Razkrivamo

Statistično gledano pri nas pod pragom revščine živi skoraj četrt milijona ljudi, vendar ...

V Sloveniji živi 12 odstotkov ljudi pod statistično opredeljenim pragom revščine. Ta je v letu 2019 znašal 1.477 evrov na družino (2 odrasla, 2 otroka) oziroma 700 evrov na osebo, če živi sama. V Avstriji je, denimo, revnih ljudi nekaj več (13,3 odstotka), pri čemer je tam prag revščine določen v višini 950 evrov, če ga preračunamo v našo kupno moč (v njihovih cenah pa je ta prag 1.300 evrov). V Švici je stopnja tveganja revščine še višja, saj kar vsak šesti prebivalec živi z dohodki pod pragom revščine, ki znaša 1.100 evrov za samsko osebo (po slovenski kupni moči). Manj revnih naj bi bilo edino na Češkem, kjer z dohodki pod 580 evrov mesečno živi 10 % ljudi. Na Hrvaškem je prag revščine določen še nekliko nižje, 470 evrov za posameznika, a imajo kljub temu že skoraj petin ljudi z dohodki pod tem pragom. V Evropski uniji glede revščine seveda zstopata najrevnejši članici Romunija in Bolgarija, kjer je revnih skoraj četrtina, prag revščine pa je postavljen še precej nižje, le 300 evrov mesečno na posameznika po slovenski kupni moči.

28.07.2021 21:30
Piše: Bine Kordež
Ključne besede:   revščina   Slovenija   EU   dohodek   Statistični urad   neenakost

Podatki kažejo, da je v Sloveniji delež ljudi z dohodki, ki pomenijo tveganje revščine, vseeno in na srečo med najmanjšimi med državami EU - in seveda tudi na svetu.

V zadnjem času smo lahko v več medijih prebrali objavo Statističnega urada (SURS) o številu oseb pod pragom revščine pri nas. Podatek, da v Sloveniji pod tem pragom živi kar 243.000 ljudi - podatki so sicer za leto 2019 -, je bil za večino presenetljiva in tudi skrb zbujajoča novica. Da je po 30 letih samostojne Slovenije kar četrt milijona ali 12 % vseh prebivalcev opredeljenih kot revnih, vsekakor ni bil cilj osamosvojitve, še manj pa pričakovanj. Posebno ob predpostavki, da nekdanji bivši državi zares revnih pač ni bilo.

 

Takšne informacije se seveda potem hitro porabijo za tekoče politične potrebe, za iskanje krivcev in kazanje s prstom ter za kak udaren članek v medijih - seveda pa se ne odrazijo v kaki posebni aktivnosti ljudi in institucij, odgovornih za to področje. Temu je seveda razlog tudi v tem, da ta kazalec vseeno ne pove, koliko ljudi je dejansko revnih, temveč je rezultat izračuna dohodkov po posebni metodologiji izračuna praga revščine. Torej nivoja dohodkov, za katere se v skladu mednarodno določeno metodologijo opredeli, da so meja za "prehod" v revščino (v tveganje revščine).

 

Namen današnjega članka je zato nekoliko podrobneje pojasniti, kaj pomeni teh 240.000 "revnih" Slovencev in kakšen je ta kazalec socialne politike v primerjavi z drugimi državami Evropske unije.

 

 

Meje revščine

 

Ocena o stopnji revščine temelji na vsakoletni anketi o življenjskih pogojih na vzorcu, ki je v Sloveniji 9.000 gospodinjstev oziroma 25.000 ljudi. Zadnji podatki so bili objavljeni lani za leto 2019. V tej anketi se ugotavlja povprečni dohodek člana gospodinjstva, nato pa se pogleda dohodek tistega, ki je na sredini vseh anketiranih in prag revščine se določi na 60 % dohodka tega posameznika. Meja (prag) za revščino torej ni 60 % povprečnega dohodka, temveč 60 % dohodka osebe na sredi razporeditve vseh anketiranih (mediana). Dohodek osebe na sredi lestvice je seveda nižji od povprečnega dohodka, ker so dohodki na dnu bolj poravnani, na vrhu pa gredo lahko v večje zneske.

 

Države z manjšimi razlikami med dohodki (manjša neenakost) imajo zato tudi manj ljudi z relativno nizkimi dohodki in manj revnih po tem kriteriju. In seveda obratno - države z večjimi razlikami v plačah, z bolj široko distribucijo dohodkov imajo tudi več ljudi pod 60 % dohodka prebivalca na sredini (več revnih) Pri tem pa ima to večje število revnih lahko vseeno precej višje dohodke kot v državah, kjer je revnih statistično manj. Stopnja revščine po mednarodnih kriterijih (metodologiji) odraža stopnjo relativne revščine v posamezni državi, torej glede na mediano dohodkov posameznika v tej državi, seveda pa je tudi odraz razlik v dohodkih.

 

Zato imamo situacijo, da je lahko delež revnih ljudi v bogatih državah celo višji, ker je prag postavljen višje. To pa je seveda tudi zato, ker so tam razlike med dohodki praviloma večje in kljub višjemu življenjskemu standardu imajo veliko ljudi pod pragom dohodka, ki zagotavlja še sprejemljivo življenje v tej državi. To je lepo razvidno iz slike spodaj, kjer so navedene stopnje revščine (delež ljudi, ki imajo dohodke pod pragom revščine) za nekaj izbranih držav v Evropi.

 

Kljub temu, da imamo v Sloveniji kar 243.000 ljudi statistično opredeljenih kot revnih, se pravi kot ljudi z dohodki pod pragom revščine, je odstotek (12 %) skoraj med najnižjimi v evropskih državah. Le tri države imajo nižjo stopnjo revščine, kjer nekoliko bolj odstopa le Češka. Bistveno večji delež revnejših imajo seveda države z večjo stopnjo dohodkovne neenakosti (večjimi razlikami v dohodkih), posebno tam, kjer so minimalne plače postavljene nizko. Mogoče bolj presenečajo podatki, da imajo zelo visok delež revnih tudi v državah z bistveno višjim življenjskim standardom (Švedska, Velika Britanija, Švica). 

 

 

 

V Sloveniji imamo torej 12 % ljudi, ki živijo pod statistično opredeljenim pragom revščine; ta je v letu 2019 znašal 1.477 evrv na družino (2 odrasla, 2 otroka) oziroma 700 evrov na osebo, če živi sama. V Avstriji je denimo revnih ljudi nekaj več (13,3 %), pri čemer je tam prag revščine določen v višini 950 evrov, če ga preračunamo v našo kupno  moč (v njihovih cenah pa je ta prag 1.300 evrov). V Švici je stopnja tveganja revščine še višja; tam kar vsak šesti prebivalec živi z dohodki pod pragom revščine, ki znaša 1.100 evrov za samsko osebo po slovenski kupni moči. Manj revnih naj bi bilo edino na Češkem, kjer 10 % ljudi živi z dohodki pod 580 evrv mesečno. Na Hrvaškem je prag revščine določen še nižje (470 evrov za posameznika), a imajo kljub temu kar preko 18 % ljudi z dohodki pod tem pragom. Izstopajo pa seveda države, kot sta Romunija ali Bolgarija, kjer je revnih skoraj četrtina, čeprav je tam prag postavljen še precej nižje (300 evrov mesečno na posameznika po slovenski kupni moči).

 

 

Četrt milijona "revežev" je pretiravanje

 

Izračun števila ljudi, ki živijo pod pragom revščine ima torej kar precej omejitev in predpostavk in podatek o 240.000 Slovencih, ki bi jih po teh podatkih lahko opredelili kot revnih, je potrebno upoštevati s previdnostjo. Tudi v še tako bogatih državah je določeno število ljudi vedno na spodnjem delu dohodkovne lestvice, ki so potem opredeljeni kot revni. Vseeno pa podatki kažejo, da je v Sloveniji delež ljudi z dohodki, ki pomenijo tveganje revščine med najmanjšimi med državami EU (in seveda tudi na svetu, kjer so razmere praviloma slabše). Razlog je v nizki dohodkovni neenakost ter tudi uspešnejši socialni politiki v primerjavi z drugimi državami. Ta seveda ni idealna in ne "pokrije" vseh izstopajočih primerov, a vseeno kaže, da smo v EU tu med boljšimi kljub splošni oceni o poslabševanju razmer.

 

Na spodnji sliki je viden še pregled po letih za nekaj izbranih držav, ki kaže da do pomembnejših razlik tudi v daljšem obdobju ne prihaja. V Avstriji je že vse od leta 1995 delež revnih okoli 13 %, v krizi leta 2008 se jim je nekaj povečal in nato postopno zmanjševal, medtem ko npr. v Švici ostaja konstantnih 16 %. V Sloveniji smo danes spet na podobnem nivoju kot pred zadnjo krizo. Ta je razmere poslabšala ozirma jih takrat nismo znali v zadostni meri sanirati. Za našo državo je na sliki zgoraj dodan tudi podatek o številu ljudi, ki statistično živijo pod pragom revščine, kjer se še bolje vidijo spremembe zadnjih deset let. Nedvomno je izboljšanju zadnja leta pripomogel tudi dvig minimalne plače.

 

 

 

 

Seveda imamo na takšne statistične podatke hitro očitke, da je to pač statistika in da ne odraža dejanskega stanje, ki pa "vemo, da se močno poslabšuje". Drži, da gre za statistiko z vsemi omejitvami, a trendi in primerjave z drugimi državami vseeno pokažejo dolčen položaj Slovenije na tem področju, za katerega lahko ocenimo, da ni slab - vedno pa bi bil lahko boljši.

 

 

Slovence rešujejo lastniške nepremičnine

 

Za konec še dve podrobnosti glede teh podatkov. Kot napisano, podatki temeljijo na vseh dohodkih, tudi socialnih prejemkih izbranega vzorca ljudi, vendar pa dohodki ne zajemajo stanovanjskih razmer in premoženja. Glede na visoko stopnjo lastniških stanovanj in hiš v naši državi je zato primerjalno položaj Slovenije verjetno še nekaj boljši, kot pa ga pokažejo te statistike.

 

Drugo je položaj po starostni strukturi. Delež revnih ljudi je v Sloveniji med mlajšo populacijo celo najnižji med vsemi državami, slabši pa je socialni položaj starejše generacije (nad 56 let). Delež revnih v tej populaciji je kar 20 %, kar nas uvršča nekje na sredino držav EU.

 

To kaže, da v Sloveniji mogoče ravno na področju pokojnin zadnjih dvajset in več let nismo vodili ustrezne socialne politike ter smo s tem "načrtno" poslabševali položaj starejše generacije. Vemo, da se nam je razmerje pokojnin s povprečno plačo vsa leta zniževalo in zato danes namenjamo skoraj najnižji delež BDP za pokojnine v vsej zgodovini samostojne Slovenije. Usklajevanje pokojnin se je vedno izpostavljalo kot najtrši kamen ekonomske politike in pri tem smo redno zanemarjali, da višji izdatki za pokojnine pomenijo tudi višjo potrošnjo in več prilivov.

 

Zato danes v Avstriji ali v Italiji namenjajo skoraj polovico več BDP za izplačevanje pokojnin (!), pa jim to ne povzroča pretresa v javnih financah. Takšna dolgoletna politika se zato odraža tudi v socialnem položaju starejše populacije, kjer Slovenci primerjalno z drugimi državami vseen nismo v tako ugodnem položaju, kot to velja za celoto ali mlajšo populacijo ...

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
6
Tragedija na Soči: Za smrt desetletnega Jaše še nihče ni odgovarjal, kar je nov dokaz "vrhunskega" slovenskega pravosodja
11
30.11.2021 21:00
Desetletni deček Jaša Šavli, ki je lani poleti utonil v Soči, kjer ga je odnesel nenadni plimni val narasle reke, do česar je ... Več.
Piše: Uredništvo
Intelektualci predlagajo "zavezništvo za politično sredino", ki bi podrlo aktualne zidove izključevanja
24
11.11.2021 22:38
Matej Avbelj, Peter Jambrek, Ernest Petrič, Janez Podobnik, Dimitrij Rupel, Ivan Štuhec, Žiga Turk, Marko Voljč in Tomaž ... Več.
Piše: Uredništvo
Vili Kovačič: "Zahtevamo javnost sojenja, javnost dohodkov in odpravo neznanja tistih, ki nam sodijo v imenu ljudstva!"
14
07.11.2021 21:15
Pobuda štirih civilnodružbenih skupin je zaradi kroničnega nezaupanja in izjemno nizkega ugleda slovenskega sodstva dobronamerna ... Več.
Piše: Uredništvo
Hrvaški Bleiburg: Disgenetični učinki komunističnega terorja na genski zapis populacije žrtev
16
29.10.2021 21:00
Komunistični genocidi so neposredno vplivali na upad kulturne in gospodarske rasti narodov vzhodne Evrope, ker je bilo veliko ... Več.
Piše: Tom Sunić
Demografski sklad je v interesu tistih, ki bi radi obvladovali milijarde državnega premoženja, na višino pokojnin pa ne bo imel omembne vrednega vpliva
5
18.10.2021 22:20
Kot kaže, zakon, ki naj bi končno uredil delovanje Demografskega sklada, niti pod mandatom sedanje vlade ne bo sprejet. Apetiti ... Več.
Piše: Bine Kordež
Proračuna 2022 & 2023: Zakaj potrebuje vlada skoraj milijardo evrov "proračunske rezerve" vsako leto?
5
10.10.2021 20:00
Še pred uvodom v predstavitev proračunov za prihodnji dve leti (2022-2023) je večji del opozicije odkorakal iz parlamenta in ... Več.
Piše: Bine Kordež
Po Trumpovi "America First" je zdaj toplo vodo v Kliničnem centru odkril Jože Golobič s sloganom "Patient First"
15
27.09.2021 23:00
Kaj je na Jožetu Golobiču tako posebnega, da se je kljub zatrjevanju, da ga položaj generalnega direktorja Kliničnega centra s ... Več.
Piše: Uredništvo
Kako je Ljudska republika Kitajska potiho, prek slamnate firme kupila italijanskega proizvajalca dronov Alpi Aviation
8
26.09.2021 23:00
Italijansko podjetje Alpi Aviation iz Furlanije-Julijske krajine, ki proizvaja drone, lahka in ultralahka letala, je kljub ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Vonj imperijev (3): "Vojna je lepa, ker v čudovito simfonijo združuje streljanje pušk, grmenje topov in vmesna premirja, dišave parfumov in smrad razpadajočih trupel."
6
24.09.2021 22:30
Ena najbolj fascinantnih knjig o zgodovini vonjav oziroma dišav je hkrati tudi neponovljiv oris kulturne zgodovine 20. stoletja. ... Več.
Piše: Uredništvo
Urgentno javno pismo predsedniku Vrhovnega sodišča Damijanu Florjančiču
5
19.09.2021 22:00
Spoštovani predsednik Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, v imenu številnih volivcev v Mestni občini Ljubljana se obračam na ... Več.
Piše: Vili Kovačič
Vonj imperijev (2): Iracionalnost planskega gospodarstva, ki je poletna oblačila ponujal pozimi in zimska poleti, parfume pa proizvajal v popolnem nasprotju s potrebami potrošnikov
3
18.09.2021 12:34
Ena najbolj fascinantnih knjig o zgodovini vonjav oziroma dišav je hkrati tudi neponovljiv oris kulturne zgodovine 20. stoletja. ... Več.
Piše: Uredništvo
Vonj imperijev (1): Ena sama kapljica parfuma lahko v sebi skriva vso zgodovino 20. stoletja
2
12.09.2021 11:00
Ena najbolj fascinantnih knjig o zgodovini vonjav oziroma dišav je hkrati tudi neponovljiv oris kulturne zgodovine 20. stoletja. ... Več.
Piše: Uredništvo
Visoka gospodarska rast v Sloveniji je rezultat občutno višjih plač v javnem sektorju in državnih subvencij
8
08.09.2021 21:00
Pred dnevi so bili objavljeni podatki o rasti bruto domačega produkta Slovenije v drugem kvartalu letošnjega leta; s ... Več.
Piše: Bine Kordež
Zaradi 6450 milijard evrov, ki smo jih v Evroobmočju dali na trg zaradi pandemije, nam zaenkrat še ne grozi inflacija
2
31.08.2021 21:01
Odločitev Evropske centralne banke o obsežnih odkupih državnih vrednostnih papirjev (quantitative easing ali denarno ... Več.
Piše: Bine Kordež
Sodni dan na ljubljanski urgenci! "Rekorder" je na sprejem čakal celih 80 ur! Osemdeset ur, ljudje!
14
25.08.2021 21:30
Razmere na ljubljanski urgenci so kritične. Na pregled zdravnika pacienti, ki pridejo na Internistično prvo pomoč (IPP), zdaj ... Več.
Piše: Uredništvo
Najdaljša ameriška vojna: CIA je že od leta 1979 v vojni z Afganistanom, talibani in Al Kajda so njeni otroci
16
24.08.2021 21:21
Mineva četrt stoletja, odkar se je iz težko dostopnega goratega predela Afganistana oglasil nek mudžahedinski poveljnik in ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
80-letnica operacije Barbarossa: Zakaj Hitler ni premagal Sovjetske zveze
10
19.08.2021 22:47
Po hitri, siloviti in nadvse uspešni nacistični invaziji na zahodno Evropo, uspehih v Skandinaviji ter na Balkanu je bil Hitler ... Več.
Piše: Shane Quinn
Umik iz Afganistana, pokopališča imperijev: Tujci pridejo in grejo, talibani pa ostajajo
10
17.08.2021 21:28
O vseh posledicah umika ameriških oziroma tujih sil iz Afganistana je 13. maja letos naš sodelavec Božo Cerar, ki je bil v svoji ... Več.
Piše: Božo Cerar
Olimpijada v številkah: Slovenija glede na število prebivalcev in velikost države 23. na svetu
7
12.08.2021 23:07
Na poletni olimpijadi v Tokiu so bili najbolj uspešni Američani s preko 100 medaljami. V povprečju so jih vsak dan osvojili 5, ... Več.
Piše: Bine Kordež
Skupščina državnega zdravstva: država v državi, kjer dobavitelji v zdravstvu sami sebi določajo cene
13
09.08.2021 20:45
Zavod za zdravstveno zavarovanja (ZZZS) že 30 let upravlja z denarjem, ki ga vsi državljani zbiramo z obveznimi mesečnimi ... Več.
Piše: Krištof Zevnik
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Velika koalicija: Politika niso predvolilne zaobljube o izključevanju, politika je umetnost možnega
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.754
02/
Kurz nas gleda, Slovenci smo daleč preveč popustljivi, ko gre za naše politike in njihove zlorabe!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.495
03/
Zamolčana alternativa: Včasih se zdi, da mnogim ustreza nenehno izredno stanje, ker potem ni dialoga o resničnih problemih
Bojan Dobovšek
Ogledov: 1.577
04/
O socrealizmu in katarzi: Nekaj desetletij v zgodovini norosti človeštva ne pomeni nič
Pavle Okorn
Ogledov: 1.535
05/
Sojenje Elizabeth Holmes: Ugasla zvezda Forbesove lestvice milijarderjev
Simona Rebolj
Ogledov: 1.591
06/
Omikron pred vrati: Ne bi rad napovedoval še veliko slabših časov, a se temu žal ne morem izogniti
Milan Krek
Ogledov: 1.253
07/
Tragedija na Soči: Za smrt desetletnega Jaše še nihče ni odgovarjal, kar je nov dokaz "vrhunskega" slovenskega pravosodja
Uredništvo
Ogledov: 978
08/
Gospod Šarec, spet vas opozarjam: Umirite se in ne grozite, koga vse boste zamenjali, saj veste, da bomo zamenjali vas; če ne prej, pa po štirih letih mandata!
Milan Krek
Ogledov: 2.227
09/
Will the Taliban curb drug trade, the economic backbone of Afghanistan?
Valerio Fabbri
Ogledov: 907
10/
Rimljan v Emoni (1/2): Med vsemi ljubljanskimi aktivnostmi, za katere si ne bi nikoli mislil, da jih bom počel, je tudi tek
Valerio Fabbri
Ogledov: 1.030