Komentar

Željko Kipke: Duh je um, um je moč zavesti, zavest pa je še kako resnična

Čudež je moč preobrazbe! Željko Kipke se s svojo umetniško obsesijo v celoti posveča probrazbi v odnosu med zavestjo in spreminjanjem snovi. Iz nevrednega dela vredno! Odklepa načela skrivnosti. Kot smrtno bitje dela čudeže s pomočjo nadnaravnih sil. Slika je pri Kipkeju ritualna realizacija; ritualizira (performira) svoje umetnine, ki so naslikane iz zavesti o drugih umetninah. Željko Kipke procesira osrednje lastnosti vizualne umetnosti: kaj vidmo, ko gledamo in kaj gledamo, ko mislimo.

31.07.2021 21:04
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Željko Kipke   slikarstvo   umetnost   Pavel Filonov   ritual   Dunja Zupančič

Foto: Slobodna Dalmacija

Željko Kipke želi analizirati izbrane tuje umetnine. Na umetnost gleda z vedenjem in ne samo z videnjem! Kipke slika evolucijski proces. 

Ko zarana odprem oči, se mi sproži logičen svet. Šele s svojim pogledom ga omogočim. Pri Željku Kipkeju se vse vidno premika skozi zagonetne koridorje mišljenja. A na koncu ga čisto vsi vodijo k oblikovanju umetnin. Živi v množici metafizičnih stikov. Vodi jih prek sebe za vse nas. Navkljub vsemu je Željko Kipke čista umetniška sila. Neodvisno od razvojne stopnje, v kateri se nahaja, bi se mu lahko vse bistveno oblikovalo na treh ravneh: 1.) z logiko analitičnega slikarstva, 2.) z magijskim ali alkimističnim pristopom 3.) ali z metodo postmodernističnega eklekticizma.

 

Naj takoj opravim s tretjim koridorjem. Zakaj? Zato, ker je imel Željko Kipke že na samem začetku ogromno znanje o umetnosti. Eklektična kombinatorika osemdesetih let pa je bila zanj preprosto preenostavna, da bi si sploh želel vstopiti vanjo. Eklektičnost in citatnost sem uvedel zgolj zato, ker je bila prevladujoča v duhu časa, ko sem ga prvič srečal. Zato po vseh teh desetletjih stran z minulim postmodernizmom!

 

Naj uvedem drugi koridor, poln magijskih moči, ki ga preprosto ni mogoče odmisliti. Tudi takrat, ko Željko Kipke pravi, da se je odmaknil od njih. Nujno moram reflektirati magijo, čeprav je od mene neskončno oddaljena. Sploh od moje umetniške resničnosti. Magija je skrivnostna religija za posvečene. To ni oblika verovanja, v katero lahko vstopi vsak, ki si tega želi. Bistveno o magiji sem se naučil skozi leta opazovanj religij (primerjalna religiologija). 

 

Navkljub moji levi anarhistično-ateistični drži bi bilo neodgovorno umetniku-magu, kot je Željko Kipke, ne verjeti. Če pravi, da poseduje magijska znanja, jih pač poseduje. Res je, Željko Kipke z najvišjo stopnjo odgovornosti spreminja svoja stanja v umetnosti. S tem tudi svojo umetnost. Uteleša osrednjo idejo alkimije, zlate predhodnice kemije: duh je um, um je moč zavesti, zavest pa je še kako resnična. Kaj šele umetnost!

 

V tem zaporedju se včasih tudi sam zalotim. Ampak na tem mestu nastopi alki/mistična zanka, ki nas oteži z dvomom. Nastopi osrednja operacija magije - čudež. Z njim operirajo skoraj vse religije. Čudež je moč preobrazbe! Željko Kipke se s svojo umetniško obsesijo v celoti posveča probrazbi v odnosu med zavestjo in spreminjanjem snovi. Iz nevrednega dela vredno! Odklepa načela skrivnosti. Kot smrtno bitje dela čudeže s pomočjo nadnaravnih sil. Brez akta vere čudež ne obstaja. Če je že toliko tistih, ki oznanjajo svojo resnico, zakaj ne bi še magu-umetniku verjeli. Naj bo tako!

 

In zdaj nastopi tretji koridor slučaja: analitično slikarstvo. V današnjem komentarju ne bom uporabljal besedne zveze analitično slikarstvo, kot ga poznamo v naši Republiki. Radikalno povedano je primarno ali analitično slikarstvo pojmovna anomalija sedemdesetih let prejšnjega stoletja, ki je nastala v naši Republiki in se prenesla v ostale federativne enote. Besedno zvezo analitično slikarstvo bom uporabljal iz manifestativnih izhodišč slikarja Pavla Filonova iz leta 1921. Filonov analitično slikarstvo doživlja kot organičen pojav, ki z bazičnimi elementi analizira slikarske pogoje in postopke.

 

Enciklopedija pravi: analitično slikarstvo izhaja iz organske rasti slike, kot načina mišljenja in razpravljanja o njej. Filonov nadaljuje: ti se pod določenimi pogoji v določenem evolucijskem trenutku "razcvetijo" v umetnino - v sliko. Pri Željku Kipkeju se razcvetijo kot vrhunec njegovega vedenja o množici umetniških koridorjev, izoblikovanih v XX. stoletju.

 

Ž. Kipke, Machina Precandi (1986)

 

 

Kipke ima celosten vpogled v razvojno dinamiko vizualne umetnosti XX. stoletja: iz mimetične v antimimetično umetnost. V izum fotografije in filma, v izum metode ready made. Do prehoda iz dvodimenzionalne slike v instalacijsko trodimenzionalnost. Do vstopa hepeninga in situacionzima v umetnost. Do konceptualizma in preformativnosti. Do kategoričnega preloma z nastopom video umetnosti. Vse do začetka zadnje petine XX. stoletja, do umetnosti osemdesetih let, ko nastopi z vsem svojim znanjem in vedenjem. Pa vse do danšnjega dne. Njegova analiza, dosežena v XX. stoletju, postane predmet umetniške obravnave.

 

 

Tri opozorilne situacije

 

Pozor! Po Filonovem mnenju je umetnina evolucijski dosežek. Zato jo je potrebno osmisliti z načelom organske rasti, ki se razcveti v točno določenem razvojnem trenutku. Umetnost se tako nenehno preobraža v nekaj novega. Tudi njene funkcije se spreminjajo. Vse se procesualno razvija.

 

In pozor! Prvič uvajam v komentiranje pojem in prakso, ki je svetlobna leta oddaljena od mojega mišljenja o umetnosti - alkimijski postopek. Slika je pri Kipkeju ritualna realizacija. Kipke ritualizira (performira) svoje umetnine, ki so naslikane iz zavesti o drugih umetninah. Ritualizira jih z vztrajnim pronicanjem v njih. Vednje o njih postane nosilec obrednega. Globinsko spozna in razume postopke svojih izbranih predhodnikov. Z njihovo pomočjo oblikuje svojo "nesmrtno dušo" in seveda s pomočjo svetih reči. Tako je to v magiji.

 

In pozor tretjič! Ritualno jih aktivira. Uf! Kakšen lep paradoks. To je tisto, kar je Filonov poimenoval - absolutna analitična vizija. Kipke se priključi velikemu obredu: najprej nastopi absolutna analiza, potem predvidevanje oblik in njegovih sfer ter nazadnje zaznavna in od/rešitev.

 

Naj zapleteno misel še enkrat ponovim, kar se da enostavno: Željko Kipke želi analizirati izbrane tuje umetnine. Vztrajno išče biološko sliko izbrane umetnine (kolorit). Ko doseže njeno misel, jo s pomočjo svojega rituala dela na drugačen način vidno. Ostanek je opredmetena (sveta moč) - slika sveta. Velika slika sveta. Brez velike slike sveta ni celote sveta. Je samo posamičen umetniški govor. Naj to, še vedno zahtevno misel, poenostavim: Na umetnost gleda z vedenjem in ne samo z videnjem! Kipke slika evolucijski proces.

 

 

Ž. Kipke, Sedam rupa za sedam (1997)

 

 

Pri tem opravilu je smrtno resen. Nenehno izumlja magijske korake, ki ji zapisuje na absolutno avtentičen način. Tudi takrat, ko pravi, da jih ne. Njegov postopek je do skrajnosti paradoksalen. Na eni strani gledamo analitično zavest o evolucijski logiki vizualne umetnosti, na drugi pa magijsko obsedenost, ki verjame, da obrednost vedno rezultira v najčistejšo obliko. Dobesedno v zlatu! Tudi to veseli Kipkeja, a veliko bolj so zanj pomembni izobrazba, umetniška izobrazba, religioznost, obrednost in - ključno - obredna vednost. Vedeti, da bi lahko videli! 

 

Moja ekumenska srečevanja s Kipkejem: če povežem svet Željka Kipkeja s svojo projekcijo in projekcijo Dunje Zupančič, sem prepričan, da je več kot smiselno osmišljati kozmistično filozofijo kot obredje. Nove tehnološke rituale pa projecirati na horizont znanosti. Navkljub vsemu je umetnikovo izhodišče težnja k spoznanju s pomočjo vseh sredstev, ki so mu na razpolago. Ali ni tako? 

 

Željko Kipke procesira osrednje lastnosti vizualne umetnosti: kaj vidmo, ko gledamo in kaj gledamo, ko mislimo. To pa je že polje religije in filozofije. Željko Kipke je avtor, ki svojo odličnost nenehoma ponavlja v različnih legah in medijih. Ob njem vedno doživljam visko stopnjo energijskega udara, usmerjenega v svet vseh možnosti. Sploh takrat, ko se soočim z nepričakovanim.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
8
Uredniški komentar: Medtem ko se svet bori z virusom, se bodo Slovenci pobili med sabo!
1
16.09.2021 21:45
Slovenski provincializem je v zadnjih dveh dneh spet prišel do izraza. Potem ko je drhal v sredo zvečer parlament obmetavala z ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Četudi bi bila Slovenija res pripravljena na revolucijo, major Troha ni človek, ki bi jo lahko vodil
11
15.09.2021 21:31
Slovenija je raj za anticepilce. Ljudje niti lastnih otrok nočejo dati cepiti proti hudim otroškim boleznim, kaj šele da bi se z ... Več.
Piše: Ana Jud
Hipotetično se lahko sprašujem, ali je tudi Marjan Šarec del proticepilskega gibanja
13
14.09.2021 22:59
Nekdanji predsednik vlade Marjan Šarec ve vse. On je prepričan, da delam slabo in da me je potrebno zamenjati. Kako se lahko ... Več.
Piše: Milan Krek
Kriptopahor, s.p. ali polemika o predlaganem zakonu o "obdavčenju kriptonaložb"
8
13.09.2021 21:00
Spoštovani gospod profesor, ali ne bi bilo bolje, da se prej posvetujete s strokovnjaki s področja virtualnih valut in ... Več.
Piše: Ivan Simič
Svetloba je za arhitekta vir energije in misterij neskončne globine
4
12.09.2021 22:00
Svetloba je v teh vročih in suhih delih arabskega sveta pridušena, prah se dviga s sapico in mističnost dni je ... Več.
Piše: Robert Klun
"Ni več vprašanje, kaj lahko digitalno naredi za nas, temveč kaj lahko mi naredimo za digitalno."
3
11.09.2021 23:33
Glede na vse pretrese, ki smo jih doživeli v preteklem letu in pol, je postalo jasno, da človeštvu zmanjkuje časa pri ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Bolje najbrž ne bo nikoli: 11. september, dvajset let kasneje
9
10.09.2021 22:50
V množici analiz, študij in razmišljanj o obdobju po 11. septembru 2001 pogrešam eno samo, preprosto ugotovitev: da danes živimo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Recenzija: Udbovski učbenik, osnovni tečaj
8
09.09.2021 20:00
Udba je kratica za službo Uprava državne bezbednosti, ki je dolga leta delovala kot jugoslovanska tajna policija. Čeprav ... Več.
Piše: Ana Jud
"Ko sem prišel na NIJZ, sem dobil epidemiologe praktično s svinčnikom in papirjem v času svetovne digitalizacije tega področja."
21
07.09.2021 21:00
Kljub temu, da cepljenje počasi, a vztrajno napreduje in da je danes polno cepljenih že prek milijona prebivalcev Slovenije, je ... Več.
Piše: Milan Krek
Ko dojameš, da so med nami tudi novinarji, ki so za nekaj evrov pripravljeni spisati marsikaj, je najbolje zamahniti z roko
10
06.09.2021 21:05
Še pred kratkim sem pri tistih, ki so o meni pisali neresnice, namesto pomoči sodišča iskal napake v njihovem življenju in sem ... Več.
Piše: Ivan Simič
Prenova šolskega sistema je nujna, ne pa tudi zamenjava ene ideologije za drugo
11
05.09.2021 22:00
Otroci so naše največje bogastvo in čas je, da jim tudi država to prizna, dokaže in pokaže. Glede na čase in potrebe trga dela ... Več.
Piše: Aleksandra Pivec
Nedeljska pridiga: Kaj bi mi brez sovražnega govora
6
05.09.2021 11:00
Razmah sovražnega govora v Sloveniji je le eden izmed simptomov vsebinskega deficita. Večina ljudi je zadovoljna, da lahko ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Prostor umetnosti ni nič drugega kot dediščina bojev za osvoboditev
2
04.09.2021 23:08
V zadnjih letih, odkar pišem umetniške refleksije, sem bil kar nekajkrat v skušnjavi, da bi napisal razdiralne kritike o lokalni ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Janše na volitvah ne more premagati opozicija, Janšo lahko z oblasti vržejo le anticepilci
12
03.09.2021 21:00
Opozicija njegovega veličanstva, maršala osamosvojitve, se zaman trudi. Tudi mainstream mediji po nepotrebnem zganjajo histerijo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Nekaj je grozno narobe s svetom, v katerem odrasli, razgledani in izobraženi ljudje postajajo teoretiki zarot
17
02.09.2021 20:00
Zadnjič sem zapisala, da bi cepljenje moralo biti obvezno, kajti edino tako bi se izognili četrtemu valu korone. Prijatelj ... Več.
Piše: Ana Jud
Aktivni državljan in večja transparentnost pri trošenju našega javnega denarja
6
01.09.2021 21:59
O Aktivnem državljanu pišem na tem portalu že od junija 2016 pa vse do danes; kako lahko njegovo sodelovanje pomaga pri ... Več.
Piše: Miha Burger
Med Saigonom in Kabulom: Ali Združene države Amerike res izgubljajo vojne?
17
30.08.2021 20:50
ZDA torej ne širijo demokracije, temveč jo zagotavljajo dozirano, na žličko, kar sicer prinaša znosnejše življenje v zrušenih ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Gospod ravnatelj, živimo v 21. stoletju in ne v 18. stoletju; pridite nazaj v 21. stoletje.
14
30.08.2021 08:38
Šele pred kratkim sem končno prišel do originalnega popularnega pisma enega od slovenskih osnovnošolskih ravnateljev. V pismu v ... Več.
Piše: Milan Krek
Njegovi dve stoletji - hommage Borisu Pahorju
6
29.08.2021 11:00
Boris Pahor je zadnji ali pa vsaj eden zadnjih še živečih pričevalcev obeh svetovnih morij in treh totalitarnih režimov. Eden ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Kdor ne bo mislil, bo letel ven
5
28.08.2021 22:43
Obeležujemo stoletnico rojstva Dimitrija Bašičevića Mangelosa in Josepha Beuysa. Ravno Mangelos je bil tisti, ki me je spodbudil ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Ko dojameš, da so med nami tudi novinarji, ki so za nekaj evrov pripravljeni spisati marsikaj, je najbolje zamahniti z roko
Ivan Simič
Ogledov: 2.661
02/
Recenzija: Udbovski učbenik, osnovni tečaj
Ana Jud
Ogledov: 1.801
03/
Hipotetično se lahko sprašujem, ali je tudi Marjan Šarec del proticepilskega gibanja
Milan Krek
Ogledov: 1.680
04/
"Ko sem prišel na NIJZ, sem dobil epidemiologe praktično s svinčnikom in papirjem v času svetovne digitalizacije tega področja."
Milan Krek
Ogledov: 1.847
05/
Četudi bi bila Slovenija res pripravljena na revolucijo, major Troha ni človek, ki bi jo lahko vodil
Ana Jud
Ogledov: 1.231
06/
Kriptopahor, s.p. ali polemika o predlaganem zakonu o "obdavčenju kriptonaložb"
Ivan Simič
Ogledov: 1.305
07/
Bolje najbrž ne bo nikoli: 11. september, dvajset let kasneje
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.195
08/
Visoka gospodarska rast v Sloveniji je rezultat občutno višjih plač v javnem sektorju in državnih subvencij
Bine Kordež
Ogledov: 1.138
09/
Janše na volitvah ne more premagati opozicija, Janšo lahko z oblasti vržejo le anticepilci
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.429
10/
Svetloba je za arhitekta vir energije in misterij neskončne globine
Robert Klun
Ogledov: 825