Razkrivamo

Kako so v TEŠ "pokurili" 280 milijonov evrov ali celotna zgodba o izgubi in insolventnosti Termoelektrarne Šoštanj

Pisati o Termoelektrarni Šoštanj (TEŠ) oziroma o njenem bloku 6 je pravzaprav preprosto. Lahko se izpostavi zgrešenost te naložbe in z njo povezanimi korupcijskimi dejanji, lahko se piše o ekološki problematiki, v zadnjem času pa je ta naložba aktualna tudi zaradi visokih izgub, zaradi katerih naj bi bila družba pred stečajem. Obravnava kateregakoli od navedenih vidikov TEŠ 6 pa pri bralcih okrepi prepričanje, da gre za najbolj zgrešeno naložbo v Sloveniji, katero bi bilo najbolje čim prej zapreti. Je temu res tako?

05.08.2021 22:46
Piše: Bine Kordež
Ključne besede:   TEŠ 6   Šoštanj   elektrika   HSE   BDP

Foto: eSvet

Brez delovanja TEŠ bi bila Slovenija skoraj 40-odstotno odvisna od uvoza, ob neugodnih hidroloških razmerah ali izpadu krške nuklearke pa tudi preko polovice.

Kot vsaka zgodba, tudi Termoelektrarna Šoštanj (TEŠ) ni črno-bela in ima tudi svoje argumente, ki zahtevajo temeljit premislek o bodočih odločitvah. Seveda ni namen tega teksta, da bi opravičeval ustreznost naložbe v blok 6 ali upravičenost za nadaljevanje obratovanja. Namen je samo nekoliko predstaviti vidik izgube, ki se v javnosti praviloma dokaj napačno interpretira in zaradi tega dodatno krepi prepričanje o nujnosti zaprtja elektrarne. Glede ustreznosti te naložbe in morebitni korupciji so bile napisane že cele knjige, uvedene razne preiskave, sporne poteze se preverjajo tudi na sodišču in o tem ne bi pisal. Tudi glede onesnaževanja okolja z izpusti je glede na usmeritve države nesporno, da je energetski obrat potrebno zapreti. Odprto ostaja edino vprašanje kdaj - takoj, do leta 2030 ali še kakih 10 let kasneje. A tudi to je področje, o katerem se ogromno razpravlja, o katerem je dosežena visoka stopnja soglasja in ga na tem mestu ne bi obravnaval. 

 

Lanska izguba Termoelektrarne Šoštanj v višini 280 milijonov evrov je bila v zadnjem času v medijih močno izpostavljena kot dodatni razlog, ki bi lahko pospešil prenehanje obratovanja. V nadaljevanju bi podrobneje pogledali, kaj je razlog izgube in kolikšno dodano vrednost dejansko ustvarja TEŠ. Pred tem pa mogoče vseeno še nekaj podatkov o položaju te termoelektrarne v slovenski energetiki.

 

 

Položaj TEŠ v slovenski energetiki

 

Dejstvo je, da TEŠ zagotavlja približno tretjino vse proizvedene električne energije Slovenije, kako desetino pa jo moramo uvažati. Ob tem je pomembno še drugo dejstvo, da namreč TEŠ lahko prilagaja proizvodnjo porabi. Zaradi tega v najbolj kritičnih mesecih pomanjkanja ali povečane potrošnje elektrike prispeva tudi 40 % vse potrebne elektrike. Kakorkoli prisegamo na elektriko, proizvedeno s sončnimi celicami, ta vir zaenkrat prispeva manj kot 3 % k celotni proizvodnji, a le malo takrat, ko jo najbolj potrebujemo. Brez delovanja TEŠ bi bila Slovenija skoraj 40-odstotno odvisna od uvoza, ob neugodnih hidroloških razmerah ali izpadu NEK tudi preko polovice. Tega pa si kot država, tudi zaradi strateške varnosti, preprosto ne moremo in ne smemo privoščiti. 

 

Glede na trenutno znane tehnologije in kljub usmeritvi v čim hitrejšo postavljanje sončnih elektrarn ter nadaljevanja izgradnje hidroelektrarn na Savi si do izgradnje drugega bloka nuklearke v Krškem, zaprtja TEŠ-a preprosto ne moremo predstavljati. Potrošnja elektrike, kot najbolj čistim energentom, bo s časom samo še večja, kar bo razmere pri oskrbi z elektriko le še zaostrilo. Vse to so razlogi, da bo TEŠ moral še kar nekaj časa obratovati, ker alternativ danes preprosto nimamo.

 

 

Rezultat poslovanja TEŠ

 

Seveda je potem takoj na mestu vprašanje - kaj pa izguba? V finančnem poslovanju družbe je vedno potrebno ločiti dodano vrednost, ki jo ustvarja posamezna družba, denarni tok in končni rezultat poslovanja (dobiček/izgubo). Dodana vrednost je s stališča države, z makroekonomskega vidika torej, najbolj pomembna kategorija. Pokaže, koliko je bilo v posamezni družbi ustvarjeno in kaj je potem na razpolago za delitev (za zaposlene, za lastnike, za državo/davke). Za podjetje je seveda končni rezultat zelo pomemben, a še bolj se danes spremlja denarni tok (EBITDA), ki ga družba ustvarja. Torej sredstva, ki ostanejo družbi po pokritju tekočih stroškov in jih lahko nameni za nove naložbe, odplačila posojil ali izplačila lastniku. Poglejmo te tri kategorije poslovnega rezultata za TEŠ skupaj s Premogovnikom Velenje (PV). Gre sicer za dve ločeni družbi, a sta pri poslovanju tako soodvisni, da je smiselno gledati rezultate skupaj.

 

 

 

 

Po bilančnih izkazih je bilo v teh dveh družbah zadnja tri leta ustvarjeno okoli 90 do 100 milijonov evrov dodane vrednosti letno. Dodatno pa je na TEŠ vezano veliko družb, ki zanju opravljajo razne storitve in v primeru zaprtja elektrarne seveda teh dohodkov in te dodane vrednosti ne bi bilo. Potem pa je vse bolj pomembno plačilo emisijskih kuponov kot neke vrste "kazni" za onesnaževanje okolja, kar je za TEŠ sicer strošek, za državo pa na drugi strani tudi prihodek, saj se sredstva stekajo v podnebni sklad. Ob zaprtju seveda tudi tega plačila ne bi bilo in s stališča države je plačevanje teh kuponov dodana vrednost.

 

Če seštejemo vse skupaj, je lani TEŠ k celotni dodani vrednosti države (BDP) prispeval kar blizu 200 milijonov evrov. To je približno toliko kot znaša npr. dodana vrednost v Petrolu ali Revozu, kar pomeni da spada TEŠ po pomembnosti za ustvarjanje dodane vrednosti v državi med največje družbe - in sicer ne glede na sicer izkazano izgubo. Ob zaprtju TEŠ-a bomo vse te dohodke (0,45 % BDP) seveda izgubili.

 

Iz zgornje tabele je potem razvidno, kako je vsa ta dodana vrednost porabljena. Skoraj 100 milijonov evrov gre za prejemke zaposlenih v obeh družbah in pri podizvajalcih ter okoli 25 milijonov za obresti. TEŠ namreč za najeta posojila plačuje obresti in poroštva po skoraj 5 % letno, kar bi bilo sicer smiselno zamenjati za današnje ugodnejše pogoje financiranja, a se tega seveda ne bo nihče lotil.

 

 

Plačilo emisijskih kuponov

 

Drugi največji znesek porabe ustvarjene dodane vrednosti v TEŠ-u pa gre za plačilo emisijskih kuponov. Plačilo teh sredstev, ki predstavlja vse večje breme za termoelektrarno in njenega lastnika (tj. državo), pa na drugi strani predstavlja priliv v podnebni sklad, ki je namenjen za sanacijo ekološke škode. Tam je trenutno zbranih že (neporabljenih) 130 milijonov eur, v naslednjih treh letih pa računajo na dodatnih 300 milijonov, torej bo skupaj razpoložljivih 430 milijonov evrov. Kakor ima država na eni strani težave s plačevanjem emisijskih kuponov v TEŠ-u, pa se zdi, da ima na drugi strani tudi "težave", kako ta denar potem učinkovito porabiti ...

 

Spodaj je spisek vseh 55 ukrepov (vrst porabe), kamor naj bi namenili skoraj pol milijarde evrov do leta 2023 (glede na dvigovanje cen emisijskih kuponov bo razpoložljivih sredstev verjetno še več!). Nekako se je težko znebiti občutka, da se dobesedno išče načine, kako ta sredstva porabiti. Na primer - nadgradnja železniških prog ali ureditev HE se financira tudi iz drugih virov, a bomo zaradi "presežka" denarja na podnebnem skladu verjetno za ta namen tudi iz tega vira namenili 80 milijonov evrov (in ustrezno manj iz proračuna).

 

 

Ne bomo ocenjevali ustreznosti porabe tega denarja, zavedati se moramo le, da bodo takšna sredstva na skladu pod pogojem, da TEŠ še obratuje. Lahko bi skoraj rekli, da jih država daje iz desnega v levi žep, le da se na desni (v TEŠ-u) muči z zbiranjem, na levi (v skladu) pa potem s tem, kako ta sredstva porabiti.

 

 

Slabitve naložb in izguba

 

Iz poslovanja je torej TEŠ uspel pokriti vse navedene tekoče izdatke in ustvariti celo pozitivni denarni tok. Zakaj torej izguba? V izgradnjo Bloka 6 je bilo vloženo skoraj 1,4 milijarde evrov, česar pa prihodki od prodaje elektrike ne pokrivajo - sicer predvsem zaradi močno povečane "kazni" zaradi izpustov (beri plačevanja emisijskih kuponov).Tu seveda lahko odpremo diskusijo o upravičenosti in ustreznosti naložbe, a za današnjo odločanje so pomembni samo tekoči prihodki in tekoči stroški in ne morebitni stari grehi. Pri tekočem poslovanju ima TEŠ pozitivni denarni tok, vzporedno pa ustvari še ogromno dodano vrednost, ki jo z zaprtjem izgubimo (seveda tudi škodljive izpuste).

 

Vrednost vsake naložbe se praviloma v času njene življenjske dobe odpiše (amortizira), kar povzroča dodatne stroške in v TEŠ-u tudi izgubo. Zaradi opisanih rezultatov poslovanja in pričakovanega hitrejšega zaprtja termoelektrarne so v družbi ocenili, da je potrebno vrednost naložbe poleg amortizacije odpisovati hitreje. Zato so že leta 2019 vrednost oslabili za dodatnih 408 milijonov, lani pa še za 243 milijonov evrov. To je tudi povzročilo visoko lansko izgubo, poslabšalo kapitalsko ustreznost in odprlo razpravo o nevarnosti stečaja družbe.

 

Takšno dodatno zmanjšanje vrednosti naložbe je namreč močno znižalo kapital družbe in brez ukrepanja bi družba res postala insolventna. Seveda lastnik (Holding Slovenske elektrarne d.o.o. - HSE) tega ni mogel dovoliti, zato je lani povečal kapital za 150 milijonov s konverzijo terjatev in zagotovil kapitalsko ustreznost TEŠ-a. To so seveda dodatne obremenitve za TEŠ in HSE, zavedajoč se, da bo potrebno oslabiti še preostalih 500 milijonov vrednosti naložbe, to delajo postopno. Pri višini slabitve gledajo tudi kapitalsko sposobnost lastnika - HSE (tudi on potem odpisuje vrednost naložbe v TEŠ), sicer bi lahko imela probleme z insolventnostjo tudi ta družba.

 

Pri oceni višine dodatne slabitve gre dejansko za subjektivno oceno, koliko lahko še znižajo vrednost naložbe, da ne bi preveč znižalo kapitala krovne družbe HSE. Pri pa je zanimivo, kako se potem ta dodatna slabitev (lani 243 milijonov evrov na TEŠ in posledično dodatna slabitev naložbe v TEŠ s strani HSE za 300 milijonov) prikazuje kot najbolj točno ugotovljen znesek s strani pooblaščenih ocenjevalcev in potrditvijo revizorjev.

 

 

"Poštena" vrednost družbe

 

Lani se namreč ni zgodilo nič posebnega, da so morali ravno lani oslabiti naložbo za teh 243 milijonov - to bi lahko naredili tudi leto ali dve preje ali tudi kasneje, lahko tudi več ali manj. A so se pač tako odločili, revizorji pa potem potrdili, da točno ta znesek v knjigah "pošteno odraža finančni položaj družbe". Vrednost naložb v osnovnih sredstvih TEŠ je bila npr. konec leta 2019 milijardo evrov in v letnem poročilu piše, da je ta vrednost "poštena", nato pa jo v letu 2020 znižajo na 787 milijonov evrov in po novem je tudi ta vrednost "poštena" (čez leto pa mogoče že neka tretja). 

 

Pri tem je tudi zanimivo, da so se odločili ravno za 243 milijonov evrov slabitve. Skupna izguba TEŠ je zaradi tega znašala 49 % osnovnega kapitala družbe. Na drugi strani namreč zakon pravi, da se šteje, da je družba insolventna, če izguba preseže 50 % osnovnega kapitala. Tudi to je bil najbrž razlog, da so cenilci ugotovili potrebo po točno takšni višini slabitve. A kot rečeno, to so samo računovodske spremembe v bilancah, ki so seveda pomembne za ugotavljanje kapitalske ustreznosti družbe - vendar pa na tekoče poslovanje (prilive, odlive denarnih sredstev) neposrednega vpliva nimajo.

 

 

Dejstva o TEŠ

 

Kakorkoli torej lahko ugotavljamo pretekle slabe odločitve glede izgradnje šestega bloka elektrarne, je danes dejstvo:

 

  • da TEŠ proizvede tretjino vse električne energije v Sloveniji, v najbolj kritičnih mesecih za oskrbo še več; lahko se sicer zapre, a ob danes poznanih tehnologijah proizvodnje, prenosa in shranjevanja električne energije bi postali z zaprtjem TEŠ-a pred izgradnjo NEK 2, energetsko tako močno odvisni od tujine (tudi do polovice v kritičnih obdobjih), da si tega ne smemo privoščiti, ne finančno in še manj strateško ter varnostno;

 

  • da TEŠ kljub računovodski izgubi s prodajo elektrike danes za Slovenijo ustvarja blizu 200 milijonov evrov dodane vrednosti, kar je eden večjih prispevkov kake družbe k BDP države.

 

 

Nesporno je, da bo TEŠ zaradi ekoloških vidikov potrebno zapreti, a pri odločitvi kdaj se bo to zgodilo, je poleg obsega škodljivih izpustov potrebno upoštevati tudi oba navedena vidika in se zavedati vseh posledic te sicer pričakovane odločitve.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
14
Ruska invazija na Ukrajino je morda le še vprašanje dni, razen če bo Putin v zadnjem hipu presenetil z mirovnim predlogom
28
21.01.2022 02:57
Rusija kopiči svoje čete na svoji meji z Ukrajino, pa tudi v Belorusiji na njeni ukrajinski meji. Gre za številčne sile, ki bi ... Več.
Piše: Božo Cerar
Zapomnite si ta imena: Poslanke in poslanci, ki so glasovali za status quo glede prirejenih javnih razpisov in korupcije v zdravstvu!
12
19.01.2022 03:28
Kljub precejšnji skepsi je zakonodajalec le potrdil spremembe in dopolnitve zakona o javnem naročanju, s čemer naj bi se končala ... Več.
Piše: Uredništvo
China’s Belt and Road Initiative: A win-win or a debt trap? The Case of African States
17
18.01.2022 00:00
As the multi-trillion Belt and Road Initiative (BRI) gains momentum in Africa through a slew of big infrastructure projects, the ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Od podražitev elektrike bodo na koncu profitirale zlasti domače državne energetske družbe
12
12.01.2022 20:55
Na ekonomskem področju se v zadnjem obdobju največ pozornosti namenja inflaciji, pri čemer še posebej izstopa rast cen ... Več.
Piše: Bine Kordež
Poteza, ki si zasluži aplavz: Julian Assange postal častni član slovenskega centra PEN
21
11.01.2022 19:00
Na prvi ponedeljek novega leta 2022 smo člani in članice upravnega odbora Slovenskega centra PEN soglasno izvolili Juliana ... Več.
Piše: Uredništvo
Sprenevedanje Unesca glede težav projekta COBISS.Net ter zmeda glede statusa in dejavnosti IZUM-a pod pokroviteljstvom Unesca
2
10.01.2022 22:07
IZUM z zgodovinsko pogojenim in zavajajočim imenom Institut informacijskih znanosti se je po izločitvi iz Univerze v Mariboru ... Več.
Piše: Tomaž Seljak
Ženevski dialog: "Njet" ruskim prizadevanjem za novo Jalto v Evropi
21
09.01.2022 23:01
V Ženevi se danes (10. januarja) začenjajo diplomatski pogovori med Rusijo in Združenimi državami Amerike, ki jim bodo čez dva ... Več.
Piše: Božo Cerar
Panika na levici: Če jim bo Golob odletel iz rok, jih ne reši niti Kos na strehi!
14
07.01.2022 19:00
Nekateri precejšnji zmedi na levici, kjer bele eminence iz ozadja še vedno iščejo Mesijo oziroma Antijanšo, sicer iz gole ... Več.
Piše: Uredništvo
Zapuščina spravljivosti: Poslednje leto nekega predsednika
17
04.01.2022 23:05
22. decembra letos bo predsedniška palača na Erjavčevi izgubila dolgoletnega stanovalca. Še ne šestdesetletni Borut Pahor bo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Utemeljenost razkritij o pogojih vrhovnega sodnika Branka Masleše za opravljanje sodniške funkcije
24
28.12.2021 21:59
Prispevek je odziv na aktualna medijska razkritja novinarjev v smeri morebitnega neizpolnjevanja pogojev sodnika Vrhovnega ... Več.
Piše: Žiga Stupica
Manipulacije z javnim mnenjem niso le norčevanje iz volivcev, ampak imajo lahko tudi resne posledice za demokracijo
20
19.12.2021 22:06
V zadnjih tednih smo bolj kot kadarkoli do sedaj v zgodovini Slovenije priča ustvarjanju javnega mnenja prek lansiranja ... Več.
Piše: Uredništvo
Patriotske igre: Kako se izogniti najhujšemu v Ukrajini in na Tajvanu
16
16.12.2021 21:04
Nobena globalna struktura miru ne more biti stabilna in varna, če vse strani ne priznajo legitimnih varnostnih interesov drugih. ... Več.
Piše: Jeffrey Sachs
Nekaj mitov in legend o "mrtvem denarju" in milijardnih depozitih na naših bankah
10
12.12.2021 22:30
Od zbranih 23,8 milijard evrov depozitov prebivalstva banke namenijo 11,1 milijard za posojila nazaj ljudem (največ ... Več.
Piše: Bine Kordež
Tragedija na Soči: Za smrt desetletnega Jaše še nihče ni odgovarjal, kar je nov dokaz "vrhunskega" slovenskega pravosodja
11
30.11.2021 21:00
Desetletni deček Jaša Šavli, ki je lani poleti utonil v Soči, kjer ga je odnesel nenadni plimni val narasle reke, do česar je ... Več.
Piše: Uredništvo
Intelektualci predlagajo "zavezništvo za politično sredino", ki bi podrlo aktualne zidove izključevanja
24
11.11.2021 22:38
Matej Avbelj, Peter Jambrek, Ernest Petrič, Janez Podobnik, Dimitrij Rupel, Ivan Štuhec, Žiga Turk, Marko Voljč in Tomaž ... Več.
Piše: Uredništvo
Vili Kovačič: "Zahtevamo javnost sojenja, javnost dohodkov in odpravo neznanja tistih, ki nam sodijo v imenu ljudstva!"
14
07.11.2021 21:15
Pobuda štirih civilnodružbenih skupin je zaradi kroničnega nezaupanja in izjemno nizkega ugleda slovenskega sodstva dobronamerna ... Več.
Piše: Uredništvo
Hrvaški Bleiburg: Disgenetični učinki komunističnega terorja na genski zapis populacije žrtev
16
29.10.2021 21:00
Komunistični genocidi so neposredno vplivali na upad kulturne in gospodarske rasti narodov vzhodne Evrope, ker je bilo veliko ... Več.
Piše: Tom Sunić
Demografski sklad je v interesu tistih, ki bi radi obvladovali milijarde državnega premoženja, na višino pokojnin pa ne bo imel omembne vrednega vpliva
5
18.10.2021 22:20
Kot kaže, zakon, ki naj bi končno uredil delovanje Demografskega sklada, niti pod mandatom sedanje vlade ne bo sprejet. Apetiti ... Več.
Piše: Bine Kordež
Proračuna 2022 & 2023: Zakaj potrebuje vlada skoraj milijardo evrov "proračunske rezerve" vsako leto?
5
10.10.2021 20:00
Še pred uvodom v predstavitev proračunov za prihodnji dve leti (2022-2023) je večji del opozicije odkorakal iz parlamenta in ... Več.
Piše: Bine Kordež
Po Trumpovi "America First" je zdaj toplo vodo v Kliničnem centru odkril Jože Golobič s sloganom "Patient First"
15
27.09.2021 23:00
Kaj je na Jožetu Golobiču tako posebnega, da se je kljub zatrjevanju, da ga položaj generalnega direktorja Kliničnega centra s ... Več.
Piše: Uredništvo
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Zapomnite si ta imena: Poslanke in poslanci, ki so glasovali za status quo glede prirejenih javnih razpisov in korupcije v zdravstvu!
Uredništvo
Ogledov: 2.206
02/
Novak Đoković je igral na karto "budi pametan i pravi se glup", a je izpadel samo glup
Ana Jud
Ogledov: 2.259
03/
Pandemija enoumja v znanosti in družbi
Simona Rebolj
Ogledov: 1.828
04/
Ruska invazija na Ukrajino je morda le še vprašanje dni, razen če bo Putin v zadnjem hipu presenetil z mirovnim predlogom
Božo Cerar
Ogledov: 1.536
05/
Težko je živeti v kletki. V mestu Gogi. Biti ves čas talec ene in iste ideologije.
Pavle Okorn
Ogledov: 1.300
06/
Dediščina komunizma: Vzhodna Evropa in Slovenija plačujeta visoko ceno zaradi nezaupanja javnosti v cepljenje
Milan Krek
Ogledov: 1.373
07/
China’s Belt and Road Initiative: A win-win or a debt trap? The Case of African States
Valerio Fabbri
Ogledov: 957
08/
Ljudje pa nič. Ostajajo doma in čakajo. Na kaj, vas prosim? Na rešilca, ki jih bo odpeljal v bolnišnico?
Milan Krek
Ogledov: 1.967
09/
Dolgo zamolčevana ukrajinska zgodba o ekonomskem kolapsu, ki jo lahko Rusija izkoristi namesto vojaškega konflikta
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 412
10/
Ne film ne drama, ampak vmesno stanje. Biti na nobeni strani. Biti na svoji zemlji.
Dragan Živadinov
Ogledov: 721