Razkrivamo

Statistično gledano pri nas pod pragom revščine živi skoraj četrt milijona ljudi, vendar ...

V Sloveniji živi 12 odstotkov ljudi pod statistično opredeljenim pragom revščine. Ta je v letu 2019 znašal 1.477 evrov na družino (2 odrasla, 2 otroka) oziroma 700 evrov na osebo, če živi sama. V Avstriji je, denimo, revnih ljudi nekaj več (13,3 odstotka), pri čemer je tam prag revščine določen v višini 950 evrov, če ga preračunamo v našo kupno moč (v njihovih cenah pa je ta prag 1.300 evrov). V Švici je stopnja tveganja revščine še višja, saj kar vsak šesti prebivalec živi z dohodki pod pragom revščine, ki znaša 1.100 evrov za samsko osebo (po slovenski kupni moči). Manj revnih naj bi bilo edino na Češkem, kjer z dohodki pod 580 evrov mesečno živi 10 % ljudi. Na Hrvaškem je prag revščine določen še nekliko nižje, 470 evrov za posameznika, a imajo kljub temu že skoraj petin ljudi z dohodki pod tem pragom. V Evropski uniji glede revščine seveda zstopata najrevnejši članici Romunija in Bolgarija, kjer je revnih skoraj četrtina, prag revščine pa je postavljen še precej nižje, le 300 evrov mesečno na posameznika po slovenski kupni moči.

28.07.2021 21:30
Piše: Bine Kordež
Ključne besede:   revščina   Slovenija   EU   dohodek   Statistični urad   neenakost

Podatki kažejo, da je v Sloveniji delež ljudi z dohodki, ki pomenijo tveganje revščine, vseeno in na srečo med najmanjšimi med državami EU - in seveda tudi na svetu.

V zadnjem času smo lahko v več medijih prebrali objavo Statističnega urada (SURS) o številu oseb pod pragom revščine pri nas. Podatek, da v Sloveniji pod tem pragom živi kar 243.000 ljudi - podatki so sicer za leto 2019 -, je bil za večino presenetljiva in tudi skrb zbujajoča novica. Da je po 30 letih samostojne Slovenije kar četrt milijona ali 12 % vseh prebivalcev opredeljenih kot revnih, vsekakor ni bil cilj osamosvojitve, še manj pa pričakovanj. Posebno ob predpostavki, da nekdanji bivši državi zares revnih pač ni bilo.

 

Takšne informacije se seveda potem hitro porabijo za tekoče politične potrebe, za iskanje krivcev in kazanje s prstom ter za kak udaren članek v medijih - seveda pa se ne odrazijo v kaki posebni aktivnosti ljudi in institucij, odgovornih za to področje. Temu je seveda razlog tudi v tem, da ta kazalec vseeno ne pove, koliko ljudi je dejansko revnih, temveč je rezultat izračuna dohodkov po posebni metodologiji izračuna praga revščine. Torej nivoja dohodkov, za katere se v skladu mednarodno določeno metodologijo opredeli, da so meja za "prehod" v revščino (v tveganje revščine).

 

Namen današnjega članka je zato nekoliko podrobneje pojasniti, kaj pomeni teh 240.000 "revnih" Slovencev in kakšen je ta kazalec socialne politike v primerjavi z drugimi državami Evropske unije.

 

 

Meje revščine

 

Ocena o stopnji revščine temelji na vsakoletni anketi o življenjskih pogojih na vzorcu, ki je v Sloveniji 9.000 gospodinjstev oziroma 25.000 ljudi. Zadnji podatki so bili objavljeni lani za leto 2019. V tej anketi se ugotavlja povprečni dohodek člana gospodinjstva, nato pa se pogleda dohodek tistega, ki je na sredini vseh anketiranih in prag revščine se določi na 60 % dohodka tega posameznika. Meja (prag) za revščino torej ni 60 % povprečnega dohodka, temveč 60 % dohodka osebe na sredi razporeditve vseh anketiranih (mediana). Dohodek osebe na sredi lestvice je seveda nižji od povprečnega dohodka, ker so dohodki na dnu bolj poravnani, na vrhu pa gredo lahko v večje zneske.

 

Države z manjšimi razlikami med dohodki (manjša neenakost) imajo zato tudi manj ljudi z relativno nizkimi dohodki in manj revnih po tem kriteriju. In seveda obratno - države z večjimi razlikami v plačah, z bolj široko distribucijo dohodkov imajo tudi več ljudi pod 60 % dohodka prebivalca na sredini (več revnih) Pri tem pa ima to večje število revnih lahko vseeno precej višje dohodke kot v državah, kjer je revnih statistično manj. Stopnja revščine po mednarodnih kriterijih (metodologiji) odraža stopnjo relativne revščine v posamezni državi, torej glede na mediano dohodkov posameznika v tej državi, seveda pa je tudi odraz razlik v dohodkih.

 

Zato imamo situacijo, da je lahko delež revnih ljudi v bogatih državah celo višji, ker je prag postavljen višje. To pa je seveda tudi zato, ker so tam razlike med dohodki praviloma večje in kljub višjemu življenjskemu standardu imajo veliko ljudi pod pragom dohodka, ki zagotavlja še sprejemljivo življenje v tej državi. To je lepo razvidno iz slike spodaj, kjer so navedene stopnje revščine (delež ljudi, ki imajo dohodke pod pragom revščine) za nekaj izbranih držav v Evropi.

 

Kljub temu, da imamo v Sloveniji kar 243.000 ljudi statistično opredeljenih kot revnih, se pravi kot ljudi z dohodki pod pragom revščine, je odstotek (12 %) skoraj med najnižjimi v evropskih državah. Le tri države imajo nižjo stopnjo revščine, kjer nekoliko bolj odstopa le Češka. Bistveno večji delež revnejših imajo seveda države z večjo stopnjo dohodkovne neenakosti (večjimi razlikami v dohodkih), posebno tam, kjer so minimalne plače postavljene nizko. Mogoče bolj presenečajo podatki, da imajo zelo visok delež revnih tudi v državah z bistveno višjim življenjskim standardom (Švedska, Velika Britanija, Švica). 

 

 

 

V Sloveniji imamo torej 12 % ljudi, ki živijo pod statistično opredeljenim pragom revščine; ta je v letu 2019 znašal 1.477 evrv na družino (2 odrasla, 2 otroka) oziroma 700 evrov na osebo, če živi sama. V Avstriji je denimo revnih ljudi nekaj več (13,3 %), pri čemer je tam prag revščine določen v višini 950 evrov, če ga preračunamo v našo kupno  moč (v njihovih cenah pa je ta prag 1.300 evrov). V Švici je stopnja tveganja revščine še višja; tam kar vsak šesti prebivalec živi z dohodki pod pragom revščine, ki znaša 1.100 evrov za samsko osebo po slovenski kupni moči. Manj revnih naj bi bilo edino na Češkem, kjer 10 % ljudi živi z dohodki pod 580 evrv mesečno. Na Hrvaškem je prag revščine določen še nižje (470 evrov za posameznika), a imajo kljub temu kar preko 18 % ljudi z dohodki pod tem pragom. Izstopajo pa seveda države, kot sta Romunija ali Bolgarija, kjer je revnih skoraj četrtina, čeprav je tam prag postavljen še precej nižje (300 evrov mesečno na posameznika po slovenski kupni moči).

 

 

Četrt milijona "revežev" je pretiravanje

 

Izračun števila ljudi, ki živijo pod pragom revščine ima torej kar precej omejitev in predpostavk in podatek o 240.000 Slovencih, ki bi jih po teh podatkih lahko opredelili kot revnih, je potrebno upoštevati s previdnostjo. Tudi v še tako bogatih državah je določeno število ljudi vedno na spodnjem delu dohodkovne lestvice, ki so potem opredeljeni kot revni. Vseeno pa podatki kažejo, da je v Sloveniji delež ljudi z dohodki, ki pomenijo tveganje revščine med najmanjšimi med državami EU (in seveda tudi na svetu, kjer so razmere praviloma slabše). Razlog je v nizki dohodkovni neenakost ter tudi uspešnejši socialni politiki v primerjavi z drugimi državami. Ta seveda ni idealna in ne "pokrije" vseh izstopajočih primerov, a vseeno kaže, da smo v EU tu med boljšimi kljub splošni oceni o poslabševanju razmer.

 

Na spodnji sliki je viden še pregled po letih za nekaj izbranih držav, ki kaže da do pomembnejših razlik tudi v daljšem obdobju ne prihaja. V Avstriji je že vse od leta 1995 delež revnih okoli 13 %, v krizi leta 2008 se jim je nekaj povečal in nato postopno zmanjševal, medtem ko npr. v Švici ostaja konstantnih 16 %. V Sloveniji smo danes spet na podobnem nivoju kot pred zadnjo krizo. Ta je razmere poslabšala ozirma jih takrat nismo znali v zadostni meri sanirati. Za našo državo je na sliki zgoraj dodan tudi podatek o številu ljudi, ki statistično živijo pod pragom revščine, kjer se še bolje vidijo spremembe zadnjih deset let. Nedvomno je izboljšanju zadnja leta pripomogel tudi dvig minimalne plače.

 

 

 

 

Seveda imamo na takšne statistične podatke hitro očitke, da je to pač statistika in da ne odraža dejanskega stanje, ki pa "vemo, da se močno poslabšuje". Drži, da gre za statistiko z vsemi omejitvami, a trendi in primerjave z drugimi državami vseeno pokažejo dolčen položaj Slovenije na tem področju, za katerega lahko ocenimo, da ni slab - vedno pa bi bil lahko boljši.

 

 

Slovence rešujejo lastniške nepremičnine

 

Za konec še dve podrobnosti glede teh podatkov. Kot napisano, podatki temeljijo na vseh dohodkih, tudi socialnih prejemkih izbranega vzorca ljudi, vendar pa dohodki ne zajemajo stanovanjskih razmer in premoženja. Glede na visoko stopnjo lastniških stanovanj in hiš v naši državi je zato primerjalno položaj Slovenije verjetno še nekaj boljši, kot pa ga pokažejo te statistike.

 

Drugo je položaj po starostni strukturi. Delež revnih ljudi je v Sloveniji med mlajšo populacijo celo najnižji med vsemi državami, slabši pa je socialni položaj starejše generacije (nad 56 let). Delež revnih v tej populaciji je kar 20 %, kar nas uvršča nekje na sredino držav EU.

 

To kaže, da v Sloveniji mogoče ravno na področju pokojnin zadnjih dvajset in več let nismo vodili ustrezne socialne politike ter smo s tem "načrtno" poslabševali položaj starejše generacije. Vemo, da se nam je razmerje pokojnin s povprečno plačo vsa leta zniževalo in zato danes namenjamo skoraj najnižji delež BDP za pokojnine v vsej zgodovini samostojne Slovenije. Usklajevanje pokojnin se je vedno izpostavljalo kot najtrši kamen ekonomske politike in pri tem smo redno zanemarjali, da višji izdatki za pokojnine pomenijo tudi višjo potrošnjo in več prilivov.

 

Zato danes v Avstriji ali v Italiji namenjajo skoraj polovico več BDP za izplačevanje pokojnin (!), pa jim to ne povzroča pretresa v javnih financah. Takšna dolgoletna politika se zato odraža tudi v socialnem položaju starejše populacije, kjer Slovenci primerjalno z drugimi državami vseen nismo v tako ugodnem položaju, kot to velja za celoto ali mlajšo populacijo ...

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
6
Has the count down begun for Tik Tok in the U.S.?
4
05.12.2022 22:00
Is Tik Tok on its way out from United States? Perhaps yes, should Republican Congressmen find adequate information that the ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Spolnih zlorab osumljeni pater Rupnik, dvoličnost jezuitskega papeža in posebni vatikanski odposlanec za Slovenijo
20
04.12.2022 23:15
Neverjetno naključje, toda prav v dneh, ko se je v Ljubljani mudil Andrew Small, papežev posebni odposlanec za preiskovanje ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ruske paravojaške skupine: Psihopati z macolo, neonacisti in obsojeni kriminalci
17
04.12.2022 00:30
Skupina Wagner ni edina ruska paravojaška skupina, je pa največja in najbolj razvpita. Ustanovljena je bila, da bi vojaško ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
O višini javnega dolga in obrestnih merah v času krize
8
22.11.2022 23:00
Po višini dolga je Slovenija sicer še vedno pod povprečjem Evropske unije, vendar se moramo zavedati, da smo kot majhna država ... Več.
Piše: Bine Kordež
Sprehod po Ljubljani: Kot v prestolnici ponosne socialistične republike, ki se skoraj sramuje samostojnosti
25
21.11.2022 20:00
Slovenija je tako polarizirana, da se njeni prebivalci ne strinjamo več (?) niti o pomenu osamosvojitve. Mnenja so tako deljena, ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Rent-a-Pilot: China Hiring Retired Military Personnel from Western Countries
11
20.11.2022 22:49
Pressure is increasing for investigation from the United Kingdom, Australia and New Zealand against reported recruitment of ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Ramzan Kadirov, najljubši Putinov zasebni morilec na daljinsko upravljanje
9
16.11.2022 22:45
Ramzan Ahmatovič Kadirov je formalno predsednik Republike Čečenije, ki je formalno del Rusije. Rad ima medijsko pozornost in ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Predsednica je rojena: Ponovna zmaga ideologije s potencialno lučko na koncu tunela
38
14.11.2022 00:48
Dobili smo prvo predsednico države. Nataša Pirc Musar, ki jo je BBC sinoči označil kot Trumpovo odvetnico (ker je pred leti v ... Več.
Piše: Uredništvo
Zmagala bo Nataša Pirc Musar, Anže Logar ga je strateško polomil, ker ni pravočasno izstopil iz svoje stranke SDS
40
09.11.2022 19:00
Le nekaj dni pred odločilnim krogom predsedniških volitev je tehtnica na strani Nataša Pirc Musar, ki za razliko od ... Več.
Piše: Uredništvo
Rowan Atkinson: Proti sovražnemu govoru se moramo boriti s še več svobode govora!
21
30.10.2022 21:15
Do netolerance nimam tolerance! Proti sovražnemu govoru se ne bori s cenzuro ali represijo, ampak s še več svobode govora, je v ... Več.
Piše: Uredništvo
Bilo je nekoč v Muri: Kratka zgodba o dolgem in prav nič političnem umiranju neke tovarne
12
29.10.2022 22:59
Od propada Mure je minilo že kar nekaj let, vendar zgodbe o tej tovarni še živijo. Pogosto slišimo, da je znamenita pomurska ... Več.
Piše: Bine Kordež
Postmoderna banalnost zla: Putinovi ubijalci z daljinskim upravljalnikom
14
28.10.2022 20:00
Mednarodni kolektiv raziskovalnih novinarjev Bellingcat je razkril, da globoko v drobovju Glavnega računalniškega centra ruskih ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Russia, China's new gas station: Xi wants to buy oil from Putin at a cheaper rate
6
21.10.2022 21:00
China has been stockpiling cheap oil to build up its strategic reserves. It has found Russia as an ideal source from where it ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Genialna logika Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport: 3 x nezakonito = zakonito!
6
18.10.2022 20:30
V medijih smo doslej že prebirali, kako se Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ) spreneveda, ko dobi vprašanja, ... Več.
Piše: Uredništvo
Xi faces challenge of shrinking Chinese population as he goes for the third term
11
16.10.2022 21:00
President Xi Jinping faces the real threat of a shrinking Chinese population as he gears up to accept a third term of power and ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Posledice vojne v Ukrajini so že dosegle rusko družbo in nikakor niso nedolžne
10
15.10.2022 21:20
Tisti ruski mediji, ki so še uspeli ohraniti nekaj neodvisnosti, poročajo o različnih posledicah vojne v Ukrajini za rusko ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Hiperprodukcija elite: Države, ki ustvarjajo visoko izobražene, a zafrustrirane in razočarane mlade ljudi, same silijo v težave!
8
07.10.2022 23:00
Problem prekomerne proizvodnje elite in ohranjanje razmeroma visokega števila vpisnih mest na suficitarnih študijskih programih ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Kje so realne poti za zmanjševanje neenakosti pri nas?
11
05.10.2022 19:55
Dohodkovna in premoženjska neenakost prebivalstva je vsekakor ena izmed najbolj izpostavljenih slabih strani sodobnega sveta. ... Več.
Piše: Bine Kordež
G7 Plans for New Global Infrastructure Initiative to Challenge China’s Belt and Road Initiative
8
03.10.2022 20:30
China has tried to project itself as a helping hand for developing countries in matters of infrastructure and economic ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Skoraj izgubljena vojna: Ali Putin lahko konča vojno v Ukrajini in ohrani oblast v Rusiji?
16
01.10.2022 23:59
Putin se je z napadom na Ukrajino pošteno zaplezal in v tej vojni skoraj ne more več zmagati. Vsaj s konvencionalnim orožjem ne. ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Spolnih zlorab osumljeni pater Rupnik, dvoličnost jezuitskega papeža in posebni vatikanski odposlanec za Slovenijo
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.902
02/
Življenje brez Janše ali zakaj brcanje (navidezno) mrtvega konja nikoli ne bo športna disciplina
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.862
03/
Slovenci so narod? Ne, Slovenci so pleme!
Denis Poniž
Ogledov: 2.294
04/
Uredniški komentar: Kaj ostane liberalcem na južni strani Alp?
Tilen Majnardi
Ogledov: 1.678
05/
Rusija je država, ki podpira terorizem
Božo Cerar
Ogledov: 1.207
06/
Politične usmeritve: Bizarno je, da aktualna politika s politizacijo zasleduje depolitizacijo
Tilen Majnardi
Ogledov: 984
07/
Ruske paravojaške skupine: Psihopati z macolo, neonacisti in obsojeni kriminalci
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.085
08/
Mediatorjev vodnik do miru v Ukrajini
Jeffrey Sachs
Ogledov: 751
09/
Has the count down begun for Tik Tok in the U.S.?
Valerio Fabbri
Ogledov: 506
10/
Kot v Afriki: Pri skoraj 300.000 prebivalcih ima Ljubljana eno samo zdravnico za obiske na domu
Milan Krek
Ogledov: 1.918