Razkrivamo

Kako so v TEŠ "pokurili" 280 milijonov evrov ali celotna zgodba o izgubi in insolventnosti Termoelektrarne Šoštanj

Pisati o Termoelektrarni Šoštanj (TEŠ) oziroma o njenem bloku 6 je pravzaprav preprosto. Lahko se izpostavi zgrešenost te naložbe in z njo povezanimi korupcijskimi dejanji, lahko se piše o ekološki problematiki, v zadnjem času pa je ta naložba aktualna tudi zaradi visokih izgub, zaradi katerih naj bi bila družba pred stečajem. Obravnava kateregakoli od navedenih vidikov TEŠ 6 pa pri bralcih okrepi prepričanje, da gre za najbolj zgrešeno naložbo v Sloveniji, katero bi bilo najbolje čim prej zapreti. Je temu res tako?

05.08.2021 22:46
Piše: Bine Kordež
Ključne besede:   TEŠ 6   Šoštanj   elektrika   HSE   BDP

Foto: eSvet

Brez delovanja TEŠ bi bila Slovenija skoraj 40-odstotno odvisna od uvoza, ob neugodnih hidroloških razmerah ali izpadu krške nuklearke pa tudi preko polovice.

Kot vsaka zgodba, tudi Termoelektrarna Šoštanj (TEŠ) ni črno-bela in ima tudi svoje argumente, ki zahtevajo temeljit premislek o bodočih odločitvah. Seveda ni namen tega teksta, da bi opravičeval ustreznost naložbe v blok 6 ali upravičenost za nadaljevanje obratovanja. Namen je samo nekoliko predstaviti vidik izgube, ki se v javnosti praviloma dokaj napačno interpretira in zaradi tega dodatno krepi prepričanje o nujnosti zaprtja elektrarne. Glede ustreznosti te naložbe in morebitni korupciji so bile napisane že cele knjige, uvedene razne preiskave, sporne poteze se preverjajo tudi na sodišču in o tem ne bi pisal. Tudi glede onesnaževanja okolja z izpusti je glede na usmeritve države nesporno, da je energetski obrat potrebno zapreti. Odprto ostaja edino vprašanje kdaj - takoj, do leta 2030 ali še kakih 10 let kasneje. A tudi to je področje, o katerem se ogromno razpravlja, o katerem je dosežena visoka stopnja soglasja in ga na tem mestu ne bi obravnaval. 

 

Lanska izguba Termoelektrarne Šoštanj v višini 280 milijonov evrov je bila v zadnjem času v medijih močno izpostavljena kot dodatni razlog, ki bi lahko pospešil prenehanje obratovanja. V nadaljevanju bi podrobneje pogledali, kaj je razlog izgube in kolikšno dodano vrednost dejansko ustvarja TEŠ. Pred tem pa mogoče vseeno še nekaj podatkov o položaju te termoelektrarne v slovenski energetiki.

 

 

Položaj TEŠ v slovenski energetiki

 

Dejstvo je, da TEŠ zagotavlja približno tretjino vse proizvedene električne energije Slovenije, kako desetino pa jo moramo uvažati. Ob tem je pomembno še drugo dejstvo, da namreč TEŠ lahko prilagaja proizvodnjo porabi. Zaradi tega v najbolj kritičnih mesecih pomanjkanja ali povečane potrošnje elektrike prispeva tudi 40 % vse potrebne elektrike. Kakorkoli prisegamo na elektriko, proizvedeno s sončnimi celicami, ta vir zaenkrat prispeva manj kot 3 % k celotni proizvodnji, a le malo takrat, ko jo najbolj potrebujemo. Brez delovanja TEŠ bi bila Slovenija skoraj 40-odstotno odvisna od uvoza, ob neugodnih hidroloških razmerah ali izpadu NEK tudi preko polovice. Tega pa si kot država, tudi zaradi strateške varnosti, preprosto ne moremo in ne smemo privoščiti. 

 

Glede na trenutno znane tehnologije in kljub usmeritvi v čim hitrejšo postavljanje sončnih elektrarn ter nadaljevanja izgradnje hidroelektrarn na Savi si do izgradnje drugega bloka nuklearke v Krškem, zaprtja TEŠ-a preprosto ne moremo predstavljati. Potrošnja elektrike, kot najbolj čistim energentom, bo s časom samo še večja, kar bo razmere pri oskrbi z elektriko le še zaostrilo. Vse to so razlogi, da bo TEŠ moral še kar nekaj časa obratovati, ker alternativ danes preprosto nimamo.

 

 

Rezultat poslovanja TEŠ

 

Seveda je potem takoj na mestu vprašanje - kaj pa izguba? V finančnem poslovanju družbe je vedno potrebno ločiti dodano vrednost, ki jo ustvarja posamezna družba, denarni tok in končni rezultat poslovanja (dobiček/izgubo). Dodana vrednost je s stališča države, z makroekonomskega vidika torej, najbolj pomembna kategorija. Pokaže, koliko je bilo v posamezni družbi ustvarjeno in kaj je potem na razpolago za delitev (za zaposlene, za lastnike, za državo/davke). Za podjetje je seveda končni rezultat zelo pomemben, a še bolj se danes spremlja denarni tok (EBITDA), ki ga družba ustvarja. Torej sredstva, ki ostanejo družbi po pokritju tekočih stroškov in jih lahko nameni za nove naložbe, odplačila posojil ali izplačila lastniku. Poglejmo te tri kategorije poslovnega rezultata za TEŠ skupaj s Premogovnikom Velenje (PV). Gre sicer za dve ločeni družbi, a sta pri poslovanju tako soodvisni, da je smiselno gledati rezultate skupaj.

 

 

 

 

Po bilančnih izkazih je bilo v teh dveh družbah zadnja tri leta ustvarjeno okoli 90 do 100 milijonov evrov dodane vrednosti letno. Dodatno pa je na TEŠ vezano veliko družb, ki zanju opravljajo razne storitve in v primeru zaprtja elektrarne seveda teh dohodkov in te dodane vrednosti ne bi bilo. Potem pa je vse bolj pomembno plačilo emisijskih kuponov kot neke vrste "kazni" za onesnaževanje okolja, kar je za TEŠ sicer strošek, za državo pa na drugi strani tudi prihodek, saj se sredstva stekajo v podnebni sklad. Ob zaprtju seveda tudi tega plačila ne bi bilo in s stališča države je plačevanje teh kuponov dodana vrednost.

 

Če seštejemo vse skupaj, je lani TEŠ k celotni dodani vrednosti države (BDP) prispeval kar blizu 200 milijonov evrov. To je približno toliko kot znaša npr. dodana vrednost v Petrolu ali Revozu, kar pomeni da spada TEŠ po pomembnosti za ustvarjanje dodane vrednosti v državi med največje družbe - in sicer ne glede na sicer izkazano izgubo. Ob zaprtju TEŠ-a bomo vse te dohodke (0,45 % BDP) seveda izgubili.

 

Iz zgornje tabele je potem razvidno, kako je vsa ta dodana vrednost porabljena. Skoraj 100 milijonov evrov gre za prejemke zaposlenih v obeh družbah in pri podizvajalcih ter okoli 25 milijonov za obresti. TEŠ namreč za najeta posojila plačuje obresti in poroštva po skoraj 5 % letno, kar bi bilo sicer smiselno zamenjati za današnje ugodnejše pogoje financiranja, a se tega seveda ne bo nihče lotil.

 

 

Plačilo emisijskih kuponov

 

Drugi največji znesek porabe ustvarjene dodane vrednosti v TEŠ-u pa gre za plačilo emisijskih kuponov. Plačilo teh sredstev, ki predstavlja vse večje breme za termoelektrarno in njenega lastnika (tj. državo), pa na drugi strani predstavlja priliv v podnebni sklad, ki je namenjen za sanacijo ekološke škode. Tam je trenutno zbranih že (neporabljenih) 130 milijonov eur, v naslednjih treh letih pa računajo na dodatnih 300 milijonov, torej bo skupaj razpoložljivih 430 milijonov evrov. Kakor ima država na eni strani težave s plačevanjem emisijskih kuponov v TEŠ-u, pa se zdi, da ima na drugi strani tudi "težave", kako ta denar potem učinkovito porabiti ...

 

Spodaj je spisek vseh 55 ukrepov (vrst porabe), kamor naj bi namenili skoraj pol milijarde evrov do leta 2023 (glede na dvigovanje cen emisijskih kuponov bo razpoložljivih sredstev verjetno še več!). Nekako se je težko znebiti občutka, da se dobesedno išče načine, kako ta sredstva porabiti. Na primer - nadgradnja železniških prog ali ureditev HE se financira tudi iz drugih virov, a bomo zaradi "presežka" denarja na podnebnem skladu verjetno za ta namen tudi iz tega vira namenili 80 milijonov evrov (in ustrezno manj iz proračuna).

 

 

Ne bomo ocenjevali ustreznosti porabe tega denarja, zavedati se moramo le, da bodo takšna sredstva na skladu pod pogojem, da TEŠ še obratuje. Lahko bi skoraj rekli, da jih država daje iz desnega v levi žep, le da se na desni (v TEŠ-u) muči z zbiranjem, na levi (v skladu) pa potem s tem, kako ta sredstva porabiti.

 

 

Slabitve naložb in izguba

 

Iz poslovanja je torej TEŠ uspel pokriti vse navedene tekoče izdatke in ustvariti celo pozitivni denarni tok. Zakaj torej izguba? V izgradnjo Bloka 6 je bilo vloženo skoraj 1,4 milijarde evrov, česar pa prihodki od prodaje elektrike ne pokrivajo - sicer predvsem zaradi močno povečane "kazni" zaradi izpustov (beri plačevanja emisijskih kuponov).Tu seveda lahko odpremo diskusijo o upravičenosti in ustreznosti naložbe, a za današnjo odločanje so pomembni samo tekoči prihodki in tekoči stroški in ne morebitni stari grehi. Pri tekočem poslovanju ima TEŠ pozitivni denarni tok, vzporedno pa ustvari še ogromno dodano vrednost, ki jo z zaprtjem izgubimo (seveda tudi škodljive izpuste).

 

Vrednost vsake naložbe se praviloma v času njene življenjske dobe odpiše (amortizira), kar povzroča dodatne stroške in v TEŠ-u tudi izgubo. Zaradi opisanih rezultatov poslovanja in pričakovanega hitrejšega zaprtja termoelektrarne so v družbi ocenili, da je potrebno vrednost naložbe poleg amortizacije odpisovati hitreje. Zato so že leta 2019 vrednost oslabili za dodatnih 408 milijonov, lani pa še za 243 milijonov evrov. To je tudi povzročilo visoko lansko izgubo, poslabšalo kapitalsko ustreznost in odprlo razpravo o nevarnosti stečaja družbe.

 

Takšno dodatno zmanjšanje vrednosti naložbe je namreč močno znižalo kapital družbe in brez ukrepanja bi družba res postala insolventna. Seveda lastnik (Holding Slovenske elektrarne d.o.o. - HSE) tega ni mogel dovoliti, zato je lani povečal kapital za 150 milijonov s konverzijo terjatev in zagotovil kapitalsko ustreznost TEŠ-a. To so seveda dodatne obremenitve za TEŠ in HSE, zavedajoč se, da bo potrebno oslabiti še preostalih 500 milijonov vrednosti naložbe, to delajo postopno. Pri višini slabitve gledajo tudi kapitalsko sposobnost lastnika - HSE (tudi on potem odpisuje vrednost naložbe v TEŠ), sicer bi lahko imela probleme z insolventnostjo tudi ta družba.

 

Pri oceni višine dodatne slabitve gre dejansko za subjektivno oceno, koliko lahko še znižajo vrednost naložbe, da ne bi preveč znižalo kapitala krovne družbe HSE. Pri pa je zanimivo, kako se potem ta dodatna slabitev (lani 243 milijonov evrov na TEŠ in posledično dodatna slabitev naložbe v TEŠ s strani HSE za 300 milijonov) prikazuje kot najbolj točno ugotovljen znesek s strani pooblaščenih ocenjevalcev in potrditvijo revizorjev.

 

 

"Poštena" vrednost družbe

 

Lani se namreč ni zgodilo nič posebnega, da so morali ravno lani oslabiti naložbo za teh 243 milijonov - to bi lahko naredili tudi leto ali dve preje ali tudi kasneje, lahko tudi več ali manj. A so se pač tako odločili, revizorji pa potem potrdili, da točno ta znesek v knjigah "pošteno odraža finančni položaj družbe". Vrednost naložb v osnovnih sredstvih TEŠ je bila npr. konec leta 2019 milijardo evrov in v letnem poročilu piše, da je ta vrednost "poštena", nato pa jo v letu 2020 znižajo na 787 milijonov evrov in po novem je tudi ta vrednost "poštena" (čez leto pa mogoče že neka tretja). 

 

Pri tem je tudi zanimivo, da so se odločili ravno za 243 milijonov evrov slabitve. Skupna izguba TEŠ je zaradi tega znašala 49 % osnovnega kapitala družbe. Na drugi strani namreč zakon pravi, da se šteje, da je družba insolventna, če izguba preseže 50 % osnovnega kapitala. Tudi to je bil najbrž razlog, da so cenilci ugotovili potrebo po točno takšni višini slabitve. A kot rečeno, to so samo računovodske spremembe v bilancah, ki so seveda pomembne za ugotavljanje kapitalske ustreznosti družbe - vendar pa na tekoče poslovanje (prilive, odlive denarnih sredstev) neposrednega vpliva nimajo.

 

 

Dejstva o TEŠ

 

Kakorkoli torej lahko ugotavljamo pretekle slabe odločitve glede izgradnje šestega bloka elektrarne, je danes dejstvo:

 

  • da TEŠ proizvede tretjino vse električne energije v Sloveniji, v najbolj kritičnih mesecih za oskrbo še več; lahko se sicer zapre, a ob danes poznanih tehnologijah proizvodnje, prenosa in shranjevanja električne energije bi postali z zaprtjem TEŠ-a pred izgradnjo NEK 2, energetsko tako močno odvisni od tujine (tudi do polovice v kritičnih obdobjih), da si tega ne smemo privoščiti, ne finančno in še manj strateško ter varnostno;

 

  • da TEŠ kljub računovodski izgubi s prodajo elektrike danes za Slovenijo ustvarja blizu 200 milijonov evrov dodane vrednosti, kar je eden večjih prispevkov kake družbe k BDP države.

 

 

Nesporno je, da bo TEŠ zaradi ekoloških vidikov potrebno zapreti, a pri odločitvi kdaj se bo to zgodilo, je poleg obsega škodljivih izpustov potrebno upoštevati tudi oba navedena vidika in se zavedati vseh posledic te sicer pričakovane odločitve.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
14
Izključitev Rusije iz sistema SWIFT je priložnost za Kitajsko in za internacionalizacijo juana
0
30.01.2023 23:00
Gospodarske sankcije, ki jih je zahodni blok naložil Rusiji, vedno bolj postajajo dvorezni meč. Njihov glavni namen je bil ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Manevrskega prostora za višje plače v Sloveniji na žalost takorekoč ni
14
29.01.2023 22:05
Zadnje mesece se v Sloveniji soočamo z vse večjimi pritiski za dvig plač. Temu je botrovala predvsem visoka rast cen, pa tudi ... Več.
Piše: Bine Kordež
Odgovor na vprašanje, kdo najbolj ogroža Rusijo, je enostaven: Rusija.
40
26.01.2023 20:12
Ruska paranoja, ki je značilna za avtoritarne režime, ne pojenjuje. V zadnjih tednih je več pomembnih kremeljskih politikov, ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Od kje cena 300 evrov za megavatno uro električne energije
16
19.01.2023 20:00
Oskrba z električno energijo in zlasti njena cena bodo tudi v letošnjem letu zaposlovali medije, politiko in porabnike. V ... Več.
Piše: Bine Kordež
China’s eyes on Antarctica through Argentina
22
18.01.2023 20:00
China has been getting closer to Argentina for multiple reasons, most of which could be summarized as a strategic interest in ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Dobavitelji v državnem zdravstvu zaradi preplačanih medicinskih pripomočkov letno zaslužijo vsaj 250 milijonov evrov!
11
15.01.2023 22:45
V Sloveniji je v središče zdravstvenega sistema postavljen izvajalec, bolnik pa je samo številka na zdravstveni kartici, ki ... Več.
Piše: Krištof Zevnik
Pet faktorjev, ki utegnejo vplivati na potek ruske vojne v Ukrajini v letu 2023
17
09.01.2023 20:00
Ker je v Ukrajini dogajanje na terenu precej dinamično in je razmerje sil večkrat nejasno, je za zahodne opazovalce težko, če ne ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Homo Sovieticus: Pogled na Putinovo vojno v Ukrajini
13
04.01.2023 20:00
Ruska agresija na Ukrajino nas vrača v zgodovino za nekaj dolgih desetletij. Vsi upi, da gremo proti novi stopnji evolucije ... Več.
Piše: George-Vadim Tiugea
Naraščanje svetovne populacije se bo počasi ustavilo, potem na verjetno čaka celo upad
10
29.12.2022 22:04
Glede na težo in daljnosežnost demografskih sprememb, ki smo jim priča v svetu, so te še vse premalo prisotne v javni razpravi. ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Pozabljena obletnica: Vodstvo IZUM-a je pozabilo na 35. rojstni dan COBISS
4
28.12.2022 22:45
Institut informacijskih znanosti v Maribor (IZUM) je 20. decembra 2022 s premiero dokumentarnega filma z naslovom Od kartice do ... Več.
Piše: Tomaž Seljak
Ukrajina kot poligon za testiranje novega in starega orožja
18
27.12.2022 22:30
Putinova vojna bo koledarsko vsak čas vstopila v drugo leto, razmere na fronti pa so za Ruse precej manj obetavne kot 24. ... Več.
Piše: Dejan Azeski
Po dveh letih debelih krav vstopamo v obdobje negotovosti, ki bo trajalo nekaj let
17
18.12.2022 23:15
Že kar nekaj časa spremljamo ukrepanje centralnih bank, ki so se odločile umiriti inflacijo z dvigovanjem obrestnih mer. V ... Več.
Piše: Bine Kordež
Okostnjaki iz omar ljubljanske nadškofije grozijo, da bodo poleg grehov razkrili tudi grešnike
20
15.12.2022 01:30
Tiha vojna med liberalci in konservativci znotraj slovenske cerkve se nadaljuje: konservativci so uspešno lansirali zgodbo o ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Xi’s zero-COVID policy is sinking China's economic ship into recession
10
12.12.2022 22:22
Chinas stance towards COVID-19 and its zero-COVID policy could be the final nail in the coffin that damages the present regimes ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Has the count down begun for Tik Tok in the U.S.?
4
05.12.2022 22:00
Is Tik Tok on its way out from United States? Perhaps yes, should Republican Congressmen find adequate information that the ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Spolnih zlorab osumljeni pater Rupnik, dvoličnost jezuitskega papeža in posebni vatikanski odposlanec za Slovenijo
20
04.12.2022 23:15
Neverjetno naključje, toda prav v dneh, ko se je v Ljubljani mudil Andrew Small, papežev posebni odposlanec za preiskovanje ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ruske paravojaške skupine: Psihopati z macolo, neonacisti in obsojeni kriminalci
17
04.12.2022 00:30
Skupina Wagner ni edina ruska paravojaška skupina, je pa največja in najbolj razvpita. Ustanovljena je bila, da bi vojaško ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
O višini javnega dolga in obrestnih merah v času krize
8
22.11.2022 23:00
Po višini dolga je Slovenija sicer še vedno pod povprečjem Evropske unije, vendar se moramo zavedati, da smo kot majhna država ... Več.
Piše: Bine Kordež
Sprehod po Ljubljani: Kot v prestolnici ponosne socialistične republike, ki se skoraj sramuje samostojnosti
25
21.11.2022 20:00
Slovenija je tako polarizirana, da se njeni prebivalci ne strinjamo več (?) niti o pomenu osamosvojitve. Mnenja so tako deljena, ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Rent-a-Pilot: China Hiring Retired Military Personnel from Western Countries
11
20.11.2022 22:49
Pressure is increasing for investigation from the United Kingdom, Australia and New Zealand against reported recruitment of ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Gostujoče pero: Januar je pač tak mesec
Anže Logar
Ogledov: 2.497
02/
Kot v češki risanki A je to!: Zdravstvena reforma premierja Goloba in ministra Loredana
Milan Krek
Ogledov: 1.699
03/
7352 žalitev
Tilen Majnardi
Ogledov: 1.649
04/
Damnatio memoriae ali koga moti muzej, posvečen slovenski osamosvojitvi
Igor Bavčar
Ogledov: 1.819
05/
Odgovor na vprašanje, kdo najbolj ogroža Rusijo, je enostaven: Rusija.
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.505
06/
Tanki za Ukrajino: Dolgoletno nemško paktiranje s Putinom bo Evropo še drago stalo
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.827
07/
Avtokracija je navzven videti res trdna, a je navznoter v resnici izjemno šibka
Andraž Šest
Ogledov: 1.121
08/
Manevrskega prostora za višje plače v Sloveniji na žalost takorekoč ni
Bine Kordež
Ogledov: 904
09/
Od kje cena 300 evrov za megavatno uro električne energije
Bine Kordež
Ogledov: 1.599
10/
Opravičilo s kladivom
Milan Krek
Ogledov: 2.382