Razkrivamo

Kako so v TEŠ "pokurili" 280 milijonov evrov ali celotna zgodba o izgubi in insolventnosti Termoelektrarne Šoštanj

Pisati o Termoelektrarni Šoštanj (TEŠ) oziroma o njenem bloku 6 je pravzaprav preprosto. Lahko se izpostavi zgrešenost te naložbe in z njo povezanimi korupcijskimi dejanji, lahko se piše o ekološki problematiki, v zadnjem času pa je ta naložba aktualna tudi zaradi visokih izgub, zaradi katerih naj bi bila družba pred stečajem. Obravnava kateregakoli od navedenih vidikov TEŠ 6 pa pri bralcih okrepi prepričanje, da gre za najbolj zgrešeno naložbo v Sloveniji, katero bi bilo najbolje čim prej zapreti. Je temu res tako?

05.08.2021 22:46
Piše: Bine Kordež
Ključne besede:   TEŠ 6   Šoštanj   elektrika   HSE   BDP

Foto: eSvet

Brez delovanja TEŠ bi bila Slovenija skoraj 40-odstotno odvisna od uvoza, ob neugodnih hidroloških razmerah ali izpadu krške nuklearke pa tudi preko polovice.

Kot vsaka zgodba, tudi Termoelektrarna Šoštanj (TEŠ) ni črno-bela in ima tudi svoje argumente, ki zahtevajo temeljit premislek o bodočih odločitvah. Seveda ni namen tega teksta, da bi opravičeval ustreznost naložbe v blok 6 ali upravičenost za nadaljevanje obratovanja. Namen je samo nekoliko predstaviti vidik izgube, ki se v javnosti praviloma dokaj napačno interpretira in zaradi tega dodatno krepi prepričanje o nujnosti zaprtja elektrarne. Glede ustreznosti te naložbe in morebitni korupciji so bile napisane že cele knjige, uvedene razne preiskave, sporne poteze se preverjajo tudi na sodišču in o tem ne bi pisal. Tudi glede onesnaževanja okolja z izpusti je glede na usmeritve države nesporno, da je energetski obrat potrebno zapreti. Odprto ostaja edino vprašanje kdaj - takoj, do leta 2030 ali še kakih 10 let kasneje. A tudi to je področje, o katerem se ogromno razpravlja, o katerem je dosežena visoka stopnja soglasja in ga na tem mestu ne bi obravnaval. 

 

Lanska izguba Termoelektrarne Šoštanj v višini 280 milijonov evrov je bila v zadnjem času v medijih močno izpostavljena kot dodatni razlog, ki bi lahko pospešil prenehanje obratovanja. V nadaljevanju bi podrobneje pogledali, kaj je razlog izgube in kolikšno dodano vrednost dejansko ustvarja TEŠ. Pred tem pa mogoče vseeno še nekaj podatkov o položaju te termoelektrarne v slovenski energetiki.

 

 

Položaj TEŠ v slovenski energetiki

 

Dejstvo je, da TEŠ zagotavlja približno tretjino vse proizvedene električne energije Slovenije, kako desetino pa jo moramo uvažati. Ob tem je pomembno še drugo dejstvo, da namreč TEŠ lahko prilagaja proizvodnjo porabi. Zaradi tega v najbolj kritičnih mesecih pomanjkanja ali povečane potrošnje elektrike prispeva tudi 40 % vse potrebne elektrike. Kakorkoli prisegamo na elektriko, proizvedeno s sončnimi celicami, ta vir zaenkrat prispeva manj kot 3 % k celotni proizvodnji, a le malo takrat, ko jo najbolj potrebujemo. Brez delovanja TEŠ bi bila Slovenija skoraj 40-odstotno odvisna od uvoza, ob neugodnih hidroloških razmerah ali izpadu NEK tudi preko polovice. Tega pa si kot država, tudi zaradi strateške varnosti, preprosto ne moremo in ne smemo privoščiti. 

 

Glede na trenutno znane tehnologije in kljub usmeritvi v čim hitrejšo postavljanje sončnih elektrarn ter nadaljevanja izgradnje hidroelektrarn na Savi si do izgradnje drugega bloka nuklearke v Krškem, zaprtja TEŠ-a preprosto ne moremo predstavljati. Potrošnja elektrike, kot najbolj čistim energentom, bo s časom samo še večja, kar bo razmere pri oskrbi z elektriko le še zaostrilo. Vse to so razlogi, da bo TEŠ moral še kar nekaj časa obratovati, ker alternativ danes preprosto nimamo.

 

 

Rezultat poslovanja TEŠ

 

Seveda je potem takoj na mestu vprašanje - kaj pa izguba? V finančnem poslovanju družbe je vedno potrebno ločiti dodano vrednost, ki jo ustvarja posamezna družba, denarni tok in končni rezultat poslovanja (dobiček/izgubo). Dodana vrednost je s stališča države, z makroekonomskega vidika torej, najbolj pomembna kategorija. Pokaže, koliko je bilo v posamezni družbi ustvarjeno in kaj je potem na razpolago za delitev (za zaposlene, za lastnike, za državo/davke). Za podjetje je seveda končni rezultat zelo pomemben, a še bolj se danes spremlja denarni tok (EBITDA), ki ga družba ustvarja. Torej sredstva, ki ostanejo družbi po pokritju tekočih stroškov in jih lahko nameni za nove naložbe, odplačila posojil ali izplačila lastniku. Poglejmo te tri kategorije poslovnega rezultata za TEŠ skupaj s Premogovnikom Velenje (PV). Gre sicer za dve ločeni družbi, a sta pri poslovanju tako soodvisni, da je smiselno gledati rezultate skupaj.

 

 

 

 

Po bilančnih izkazih je bilo v teh dveh družbah zadnja tri leta ustvarjeno okoli 90 do 100 milijonov evrov dodane vrednosti letno. Dodatno pa je na TEŠ vezano veliko družb, ki zanju opravljajo razne storitve in v primeru zaprtja elektrarne seveda teh dohodkov in te dodane vrednosti ne bi bilo. Potem pa je vse bolj pomembno plačilo emisijskih kuponov kot neke vrste "kazni" za onesnaževanje okolja, kar je za TEŠ sicer strošek, za državo pa na drugi strani tudi prihodek, saj se sredstva stekajo v podnebni sklad. Ob zaprtju seveda tudi tega plačila ne bi bilo in s stališča države je plačevanje teh kuponov dodana vrednost.

 

Če seštejemo vse skupaj, je lani TEŠ k celotni dodani vrednosti države (BDP) prispeval kar blizu 200 milijonov evrov. To je približno toliko kot znaša npr. dodana vrednost v Petrolu ali Revozu, kar pomeni da spada TEŠ po pomembnosti za ustvarjanje dodane vrednosti v državi med največje družbe - in sicer ne glede na sicer izkazano izgubo. Ob zaprtju TEŠ-a bomo vse te dohodke (0,45 % BDP) seveda izgubili.

 

Iz zgornje tabele je potem razvidno, kako je vsa ta dodana vrednost porabljena. Skoraj 100 milijonov evrov gre za prejemke zaposlenih v obeh družbah in pri podizvajalcih ter okoli 25 milijonov za obresti. TEŠ namreč za najeta posojila plačuje obresti in poroštva po skoraj 5 % letno, kar bi bilo sicer smiselno zamenjati za današnje ugodnejše pogoje financiranja, a se tega seveda ne bo nihče lotil.

 

 

Plačilo emisijskih kuponov

 

Drugi največji znesek porabe ustvarjene dodane vrednosti v TEŠ-u pa gre za plačilo emisijskih kuponov. Plačilo teh sredstev, ki predstavlja vse večje breme za termoelektrarno in njenega lastnika (tj. državo), pa na drugi strani predstavlja priliv v podnebni sklad, ki je namenjen za sanacijo ekološke škode. Tam je trenutno zbranih že (neporabljenih) 130 milijonov eur, v naslednjih treh letih pa računajo na dodatnih 300 milijonov, torej bo skupaj razpoložljivih 430 milijonov evrov. Kakor ima država na eni strani težave s plačevanjem emisijskih kuponov v TEŠ-u, pa se zdi, da ima na drugi strani tudi "težave", kako ta denar potem učinkovito porabiti ...

 

Spodaj je spisek vseh 55 ukrepov (vrst porabe), kamor naj bi namenili skoraj pol milijarde evrov do leta 2023 (glede na dvigovanje cen emisijskih kuponov bo razpoložljivih sredstev verjetno še več!). Nekako se je težko znebiti občutka, da se dobesedno išče načine, kako ta sredstva porabiti. Na primer - nadgradnja železniških prog ali ureditev HE se financira tudi iz drugih virov, a bomo zaradi "presežka" denarja na podnebnem skladu verjetno za ta namen tudi iz tega vira namenili 80 milijonov evrov (in ustrezno manj iz proračuna).

 

 

Ne bomo ocenjevali ustreznosti porabe tega denarja, zavedati se moramo le, da bodo takšna sredstva na skladu pod pogojem, da TEŠ še obratuje. Lahko bi skoraj rekli, da jih država daje iz desnega v levi žep, le da se na desni (v TEŠ-u) muči z zbiranjem, na levi (v skladu) pa potem s tem, kako ta sredstva porabiti.

 

 

Slabitve naložb in izguba

 

Iz poslovanja je torej TEŠ uspel pokriti vse navedene tekoče izdatke in ustvariti celo pozitivni denarni tok. Zakaj torej izguba? V izgradnjo Bloka 6 je bilo vloženo skoraj 1,4 milijarde evrov, česar pa prihodki od prodaje elektrike ne pokrivajo - sicer predvsem zaradi močno povečane "kazni" zaradi izpustov (beri plačevanja emisijskih kuponov).Tu seveda lahko odpremo diskusijo o upravičenosti in ustreznosti naložbe, a za današnjo odločanje so pomembni samo tekoči prihodki in tekoči stroški in ne morebitni stari grehi. Pri tekočem poslovanju ima TEŠ pozitivni denarni tok, vzporedno pa ustvari še ogromno dodano vrednost, ki jo z zaprtjem izgubimo (seveda tudi škodljive izpuste).

 

Vrednost vsake naložbe se praviloma v času njene življenjske dobe odpiše (amortizira), kar povzroča dodatne stroške in v TEŠ-u tudi izgubo. Zaradi opisanih rezultatov poslovanja in pričakovanega hitrejšega zaprtja termoelektrarne so v družbi ocenili, da je potrebno vrednost naložbe poleg amortizacije odpisovati hitreje. Zato so že leta 2019 vrednost oslabili za dodatnih 408 milijonov, lani pa še za 243 milijonov evrov. To je tudi povzročilo visoko lansko izgubo, poslabšalo kapitalsko ustreznost in odprlo razpravo o nevarnosti stečaja družbe.

 

Takšno dodatno zmanjšanje vrednosti naložbe je namreč močno znižalo kapital družbe in brez ukrepanja bi družba res postala insolventna. Seveda lastnik (Holding Slovenske elektrarne d.o.o. - HSE) tega ni mogel dovoliti, zato je lani povečal kapital za 150 milijonov s konverzijo terjatev in zagotovil kapitalsko ustreznost TEŠ-a. To so seveda dodatne obremenitve za TEŠ in HSE, zavedajoč se, da bo potrebno oslabiti še preostalih 500 milijonov vrednosti naložbe, to delajo postopno. Pri višini slabitve gledajo tudi kapitalsko sposobnost lastnika - HSE (tudi on potem odpisuje vrednost naložbe v TEŠ), sicer bi lahko imela probleme z insolventnostjo tudi ta družba.

 

Pri oceni višine dodatne slabitve gre dejansko za subjektivno oceno, koliko lahko še znižajo vrednost naložbe, da ne bi preveč znižalo kapitala krovne družbe HSE. Pri pa je zanimivo, kako se potem ta dodatna slabitev (lani 243 milijonov evrov na TEŠ in posledično dodatna slabitev naložbe v TEŠ s strani HSE za 300 milijonov) prikazuje kot najbolj točno ugotovljen znesek s strani pooblaščenih ocenjevalcev in potrditvijo revizorjev.

 

 

"Poštena" vrednost družbe

 

Lani se namreč ni zgodilo nič posebnega, da so morali ravno lani oslabiti naložbo za teh 243 milijonov - to bi lahko naredili tudi leto ali dve preje ali tudi kasneje, lahko tudi več ali manj. A so se pač tako odločili, revizorji pa potem potrdili, da točno ta znesek v knjigah "pošteno odraža finančni položaj družbe". Vrednost naložb v osnovnih sredstvih TEŠ je bila npr. konec leta 2019 milijardo evrov in v letnem poročilu piše, da je ta vrednost "poštena", nato pa jo v letu 2020 znižajo na 787 milijonov evrov in po novem je tudi ta vrednost "poštena" (čez leto pa mogoče že neka tretja). 

 

Pri tem je tudi zanimivo, da so se odločili ravno za 243 milijonov evrov slabitve. Skupna izguba TEŠ je zaradi tega znašala 49 % osnovnega kapitala družbe. Na drugi strani namreč zakon pravi, da se šteje, da je družba insolventna, če izguba preseže 50 % osnovnega kapitala. Tudi to je bil najbrž razlog, da so cenilci ugotovili potrebo po točno takšni višini slabitve. A kot rečeno, to so samo računovodske spremembe v bilancah, ki so seveda pomembne za ugotavljanje kapitalske ustreznosti družbe - vendar pa na tekoče poslovanje (prilive, odlive denarnih sredstev) neposrednega vpliva nimajo.

 

 

Dejstva o TEŠ

 

Kakorkoli torej lahko ugotavljamo pretekle slabe odločitve glede izgradnje šestega bloka elektrarne, je danes dejstvo:

 

  • da TEŠ proizvede tretjino vse električne energije v Sloveniji, v najbolj kritičnih mesecih za oskrbo še več; lahko se sicer zapre, a ob danes poznanih tehnologijah proizvodnje, prenosa in shranjevanja električne energije bi postali z zaprtjem TEŠ-a pred izgradnjo NEK 2, energetsko tako močno odvisni od tujine (tudi do polovice v kritičnih obdobjih), da si tega ne smemo privoščiti, ne finančno in še manj strateško ter varnostno;

 

  • da TEŠ kljub računovodski izgubi s prodajo elektrike danes za Slovenijo ustvarja blizu 200 milijonov evrov dodane vrednosti, kar je eden večjih prispevkov kake družbe k BDP države.

 

 

Nesporno je, da bo TEŠ zaradi ekoloških vidikov potrebno zapreti, a pri odločitvi kdaj se bo to zgodilo, je poleg obsega škodljivih izpustov potrebno upoštevati tudi oba navedena vidika in se zavedati vseh posledic te sicer pričakovane odločitve.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
14
Demografski sklad je v interesu tistih, ki bi radi obvladovali milijarde državnega premoženja, na višino pokojnin pa ne bo imel omembne vrednega vpliva
1
18.10.2021 22:20
Kot kaže, zakon, ki naj bi končno uredil delovanje Demografskega sklada, niti pod mandatom sedanje vlade ne bo sprejet. Apetiti ... Več.
Piše: Bine Kordež
Proračuna 2022 & 2023: Zakaj potrebuje vlada skoraj milijardo evrov "proračunske rezerve" vsako leto?
5
10.10.2021 20:00
Še pred uvodom v predstavitev proračunov za prihodnji dve leti (2022-2023) je večji del opozicije odkorakal iz parlamenta in ... Več.
Piše: Bine Kordež
Po Trumpovi "America First" je zdaj toplo vodo v Kliničnem centru odkril Jože Golobič s sloganom "Patient First"
15
27.09.2021 23:00
Kaj je na Jožetu Golobiču tako posebnega, da se je kljub zatrjevanju, da ga položaj generalnega direktorja Kliničnega centra s ... Več.
Piše: Uredništvo
Kako je Ljudska republika Kitajska potiho, prek slamnate firme kupila italijanskega proizvajalca dronov Alpi Aviation
8
26.09.2021 23:00
Italijansko podjetje Alpi Aviation iz Furlanije-Julijske krajine, ki proizvaja drone, lahka in ultralahka letala, je kljub ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Vonj imperijev (3): "Vojna je lepa, ker v čudovito simfonijo združuje streljanje pušk, grmenje topov in vmesna premirja, dišave parfumov in smrad razpadajočih trupel."
6
24.09.2021 22:30
Ena najbolj fascinantnih knjig o zgodovini vonjav oziroma dišav je hkrati tudi neponovljiv oris kulturne zgodovine 20. stoletja. ... Več.
Piše: Uredništvo
Urgentno javno pismo predsedniku Vrhovnega sodišča Damijanu Florjančiču
5
19.09.2021 22:00
Spoštovani predsednik Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, v imenu številnih volivcev v Mestni občini Ljubljana se obračam na ... Več.
Piše: Vili Kovačič
Vonj imperijev (2): Iracionalnost planskega gospodarstva, ki je poletna oblačila ponujal pozimi in zimska poleti, parfume pa proizvajal v popolnem nasprotju s potrebami potrošnikov
3
18.09.2021 12:34
Ena najbolj fascinantnih knjig o zgodovini vonjav oziroma dišav je hkrati tudi neponovljiv oris kulturne zgodovine 20. stoletja. ... Več.
Piše: Uredništvo
Vonj imperijev (1): Ena sama kapljica parfuma lahko v sebi skriva vso zgodovino 20. stoletja
2
12.09.2021 11:00
Ena najbolj fascinantnih knjig o zgodovini vonjav oziroma dišav je hkrati tudi neponovljiv oris kulturne zgodovine 20. stoletja. ... Več.
Piše: Uredništvo
Visoka gospodarska rast v Sloveniji je rezultat občutno višjih plač v javnem sektorju in državnih subvencij
8
08.09.2021 21:00
Pred dnevi so bili objavljeni podatki o rasti bruto domačega produkta Slovenije v drugem kvartalu letošnjega leta; s ... Več.
Piše: Bine Kordež
Zaradi 6450 milijard evrov, ki smo jih v Evroobmočju dali na trg zaradi pandemije, nam zaenkrat še ne grozi inflacija
2
31.08.2021 21:01
Odločitev Evropske centralne banke o obsežnih odkupih državnih vrednostnih papirjev (quantitative easing ali denarno ... Več.
Piše: Bine Kordež
Sodni dan na ljubljanski urgenci! "Rekorder" je na sprejem čakal celih 80 ur! Osemdeset ur, ljudje!
14
25.08.2021 21:30
Razmere na ljubljanski urgenci so kritične. Na pregled zdravnika pacienti, ki pridejo na Internistično prvo pomoč (IPP), zdaj ... Več.
Piše: Uredništvo
Najdaljša ameriška vojna: CIA je že od leta 1979 v vojni z Afganistanom, talibani in Al Kajda so njeni otroci
16
24.08.2021 21:21
Mineva četrt stoletja, odkar se je iz težko dostopnega goratega predela Afganistana oglasil nek mudžahedinski poveljnik in ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
80-letnica operacije Barbarossa: Zakaj Hitler ni premagal Sovjetske zveze
10
19.08.2021 22:47
Po hitri, siloviti in nadvse uspešni nacistični invaziji na zahodno Evropo, uspehih v Skandinaviji ter na Balkanu je bil Hitler ... Več.
Piše: Shane Quinn
Umik iz Afganistana, pokopališča imperijev: Tujci pridejo in grejo, talibani pa ostajajo
10
17.08.2021 21:28
O vseh posledicah umika ameriških oziroma tujih sil iz Afganistana je 13. maja letos naš sodelavec Božo Cerar, ki je bil v svoji ... Več.
Piše: Božo Cerar
Olimpijada v številkah: Slovenija glede na število prebivalcev in velikost države 23. na svetu
7
12.08.2021 23:07
Na poletni olimpijadi v Tokiu so bili najbolj uspešni Američani s preko 100 medaljami. V povprečju so jih vsak dan osvojili 5, ... Več.
Piše: Bine Kordež
Skupščina državnega zdravstva: država v državi, kjer dobavitelji v zdravstvu sami sebi določajo cene
13
09.08.2021 20:45
Zavod za zdravstveno zavarovanja (ZZZS) že 30 let upravlja z denarjem, ki ga vsi državljani zbiramo z obveznimi mesečnimi ... Več.
Piše: Krištof Zevnik
Statistično gledano pri nas pod pragom revščine živi skoraj četrt milijona ljudi, vendar ...
5
28.07.2021 21:30
V Sloveniji živi 12 odstotkov ljudi pod statistično opredeljenim pragom revščine. Ta je v letu 2019 znašal 1.477 evrov na ... Več.
Piše: Bine Kordež
Kako je obrambni minister Tonin, strokovnjak za zakup medijskega prostora, prepričal Pristop, naj Slovensko vojsko promovirajo Nova24tv.si, Domovina.si in Iskreni.net
31
27.07.2021 20:00
Oglasna kampanja za Slovensko vojsko, ki jo financiramo davkoplačevalci, predstavlja jasen primer kanaliziranja javnih sredstev ... Več.
Piše: Domen Savič
20 žensk, ki lahko krojijo prihodnost Slovenije kot bodoče predsednice, premierke in ministrice
15
25.07.2021 22:08
Kako se bo v ženskih kvotah odzrcalilo leto 2022, ki bo super volilno leto, saj se bodo zvrstile državnozborske, lokalne in še ... Več.
Piše: Uredništvo
Popravek: V Splošni bolnišnici Celje so bolnikom vstavili ustrezne zaklopke s CE certifikatom, ki so v uporabi v EU!
0
12.07.2021 19:00
V torek, 6. julija 2021 je bil na spletni strani Portalplus objavljen članek z naslovom V Splošni bolnišnici Celje so bolnikoma ... Več.
Piše: Uredništvo
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Država je tista, ki je pomembna, politik Janez Janša pa si bo pisal sodbo sam
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.980
02/
Plenice v oktobru: Sočutno starševstvo in nesporazumi v zvezi z njim
Katja Knez Steinbuch
Ogledov: 2.113
03/
V imenu očeta: Zunaj tekmujejo, kako bodo osvajali vesolje, v domačih logih pa se obmetavamo s preteklostjo in zavistjo
Pavle Okorn
Ogledov: 1.918
04/
Ali je v tej državi sploh še možno kaj narediti dobro in prav?
Miha Burger
Ogledov: 1.410
05/
Učinki kolektivne norosti in poraz levičarskih načel
Simona Rebolj
Ogledov: 1.385
06/
Zdravnikom so nam doslej grozili po elektronski pošti, zdaj pa nas že kar na ulici kličejo pred "vojaško sodišče"
Milan Krek
Ogledov: 1.433
07/
Za mano hodi pošastni črni pes, me rine v kot, kjer se zjokam kot nebogljeni otrok in pomislim na najhujše …
Ana Jud
Ogledov: 1.257
08/
V Butalah so pamet zaklenili v sode, da jim ne bi ušla na plano, v Sloveniji smo jo preglasili s smrtno tišino javne besede
Vili Kovačič
Ogledov: 864
09/
Dogaja se nam ulica, vi se pa obnašate kot prestrašene miši
Ana Jud
Ogledov: 2.669
10/
Proračuna 2022 & 2023: Zakaj potrebuje vlada skoraj milijardo evrov "proračunske rezerve" vsako leto?
Bine Kordež
Ogledov: 1.460