zaščiti zdravje posameznika in vseh ostalih. Zaradi nenehno spreminjajočih se razmer, pravil in postopkov obstaja tveganje, da na koncu sprejme slabe ukrepe, ker mu družbena in pravna regulativa ter odpor majhnega dela prebivalstva ne dovoljujejo sprejemati učinkovitih ukrepov.
Kaj pomeni PCT
V tem kontekstu je ob slabi epidemiološki sliki in slabi zdravstveni kondiciji v državi še kako prikladen grešni kozel prav specialist javnega zdravja. Kakšna farsa. Ob tem pa so nekateri pozabili, da so mu prav oni preprečevali izvajati prave ukrepe prav oni, ki ga obtožujejo, da je bil manj uspešen, kot bi lahko bil. Največkrat se izgovarjajo na slabo komunikacijo, ko pa jih vprašaš, kaj bi bilo smiselno izboljšati v komunikaciji, utihnejo. Kritika zahteva argumentacijo in optimane predloge za povečanje učinkovitosti komuniciranja.
Eden izmed ukrepov, ki omogoča, da se ljudje kljub prisotnosti virusa in njegovih različic v družbi, lahko združujejo v varnih okoljih in ne prenašajo med seboj virusa, je nadzor nad večjimi javnimi dogodki, kjer se druži večje število ljudi in kjer se ustvari idealen prostor za širjenje virusa. Podobne prijeme uporabljajo v sosednji Avstriji in tudi drugod po Evropi. To je preverjanje izpolnjevanja pogojev PCT (Prebolevnost, Cepljenje in Testiranje), pristop, ki ga uvajamo tudi v Sloveniji. S PCT pristopom zagotavljamo varno okolje tako, da zmanjšujemo tveganje za prenos okužb v varnih okoljih. Osebe, ki so cepljenje, še bolje polno cepljene, ali so bolezen prebolele, imajo manjšo možnost, da se bodo znova okužile. Gre za družbeno odgovorno početje tako nas obiskovalcev, kot tudi organizatorjev dogodkov, prireditev, gostincev, hotelirjev in ostalih.
Vnos okužbe na takšne dogodke je tudi za izvajalca lahko poguben, saj bo zaradi vnosa okužbe na dogodek ali v prostor podobne dogodke prisiljen odpovedati ali prenehati z opravljanjem dejavnosti. Torej naše početje ne vpliva samo na nas, pomembno vpliva tudi na vse okoli nas. Zato in zaradi odgovornega ravnanja je izvajalec dolžan preverjati, ali izpolnjujemo pogoje PCT ali ne. Lahko bi torej rekli, da gre v tem primeru za operacijo v kličnem smislu, le da tu pacienta ne damo predhodno v narkozo, je pa izhod iz operacije zelo pomemben. Tako kot pri mojem kolegu kirurgu, kjer je pomemben celoten postopek priprave in izvedbe operacije, je pri nas, zdravnikih specialistih javnega zdravja, pomemben postopek izvedbe naše "operacije", kjer nam je v pomoč dosledno preverjanje izpolnjevanja pogojev PCT. Tudi od tega je odvisen končni rezultat tekme s covid-19.
QR koda
Kako to poteka? Osebe, upravičene do EU-digitalnega covid potrdila, ga pridobijo prek portala zVEM, pri osebnem zdravniku, v cepilnem centru ali v lekarni. To potrdilo vsebuje QR kodo, ki jamči za verodostojnost podatkov na potrdilu. Ponudnik storitev ima na mobilnem telefonu nameščeno aplikacijo, ki omogoča branje teh kod. Pri preverjanju izpolnjevanja pogojev PCT se ekran čitalca obarva zeleno in s tem lahko potrdimo, da je konkretna QR koda od konkretne osebe pokazala, da oseba zadostuje pogojem za vstop na prizorišče. Tako pridejo na prizorišče samo osebe, ki pogoje PCT izpolnjujejo. S tem ustvarimo varno okolje, ljudje se lahko udeležujejo prireditev, izvajalci prireditev lahko delajo itd.. Ta pristop ima veliko neposrednih in posrednih pozitivnih učinkov. Osebam, ki teh pogojev ne izpolnjujejo, je vstop na prizorišče onemogočen, saj se ekran na čitalcu ob branju QR kode obarva rdeče. Poleg obarvanja ekrana se pokaže še ime in priimek ter rojstni datum kontrolirane osebe.
"Zdravljenje je populacije uspešno, če zagotovite osnovne pogoje za učinkovito zdravljenje konkretnega bolnika."
V primeru, da QR koda ne omogoče obenem preverjanja istovetnosti osebe, ki nam je potrdilo predložila, omogočamo, da se QR kode prenašajo z osebe na osebo. To pa pomeni, da ima nekdo, ki ne izpolnjuje pogojev PCT in pridobi QR kodo od osebe, ki te pogoje izpolnjuje, prost vstop na kateri koli javni dogodek. Izvajalec storitve osebe ne more in ne sme legitimirati, saj je za to pristojna le policija. S tem tvegamo, da bodo na prireditvah in ostalih dogodkih prisotne osebe, ki lahko s prenosom okužbe na ostale obiskovalce in organizatorje dogodkov povzročijo ponovne izbruhe okužb, kar bo poslabšalo epidemiološko situacijo v državi. Obstaja sicer možnost naknadne kontrole izpolnjevanja pogojev PCT s strani policije in zdravstvene inšpekcije, na primer v času odmora, toda to je lahko že prepozno dejanje, kajti okužba se je v tem času že lahko razširila med gledalce, ki so se nahajali na določeni razdalji, in vseh nikakor ne morejo pregledati. Torej je takšna kontrola, pri kateri ne moremo identificirati posameznika na vratih, do neke mere nesmiselna, ker ne s tem ne zagotavljamo varnega okolja.
Seveda je ta ukrep smiseln le, če nadzirate stanje okuženosti ljudi tako, da se konkretna oseba tudi izkaže z osebnim dokumentom. Torej je zdravljenje populacije uspešno, če zagotovite osnovne pogoje za učinkovito zdravljenje konkretnega bolnika. Če tega ne storimo, je nadzor manj uspešen ali celo neuspešen.
Urad informacijske pooblaščenke
Tako se je tudi tokrat, ko je NIJZ javno predstavil aplikacijo za preverjanje pogojev PCT pred vstopom na prizorišče, oglasil Urad informacijske pooblaščenke brez predhodnega opozorila, samo z zapisom na svoji spletni strani 23. julija 2021 (vir):
"Informacijski pooblaščenec po prejeti prijavi začel inšpekcijski postopek o aplikaciji NIJZ za preverjanje pogoja PCT."
Zaustavitev procesa v kontekstu zaščite javnega zdravja pomeni, da lahko napori medicinske stroke javnega zdravja, zvodenijo. Urad informcijske pooblaščenke deluje skladno z veljavno zakonodajo in opravlja svoje delo (in tudi prav je tako), pa vendarle nas zelo skrbi, da ne bo zaradi podajanja končnega mnenja in iskanja ustreznih pravnih podlag vse skupaj prepozno, če se število okužb v Sloveniji poveča. Na koncu pa bodo nam oporekali, da smo prepozno uvedli zaščitne ukrepe.
Še bolj pa preseneča naslednji del zapisa Urada informacijske pooblaščenke v istem dokumentu na njihovi spletni strani:
"IP kot nadzorni organ za varstvo podatkov sicer ne more presojati, kdaj je zahteva glede pogoja PCT potrebna in primerna, Svetovna zdravstvena organizacija pa na svoji spletni strani navaja, da raziskave o dejanski zaščiti cepiva pred okužbo in nevarnostjo prenosa okužbe še tečejo. S tem je vsekakor povezano vprašanje sorazmernosti in nediskriminacije omejevanja gibanja necepljenim posameznikom pod drugačnimi pogoji kot cepljenim. V prvi vrsti mora zato najprej stroka jasno in sorazmerno opredeliti, kdaj oziroma v katerih primerih je zahteva glede izpolnjevanja pogoja PCT smiselna, potrebna in primerna glede na obstoječa strokovna in medicinska stališča."
V tem dopisu Urad informacijske pooblaščenke ocenjuje smiselnosti javno zdravstvenih ukrepov (PCT) na podlagi zapisa Svetovne zdravstvene organizacije (WHO), kot da tisti, ki so pisali stališče informacijske pooblaščenke, ne bi živeli tu, v Sloveniji, kjer se že leto in pol borimo z epidemijo z vsemi močmi. Seveda raziskave, kot pravi Urad informacijske pooblaščenke, na Svetovni zdravstveni organizaciji tečejo in bodo tekle še naprej. Za interpretacijo teh raziskav pa prav gotovo ni zadolžen Urad informacijske pooblaščenke.
"Od Urada informacijske pooblaščenke bi pričakovali, da podpira naše aktivnosti, ne pa da sumi v njihovo sorazmernost."
Žal na podlagi zapisa Svetovne zdravstvene organizacije, ki ga Urad informacijske pooblaščenke ne želi komentirati, nastaja škoda, predvsem z vidika prilivanja olja na ogenj skepticizmu in širjenju neresničnih informacij o cepljenju proti covidu-19. Od Urada informacijske pooblaščenke bi pričakovali, da podpira naše aktivnosti, ne pa da sumi v njihovo sorazmernost. Zato prosimo Urad informacijske pooblaščenke, da nam pomaga pri obvladovanju pandemije, mi pa bomo z javnozdravstvenega strokovnega vidika naredili tisto, kar je za njeno obvaldovanje najpomembnejše. Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje smo v stalnem stiku s Svetovno zdravstveno organizacijo in njena stališča so nam v pomoč. Tudi pomislek iz zapisa, da se stroka ni opredelila do pogojev PCT, kar je ključno za obvladovanje epidemije, je nesmiseln, saj je stroka predlagala ta pristop k epidemiji. Sistem preverjanja pogojev PCT je podprt s strani strokovne svetovalne skupine pri Ministrstvu za zdravje. Vprašanje smiselnosti in legitimnosti preverjanja pogojev PCT sprožajo organi, ki bi nam morali pomagati, ne pa rušiti sistem obrambe pred okužbo.
Interpretacija informacijske pooblaščenke
Pa poglejmo, kaj bi ostalo od ukrepa, kot smo ga pripravili, če odstranimo osebne podatke, ki postajajo verjetno ključni problem za Urad informacijske pooblaščenke - priimek in ime posamezne osebe ter rojstni datum iz čitalca (osebne podatke). Čitalec bo pokazal samo to, ali je QR koda, ki jo pokaže obiskovalec oziroma gost, ustrezna ali ne. Oseba, ki bo izvajala nadzor, tako ne bo vedela, katero kodo sploh nadzira oziroma od koga je koda, ki jo nadzira, ker ne bo imela osebnih podatkov nosilca kode. Torej gre za to, da tak nadzor omogoča številne manipulacije. A če se hočemo izogniti zapletom, moramo dati v uporabo verzijo čitalca, ki ne prikaže osebnih podatkov.
Če te javno zdravstvene terapije ne moremo predpisati, potem nam preostane le še zaprtje vseh prireditev, torej zapiranje družbe. Pa ne zato, ker to želimo, ampak ker nam samo to preostane, če želimo, da se bolezen ne bo širila. Bojim se, da nam bodo tudi ta ukrep oslabili, če ne drugje, pa na Ustavnem sodišču. In tako se dogaja z ukrepi, potem pa pridejo kritiki in nam navržejo, češ kakšne ukrepe sprejemamo.
Seveda nam bodo na začetku parlamentarnih počitnic verjetno pravniki predlagali, naj gremo v Državni zbor po zakonsko osnovo za ta nadzor. Seveda vemo, da je to mogoče, toda verjetno bomo prišli do končne rešitve šele konec septembra ali celo kasneje, ker parlamentarni postopki vseeno zahtevajo nekaj časa. Podobno kot se je zgodilo z oblikovanjem skupnega naročanja na cepljenje - če bi upoštevali predlog specialistov javnega zdravja, bi se ta seznam oblikoval že pred januarjem, a so nam nadzorni postopki vso stvar premaknili v pomlad. Seveda smo krivi mi, ki nismo nič krivi, tisti, ki so izvajali nadzor in zadrževali postopek, pa so se tiho umaknili in jih ni nikjer več.
"Rad bi, da veste, kako težko je v naši državi izpeljati zaščitne ukrepe, ki tečejo gladko v številnih državah, pri nas pa različni organi ne samo ovirajo implementacijo posameznih ukrepov, ampak tudi zelo oslabijo njihovo delovanje."
Prav je da veste, kako potekajo nekatere stvari, da boste bolje razumeli, zakaj smo tam, kjer smo. To pišem seveda zato, da boste ljudje vedeli, kako težko je v naši državi izpeljati zaščitne ukrepe, ki tečejo gladko v številnih državah, pri nas pa različni organi ne samo ovirajo implementacijo posameznih ukrepov, ampak tudi zelo oslabijo njihovo delovanje.
Nadzor kot izgovor za oviranje
V taki družbi, kot smo, nam je izredno težko kvalitetno obvladovati pandemijo, ker zdravnik specialist javnega zdravja ni več zdravnik, ampak nekdo, ki so ga degradirali v družbi na nivo tečnega nepotrebnega uradnika, ki si nenehoma izmišljuje ukrepe, katere je potrebno vedno že v najprej napasti z vsemi metodami z vseh strani. Se strinjam, da brez nadzorne funkcije določenih organov ne gre, vendar vse skupaj na koncu izgleda tako, da je na koncu potrebno tega tečnega zdravniškega birokrata pripeljati še pred preiskovalno parlamentarno skupino. Pomagali bi mu samo, če bi sprejemal všečne ukrepe družbi, a žal ti ukrepi niso učinkoviti, zato jih je nesmiselno sprejemati.
Ne vem, če ljudje kot tudi vsi nadzorni organi v Sloveniji, da se soočamo s pandemijo, ki ne glede na to, kaj se odloči vlada ali kdor koli v Sloveniji, pomeni izredne razmere za cel svet, tudi Slovenijo. Končno bi bilo prav, da nas regulatorni organi in posamezne družbene skupine prenehajo resno ovirati pri našem delu. Če parafraziram, vaši ukrepi in vaše aktivnosti "v kirurški dvorani so odveč in škodljivi za razvoj epidemije". Če bi se to dogajalo v kirurških ordinaciji, bi imeli veliko mrtvih.
"Ob polnih skladiščih cepiva bo vsaka smrt v jeseni pri necepljeni osebi odvečna in nedopustna."
Tudi mi smo zdravniki, kot vsi ostali zdravniki, le da zdravimo preko dva milijona ljudi. Pustite nam - v interesu teh ljudi -, da jim svetujemo in zdravimo. Od vseh odločevalcev in nadzornih organov pa predvsem pričakujemo, da pravno uredijo razmere tako, da bomo lahko izvajali ukrepe učinkovito. Nismo specialisti za pravno znanost, zato pravno ureditev prepuščamo tistim, ki so mojstri na tem področju. Moji kolegi in sodelavci so deležni diskreditacij, javnega zmerjanja, klevetanja in groženj. Tudi s smrtjo. K temu pripomorejo tudi marsikatere medijske objave, najhujše zlivanje žolča pa doživljamo na družabnih omrežjih.
Mar smo res padli tako nizko?
Če hočemo, da jesen ne bo spet tako smrtonosna, kot je bila zadnja jesen, nam morate najprej verjeti, zaupati in potem omogočiti, da bomo lahko izvajali ukrepe tako, kot jih je potrebno. Ker sicer niso učinkoviti. Ne moremo biti nenehoma soočeni z blokadami. Ne želimo si, da se razsežnosti lanske jeseni zopet ponovijo. A naš uspeh je odvisen tudi od delovanja drugih državnih organov in sistemov. Vsak izgubljeni dan se pozna - vsaka hospitalizacija in nenazadnje vsaka smrt iz naslova zbolevanja za covidom-19 prinaša svoje posledice. Tega resnično nočemo. Izkušnja je bila pregrenka in težka. Ob polnih skladiščih cepiva bo vsaka smrt v jeseni pri necepljeni osebi odvečna in nedopustna.
Podpora in zaupanje
Naj za zaključek povzamem, da ima lahko nesmiselno poseganje v izvajanje predlaganih ukrepov tako pri kirurgu kot pri specialistu javnega zdravja s strani različnih organov hude posledice. Najprej za posameznika, takoj zatem pa za vse prebivalce Slovenije. Zato je smiselno, da se tako kirurgu kot tudi specialistu javnega zdravja omogoči čim bolj svobodno delo, kar vsi zdravniki nujno potrebujemo. Da se nas upošteva in da skupaj oblikujemo ozračje za uspešno delo in skrb za javno zdravje vseh prebivalcev Slovenije. Ob tem izpostavljam, da ni zadostna le podpora najvišjih odločevalcev, temveč se moramo svoje odgovornosti zavedati vsi prebivalci Slovenije.
Zdravniki nismo politiki in ne delamo po nareku politike, kot se velikokrat sliši v javnosti, imamo pa pri izvajanju zaradi pravnih regulativ in številnih iniciativ proti cepljenju in raznim ukrepom, ki jih predlagamo, izjemno velike težave pri implementaciji naših ukrepov, ki postajajo po številnih intervencijah iz različnih strani le še brezzobi tigri, tako kot sem vam opisal na primeru uvajanja PCT, ki bo na koncu ostal ukrep, ki ne bo imel pozitivnih učinkov, saj močno dvomim, da nam bo urad IP dovolil uporabo osebnih podatkov.
Prav je da prebivalci Slovenije to veste, zato ne obtožujte nas, specialistv javnega zdravja, ampak poskrbite, da bomo lahko zdravili to družbo na način, da bomo uspešno previharili viharje.
Danes sem nekje prebral, da polna luna, ki prihaja, prinaša spremembo razmišljanja. Morda je to bolj želja kot znanstveno podprto dejstvo, a upanje ostane. Morda pa bo luna le vplivala tudi na slovenski prostor.
Bil bi že skrajni čas za to.
* Naslov prispevka je izbralo uredništvo portala+ in ne avtor dr. Milan Krek.