Razkrivamo

Statistično gledano pri nas pod pragom revščine živi skoraj četrt milijona ljudi, vendar ...

V Sloveniji živi 12 odstotkov ljudi pod statistično opredeljenim pragom revščine. Ta je v letu 2019 znašal 1.477 evrov na družino (2 odrasla, 2 otroka) oziroma 700 evrov na osebo, če živi sama. V Avstriji je, denimo, revnih ljudi nekaj več (13,3 odstotka), pri čemer je tam prag revščine določen v višini 950 evrov, če ga preračunamo v našo kupno moč (v njihovih cenah pa je ta prag 1.300 evrov). V Švici je stopnja tveganja revščine še višja, saj kar vsak šesti prebivalec živi z dohodki pod pragom revščine, ki znaša 1.100 evrov za samsko osebo (po slovenski kupni moči). Manj revnih naj bi bilo edino na Češkem, kjer z dohodki pod 580 evrov mesečno živi 10 % ljudi. Na Hrvaškem je prag revščine določen še nekliko nižje, 470 evrov za posameznika, a imajo kljub temu že skoraj petin ljudi z dohodki pod tem pragom. V Evropski uniji glede revščine seveda zstopata najrevnejši članici Romunija in Bolgarija, kjer je revnih skoraj četrtina, prag revščine pa je postavljen še precej nižje, le 300 evrov mesečno na posameznika po slovenski kupni moči.

28.07.2021 21:30
Piše: Bine Kordež
Ključne besede:   revščina   Slovenija   EU   dohodek   Statistični urad   neenakost

Podatki kažejo, da je v Sloveniji delež ljudi z dohodki, ki pomenijo tveganje revščine, vseeno in na srečo med najmanjšimi med državami EU - in seveda tudi na svetu.

V zadnjem času smo lahko v več medijih prebrali objavo Statističnega urada (SURS) o številu oseb pod pragom revščine pri nas. Podatek, da v Sloveniji pod tem pragom živi kar 243.000 ljudi - podatki so sicer za leto 2019 -, je bil za večino presenetljiva in tudi skrb zbujajoča novica. Da je po 30 letih samostojne Slovenije kar četrt milijona ali 12 % vseh prebivalcev opredeljenih kot revnih, vsekakor ni bil cilj osamosvojitve, še manj pa pričakovanj. Posebno ob predpostavki, da nekdanji bivši državi zares revnih pač ni bilo.

 

Takšne informacije se seveda potem hitro porabijo za tekoče politične potrebe, za iskanje krivcev in kazanje s prstom ter za kak udaren članek v medijih - seveda pa se ne odrazijo v kaki posebni aktivnosti ljudi in institucij, odgovornih za to področje. Temu je seveda razlog tudi v tem, da ta kazalec vseeno ne pove, koliko ljudi je dejansko revnih, temveč je rezultat izračuna dohodkov po posebni metodologiji izračuna praga revščine. Torej nivoja dohodkov, za katere se v skladu mednarodno določeno metodologijo opredeli, da so meja za "prehod" v revščino (v tveganje revščine).

 

Namen današnjega članka je zato nekoliko podrobneje pojasniti, kaj pomeni teh 240.000 "revnih" Slovencev in kakšen je ta kazalec socialne politike v primerjavi z drugimi državami Evropske unije.

 

 

Meje revščine

 

Ocena o stopnji revščine temelji na vsakoletni anketi o življenjskih pogojih na vzorcu, ki je v Sloveniji 9.000 gospodinjstev oziroma 25.000 ljudi. Zadnji podatki so bili objavljeni lani za leto 2019. V tej anketi se ugotavlja povprečni dohodek člana gospodinjstva, nato pa se pogleda dohodek tistega, ki je na sredini vseh anketiranih in prag revščine se določi na 60 % dohodka tega posameznika. Meja (prag) za revščino torej ni 60 % povprečnega dohodka, temveč 60 % dohodka osebe na sredi razporeditve vseh anketiranih (mediana). Dohodek osebe na sredi lestvice je seveda nižji od povprečnega dohodka, ker so dohodki na dnu bolj poravnani, na vrhu pa gredo lahko v večje zneske.

 

Države z manjšimi razlikami med dohodki (manjša neenakost) imajo zato tudi manj ljudi z relativno nizkimi dohodki in manj revnih po tem kriteriju. In seveda obratno - države z večjimi razlikami v plačah, z bolj široko distribucijo dohodkov imajo tudi več ljudi pod 60 % dohodka prebivalca na sredini (več revnih) Pri tem pa ima to večje število revnih lahko vseeno precej višje dohodke kot v državah, kjer je revnih statistično manj. Stopnja revščine po mednarodnih kriterijih (metodologiji) odraža stopnjo relativne revščine v posamezni državi, torej glede na mediano dohodkov posameznika v tej državi, seveda pa je tudi odraz razlik v dohodkih.

 

Zato imamo situacijo, da je lahko delež revnih ljudi v bogatih državah celo višji, ker je prag postavljen višje. To pa je seveda tudi zato, ker so tam razlike med dohodki praviloma večje in kljub višjemu življenjskemu standardu imajo veliko ljudi pod pragom dohodka, ki zagotavlja še sprejemljivo življenje v tej državi. To je lepo razvidno iz slike spodaj, kjer so navedene stopnje revščine (delež ljudi, ki imajo dohodke pod pragom revščine) za nekaj izbranih držav v Evropi.

 

Kljub temu, da imamo v Sloveniji kar 243.000 ljudi statistično opredeljenih kot revnih, se pravi kot ljudi z dohodki pod pragom revščine, je odstotek (12 %) skoraj med najnižjimi v evropskih državah. Le tri države imajo nižjo stopnjo revščine, kjer nekoliko bolj odstopa le Češka. Bistveno večji delež revnejših imajo seveda države z večjo stopnjo dohodkovne neenakosti (večjimi razlikami v dohodkih), posebno tam, kjer so minimalne plače postavljene nizko. Mogoče bolj presenečajo podatki, da imajo zelo visok delež revnih tudi v državah z bistveno višjim življenjskim standardom (Švedska, Velika Britanija, Švica). 

 

 

 

V Sloveniji imamo torej 12 % ljudi, ki živijo pod statistično opredeljenim pragom revščine; ta je v letu 2019 znašal 1.477 evrv na družino (2 odrasla, 2 otroka) oziroma 700 evrov na osebo, če živi sama. V Avstriji je denimo revnih ljudi nekaj več (13,3 %), pri čemer je tam prag revščine določen v višini 950 evrov, če ga preračunamo v našo kupno  moč (v njihovih cenah pa je ta prag 1.300 evrov). V Švici je stopnja tveganja revščine še višja; tam kar vsak šesti prebivalec živi z dohodki pod pragom revščine, ki znaša 1.100 evrov za samsko osebo po slovenski kupni moči. Manj revnih naj bi bilo edino na Češkem, kjer 10 % ljudi živi z dohodki pod 580 evrv mesečno. Na Hrvaškem je prag revščine določen še nižje (470 evrov za posameznika), a imajo kljub temu kar preko 18 % ljudi z dohodki pod tem pragom. Izstopajo pa seveda države, kot sta Romunija ali Bolgarija, kjer je revnih skoraj četrtina, čeprav je tam prag postavljen še precej nižje (300 evrov mesečno na posameznika po slovenski kupni moči).

 

 

Četrt milijona "revežev" je pretiravanje

 

Izračun števila ljudi, ki živijo pod pragom revščine ima torej kar precej omejitev in predpostavk in podatek o 240.000 Slovencih, ki bi jih po teh podatkih lahko opredelili kot revnih, je potrebno upoštevati s previdnostjo. Tudi v še tako bogatih državah je določeno število ljudi vedno na spodnjem delu dohodkovne lestvice, ki so potem opredeljeni kot revni. Vseeno pa podatki kažejo, da je v Sloveniji delež ljudi z dohodki, ki pomenijo tveganje revščine med najmanjšimi med državami EU (in seveda tudi na svetu, kjer so razmere praviloma slabše). Razlog je v nizki dohodkovni neenakost ter tudi uspešnejši socialni politiki v primerjavi z drugimi državami. Ta seveda ni idealna in ne "pokrije" vseh izstopajočih primerov, a vseeno kaže, da smo v EU tu med boljšimi kljub splošni oceni o poslabševanju razmer.

 

Na spodnji sliki je viden še pregled po letih za nekaj izbranih držav, ki kaže da do pomembnejših razlik tudi v daljšem obdobju ne prihaja. V Avstriji je že vse od leta 1995 delež revnih okoli 13 %, v krizi leta 2008 se jim je nekaj povečal in nato postopno zmanjševal, medtem ko npr. v Švici ostaja konstantnih 16 %. V Sloveniji smo danes spet na podobnem nivoju kot pred zadnjo krizo. Ta je razmere poslabšala ozirma jih takrat nismo znali v zadostni meri sanirati. Za našo državo je na sliki zgoraj dodan tudi podatek o številu ljudi, ki statistično živijo pod pragom revščine, kjer se še bolje vidijo spremembe zadnjih deset let. Nedvomno je izboljšanju zadnja leta pripomogel tudi dvig minimalne plače.

 

 

 

 

Seveda imamo na takšne statistične podatke hitro očitke, da je to pač statistika in da ne odraža dejanskega stanje, ki pa "vemo, da se močno poslabšuje". Drži, da gre za statistiko z vsemi omejitvami, a trendi in primerjave z drugimi državami vseeno pokažejo dolčen položaj Slovenije na tem področju, za katerega lahko ocenimo, da ni slab - vedno pa bi bil lahko boljši.

 

 

Slovence rešujejo lastniške nepremičnine

 

Za konec še dve podrobnosti glede teh podatkov. Kot napisano, podatki temeljijo na vseh dohodkih, tudi socialnih prejemkih izbranega vzorca ljudi, vendar pa dohodki ne zajemajo stanovanjskih razmer in premoženja. Glede na visoko stopnjo lastniških stanovanj in hiš v naši državi je zato primerjalno položaj Slovenije verjetno še nekaj boljši, kot pa ga pokažejo te statistike.

 

Drugo je položaj po starostni strukturi. Delež revnih ljudi je v Sloveniji med mlajšo populacijo celo najnižji med vsemi državami, slabši pa je socialni položaj starejše generacije (nad 56 let). Delež revnih v tej populaciji je kar 20 %, kar nas uvršča nekje na sredino držav EU.

 

To kaže, da v Sloveniji mogoče ravno na področju pokojnin zadnjih dvajset in več let nismo vodili ustrezne socialne politike ter smo s tem "načrtno" poslabševali položaj starejše generacije. Vemo, da se nam je razmerje pokojnin s povprečno plačo vsa leta zniževalo in zato danes namenjamo skoraj najnižji delež BDP za pokojnine v vsej zgodovini samostojne Slovenije. Usklajevanje pokojnin se je vedno izpostavljalo kot najtrši kamen ekonomske politike in pri tem smo redno zanemarjali, da višji izdatki za pokojnine pomenijo tudi višjo potrošnjo in več prilivov.

 

Zato danes v Avstriji ali v Italiji namenjajo skoraj polovico več BDP za izplačevanje pokojnin (!), pa jim to ne povzroča pretresa v javnih financah. Takšna dolgoletna politika se zato odraža tudi v socialnem položaju starejše populacije, kjer Slovenci primerjalno z drugimi državami vseen nismo v tako ugodnem položaju, kot to velja za celoto ali mlajšo populacijo ...

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
5
Vonj imperijev (1): Ena sama kapljica parfuma lahko v sebi skriva vso zgodovino 20. stoletja
2
12.09.2021 11:00
Ena najbolj fascinantnih knjig o zgodovini vonjav oziroma dišav je hkrati tudi neponovljiv oris kulturne zgodovine 20. stoletja. ... Več.
Piše: Uredništvo
Visoka gospodarska rast v Sloveniji je rezultat občutno višjih plač v javnem sektorju in državnih subvencij
8
08.09.2021 21:00
Pred dnevi so bili objavljeni podatki o rasti bruto domačega produkta Slovenije v drugem kvartalu letošnjega leta; s ... Več.
Piše: Bine Kordež
Zaradi 6450 milijard evrov, ki smo jih v Evroobmočju dali na trg zaradi pandemije, nam zaenkrat še ne grozi inflacija
2
31.08.2021 21:01
Odločitev Evropske centralne banke o obsežnih odkupih državnih vrednostnih papirjev (quantitative easing ali denarno ... Več.
Piše: Bine Kordež
Sodni dan na ljubljanski urgenci! "Rekorder" je na sprejem čakal celih 80 ur! Osemdeset ur, ljudje!
14
25.08.2021 21:30
Razmere na ljubljanski urgenci so kritične. Na pregled zdravnika pacienti, ki pridejo na Internistično prvo pomoč (IPP), zdaj ... Več.
Piše: Uredništvo
Najdaljša ameriška vojna: CIA je že od leta 1979 v vojni z Afganistanom, talibani in Al Kajda so njeni otroci
16
24.08.2021 21:21
Mineva četrt stoletja, odkar se je iz težko dostopnega goratega predela Afganistana oglasil nek mudžahedinski poveljnik in ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
80-letnica operacije Barbarossa: Zakaj Hitler ni premagal Sovjetske zveze
10
19.08.2021 22:47
Po hitri, siloviti in nadvse uspešni nacistični invaziji na zahodno Evropo, uspehih v Skandinaviji ter na Balkanu je bil Hitler ... Več.
Piše: Shane Quinn
Umik iz Afganistana, pokopališča imperijev: Tujci pridejo in grejo, talibani pa ostajajo
10
17.08.2021 21:28
O vseh posledicah umika ameriških oziroma tujih sil iz Afganistana je 13. maja letos naš sodelavec Božo Cerar, ki je bil v svoji ... Več.
Piše: Božo Cerar
Olimpijada v številkah: Slovenija glede na število prebivalcev in velikost države 23. na svetu
7
12.08.2021 23:07
Na poletni olimpijadi v Tokiu so bili najbolj uspešni Američani s preko 100 medaljami. V povprečju so jih vsak dan osvojili 5, ... Več.
Piše: Bine Kordež
Skupščina državnega zdravstva: država v državi, kjer dobavitelji v zdravstvu sami sebi določajo cene
13
09.08.2021 20:45
Zavod za zdravstveno zavarovanja (ZZZS) že 30 let upravlja z denarjem, ki ga vsi državljani zbiramo z obveznimi mesečnimi ... Več.
Piše: Krištof Zevnik
Kako so v TEŠ "pokurili" 280 milijonov evrov ali celotna zgodba o izgubi in insolventnosti Termoelektrarne Šoštanj
14
05.08.2021 22:46
Pisati o Termoelektrarni Šoštanj (TEŠ) oziroma o njenem bloku 6 je pravzaprav preprosto. Lahko se izpostavi zgrešenost te ... Več.
Piše: Bine Kordež
Kako je obrambni minister Tonin, strokovnjak za zakup medijskega prostora, prepričal Pristop, naj Slovensko vojsko promovirajo Nova24tv.si, Domovina.si in Iskreni.net
31
27.07.2021 20:00
Oglasna kampanja za Slovensko vojsko, ki jo financiramo davkoplačevalci, predstavlja jasen primer kanaliziranja javnih sredstev ... Več.
Piše: Domen Savič
20 žensk, ki lahko krojijo prihodnost Slovenije kot bodoče predsednice, premierke in ministrice
15
25.07.2021 22:08
Kako se bo v ženskih kvotah odzrcalilo leto 2022, ki bo super volilno leto, saj se bodo zvrstile državnozborske, lokalne in še ... Več.
Piše: Uredništvo
Popravek: V Splošni bolnišnici Celje so bolnikom vstavili ustrezne zaklopke s CE certifikatom, ki so v uporabi v EU!
0
12.07.2021 19:00
V torek, 6. julija 2021 je bil na spletni strani Portalplus objavljen članek z naslovom V Splošni bolnišnici Celje so bolnikoma ... Več.
Piše: Uredništvo
Titova cesta ali Cesta osamosvojitve Slovenije? Takšne dileme ne bi smelo biti. Po diktatorjih se ne imenuje ulic. Razen v diktaturah.
9
07.07.2021 20:00
Slovenci nismo svojevrstni eksoti v Evropski uniji le zaradi (neuspešnih) vladnih pritiskov na medije, premierjevega čivkanja ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
V Splošni bolnišnici Celje so bolnikoma vstavili problematične srčne zaklopke, ki v EU sploh še niso uradno odobrene!
5
06.07.2021 01:20
Še vedno odmeva dogodek v celjski Splošni bolnišnici, kjer so dvema pacientoma vstavili srčne zaklopke indijskega proizvajalca, ... Več.
Piše: Uredništvo
Ko telo ne zmore več: Adrenalna izgorelost kot posledica deloholizma
13
10.06.2021 23:59
Ko se človek znajde v stanju izgorelosti, je na prvi pogled videti, da se mu je zgodilo nekaj krutega; klientom se zdi situacija ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
80 let Operacije Barbarossa: Zakaj je bil Hitlerjev načrt napada na Sovjetsko zvezo že v naprej obsojen na propad
5
05.06.2021 05:00
22. junija bo minilo natanko 80 let od operacije Barbarossa, največje vojaške operacije, ki so jo izvedli kdajkoli v moderni ... Več.
Piše: Shane Quinn
Je bilo slovensko gospodarstvo v letu korone 2020 kljub vsemu uspešno?
2
02.06.2021 06:00
Lanski rezultati poslovanja gospodarskih družb Slovenije so glede na težke razmere relativno dobri, saj je ustvarjena dodana ... Več.
Piše: Bine Kordež
Neenakost med ljudmi (7): Kakšna je struktura premoženja Slovencev, ki imajo skupaj pod palcem vsaj 170 milijard evrov
5
26.05.2021 05:00
Dohodkovni položaj ljudi se bo lahko izboljševal in približeval nivojem razvitejših držav le z višjo gospodarsko rastjo, z več ... Več.
Piše: Bine Kordež
Neenakost med ljudmi (6): O koncentraciji premoženja ali kako denar dela denar
5
19.05.2021 05:45
Glavni razlog za kopičenje bogastva v rokah ozkega kroga ljudi so torej relativno visoki dohodki iz kapitala, predvsem pa ... Več.
Piše: Bine Kordež
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Ko dojameš, da so med nami tudi novinarji, ki so za nekaj evrov pripravljeni spisati marsikaj, je najbolje zamahniti z roko
Ivan Simič
Ogledov: 2.661
02/
Recenzija: Udbovski učbenik, osnovni tečaj
Ana Jud
Ogledov: 1.801
03/
Hipotetično se lahko sprašujem, ali je tudi Marjan Šarec del proticepilskega gibanja
Milan Krek
Ogledov: 1.680
04/
"Ko sem prišel na NIJZ, sem dobil epidemiologe praktično s svinčnikom in papirjem v času svetovne digitalizacije tega področja."
Milan Krek
Ogledov: 1.847
05/
Četudi bi bila Slovenija res pripravljena na revolucijo, major Troha ni človek, ki bi jo lahko vodil
Ana Jud
Ogledov: 1.231
06/
Kriptopahor, s.p. ali polemika o predlaganem zakonu o "obdavčenju kriptonaložb"
Ivan Simič
Ogledov: 1.305
07/
Bolje najbrž ne bo nikoli: 11. september, dvajset let kasneje
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.195
08/
Visoka gospodarska rast v Sloveniji je rezultat občutno višjih plač v javnem sektorju in državnih subvencij
Bine Kordež
Ogledov: 1.138
09/
Janše na volitvah ne more premagati opozicija, Janšo lahko z oblasti vržejo le anticepilci
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.429
10/
Svetloba je za arhitekta vir energije in misterij neskončne globine
Robert Klun
Ogledov: 825