Komentar

Učinek pregleda Tanie Candiani: Ljudje v svoji enakosti praznujemo drugačnost

Te dni potekajo na mnogih razstaviščih sveta pogojno imenovane In vitro razstave, ki na različne načine tematizirajo ekološka stanja naše planetarne stvarnosti. Ena izmed njih je premišljeno postavljena v Muzeju suvremene umetnosti v Beogradu. Z besedami Buckminster Fullerja urgentno sporoča: Posadki vesoljske ladje Planet Zemlja počasi zmanjkuje goriva. Posadka nujno potrebuje kisik! In potem zvočni signal ter alarm.

07.08.2021 20:09
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Muzej sodobne umetnosti   Beograd   Tania Candiani   Ars Electronica   Učinek pregleda

Foto: Osebni arhiv

V visokomodernistični postavitvi umetnine Tanie Candiani vidimo v klanjanju in spoštovanju veliko mobilizacijsko energijo.

Pomebno je vedeti, da to ni kritika razstave, temveč le razširjeno poročilo o njej. Razstava Učinek pregleda ne izhaja iz neposredne iskušnje covid-virusne stvarnosti, temveč iz umetnin, ki so jo napovedovale z različnimi avtorskimi pristopi. Nekatere so to storile na izjemen način! Največkrat je vir eko-umetniškega delovanja segrevnje podnebja ali virusno razširjanje, včasih pa neokolonialne patologije. Tako kot je Paul Cezanne za svoj umetniški motiv uprabljal limone, današnji umetniki proizvajajo umetnine z geološkimi motivi ali z motivi klime. Enoten motiv proizvede pri različnih avtorjih heterogene rezultate. Vsaka razstava je najprej prepoznavanje stališč, v drugem koraku pa njihovo usklajevanje, izhajajoč iz dikatata motiva. Kustos v umetninah prepozna smisle in jih razporedi v različne oddelke in pododdelke. Na razstavi Učinek pregleda v eko LAB-e: a.) rod, rasa in kolonialna sled, b.) vodotopije, c.) brez robov, d.) nauki staroselskih znanj, e.) po antropocentrizmu in f.) povratek v bodočnost.

 

Kustosa rastave sta Blanka de la Tore in Zoran Erić

 

Takoj na začetku slogovna digresija: še dobro, da je modernizem zaenkrat nedokončan projekt. Če naredimo časovno delitev primerjalno z renesančno, nastopi po ranem modernizmu proizvodnja umetnin s pomočjo viskomodernističnih strategij. Vsi stilno-formativnimi napori pa so usmerjeni v pozni modernizem XXII. stoletja. Razstava Učinek pregleda nam proizvede učinek visokomodernističnega preseka. Konec digresije.  

 

Te dni potekajo na mnogih razstaviščih sveta pogojno imenovane In vitro razstave, ki na različne načine tematizirajo ekološka stanja naše planetarne stvarnosti. Ena izmed njih je premišljeno postavljena v Muzeju suvremene umetnosti v Beogradu. Z besedami Buckminster Fullerja urgentno sporoča: Posadki vesoljske ladje Planet Zemlja počasi zmanjkuje goriva. Posadka nujno potrebuje kisik! In potem zvočni signal ter alarm.

 

Razstava nam na noben način ne želi uveljavljati ideje, da je prišlo do stilne spremembe v umetnosti, temveč želi kritično bdeti nad dnevi, ki jih trenutno živimo. Predvsem bdeti nad ideološkim aparatom, ki jih upravlja. To je kritična razstava, ki si ne želi, da bi bil človek prisiljen izbirati med etnonacinalizmom ali neokolonializmom. Bio-artistična umetnost je največkrat globoko kritična do stvarnosti. Umetnine na beograjski razstavi izražajo stališča o bio-politiki, bio-abstrakciji ter In vitro procesualnosti. 

 

Razstavljalci in razstavljalke so regionalni in istočasno intrenacionalni umetniki in umetnice: Ravi Agarwal, Maria Thereza Alves, Vasco Araújo, Amy Balkin, Anca Benera & Arnold Estefan, Luna Bengoechea Peña, Ursula Biemann, Tania Candiani, Juanli Carrión, Carolina Caycedo, Tomas Colbengtson, Dušan Čavić & Dušan Šaponja, Cian Dayrit, Ex-Artists’ Collective (Anikó Loránt – Tamás Kaszás), Dirk Fleischmann, Nina Galić, Regina José Galindo, Asunción Molinos Gordo, Kitti Gosztola, Lungiswa Gqunta , Tue Greenfort, Michaela Grill, Igor Grubić, Christina Hemauer & Roman Keller, Markus Hiesleitner, IC-98, Ingela Ihrman, The Institute of Queer Ecology, ISUMA, Anne Duk Hee Jordan, Kinga Kiełczyńska, Jacob Kirkegaard , Elena Lavellés, Diana Lelonek, Ernst Logar, Tea Mäkipää, Mary Mattingly, Nemanja Milenković, Anna Moreno, Amor Muñoz, Kevin Michael Murphy, Michael Najjar, Branislav Nikolić, Mirko Nikolić, Nils Norman, Fernando Palma, PSJM (Cynthia Viera & Pablo San José), Marjetica Potrč, Minna Rainio & Mark Roberts, Beth Stephens & Annie Sprinkle, Vera Stevanović, Robertina Šebjanič & Gjino Šutić, Škart, Thomas Thwaites, Adrienn Újházi, Marie Velardi, Mariëlle Videler, Tanja Vujinović, Juan Zamora in Bo Zheng. 

 

Ves njihov napor je usmerjen proti kapitalistični postindustrijski globalizaciji. Eno takšnih umetnin avtorice Tanie Candiani z naslovom Spoštovanje (Reverencia) iz leta 2019 bom v finalu komentarja tudi osvetlil. Večinsko so umetnine postavljene v poziciji In vitro kot trodimenzionalne postavitve, ambienti, video dokumentirani projekti in fotografski printi, ki zasledujejo proizvodnjo umetniškega procesa. 

 

Razstava nas med drugim opozarja, da nimamo dovolj dobro razvitega instrumentarija za razumevanje trenutnega stanja sveta umetnosti. To delo ponavadi opravljajo umetnostni zgodovinarji. Menim, da je nastopil trenutek, ko bi se morali filozofi in filozofinje bolj intenzivno vključiti v operacijo razumevanja preseka evolucijskega trenutka v umetnosti. V marsikateri umetnini, če vanjo kritično upremo oči, vidimo metodološke ponovitve XX. stoletja. Tudi to je včasih potrebno. Kako bi se sicer spominjali preteklih umetnin?

 

V menjajočih belih in črnih škatlah Muzeja suvremene umetnosti v Beogradu se pred nami uveljavlja estetska misel o eko-umetnosti: o bio/artu in artivizmu, ki se je razvijala zadnjih štirideset let predvsem na festivalu Ars Electronica v Linzu. Vse, kar sem premišljeval zadnjih šest let o razvojni oziroma o eksperimenatalni umetnosti, se na razstavi na premišljen način sešteva. Izvrstno je tudi to, da se je beograjski Muzej sodobne umetnosti preoblikoval iz muzeja umetnosti federalnih republik v muzej transnacionalne umetnosti. Tako so se nacionalne mitopolitične fabule začele vsaj delno razgrajevati. Ravno razstava Učinek pregleda je izvrsten primer natančno izbranih raznorodnih poetik. V njej prepoznamo možno mobilizacijsko energijo za izhod iz prevladujoče distopije.

 

Na razstavi vidimo večinsko sodobne umetniške prakse, ključnega pomena pa je, da je prisotna tudi razvojna umetnost, ki v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani še vedno nima svojega prostora predstavljanja in shranjevanja. Če muzej Moderne umetnosti predstavlja umetnost celotnega XX. stoletja, Muzej sodobne umetnosti, predstavlja umetnost včerajšnejga dne. Muzej razvojne umetnosti pa predstavlja aktiven, premišljen odnos do bližnje in daljne bodočnosti. V obravnavi procesira tiste umetnine, ki imajo potencial za oblikovanje bodočnosti.

 

Ples in plesni. Za razumevanje tistega, kar se nam je zgodilo, je nujno potrebna zgodovinska distanca. Dosežemo jo tako, da dogodke razporejamo, redefiniramo in jih ponovno razporejamo. Pri tem pa jih poizkušamo razumeti. Če je potrebno, moramo celoten proces večkrat ponoviti. Tudi v zgodovini umetnosti je takšen proces nujen. 

 

Kot sem napovedal, bom osvetliI umetnino Tanie Candiani z naslovom Spoštovanje (Reverencia). Pritegnila me je s svojo obrednostjo. Tania Candiani je ob umetnini Spoštovanje izjavila: Ljudje v svoji enakosti praznujemo drugačnost! 

 

Tradicionalni mehiški staroselski ples, imenovan Danza de Los Quetzales, je eden redkih obrednih plesov, ki je preživel nasilno evangelizacijo. Kot takšen presega nacionalni imaginarij, ki se nam predstavlja kot mehiški oziroma španski. V osnovi njegova obrednost iskazuje spoštovanje do drugega s ponavljanjem - s klanjanjem. Priklanjanje kot izraz spoštovanja etimološko nima jasno izražene funkcije. Delno izhaja iz - kloniti, pokoriti se.

 

Navodila za priklanjanje:  V samem plesu nastopa njegova univerzalna lepota. Staroselci nam z lepoto plesnega obreda (s kulturo) sporočajo, da so tukaj in še vedno kljubujejo. V visokomodernistični postavitvi umetnine Tanie Candiani vidimo v klanjanju in spoštovanju veliko mobilizacijsko energijo. Seveda v imenu etičnega! Brez moraliziranja. Z veliko ironije in nič cinizma.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
5
Uredniški komentar: Medtem ko se svet bori z virusom, se bodo Slovenci pobili med sabo!
0
16.09.2021 21:45
Slovenski provincializem je v zadnjih dveh dneh spet prišel do izraza. Potem ko je drhal v sredo zvečer parlament obmetavala z ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Četudi bi bila Slovenija res pripravljena na revolucijo, major Troha ni človek, ki bi jo lahko vodil
11
15.09.2021 21:31
Slovenija je raj za anticepilce. Ljudje niti lastnih otrok nočejo dati cepiti proti hudim otroškim boleznim, kaj šele da bi se z ... Več.
Piše: Ana Jud
Hipotetično se lahko sprašujem, ali je tudi Marjan Šarec del proticepilskega gibanja
13
14.09.2021 22:59
Nekdanji predsednik vlade Marjan Šarec ve vse. On je prepričan, da delam slabo in da me je potrebno zamenjati. Kako se lahko ... Več.
Piše: Milan Krek
Kriptopahor, s.p. ali polemika o predlaganem zakonu o "obdavčenju kriptonaložb"
8
13.09.2021 21:00
Spoštovani gospod profesor, ali ne bi bilo bolje, da se prej posvetujete s strokovnjaki s področja virtualnih valut in ... Več.
Piše: Ivan Simič
Svetloba je za arhitekta vir energije in misterij neskončne globine
4
12.09.2021 22:00
Svetloba je v teh vročih in suhih delih arabskega sveta pridušena, prah se dviga s sapico in mističnost dni je ... Več.
Piše: Robert Klun
"Ni več vprašanje, kaj lahko digitalno naredi za nas, temveč kaj lahko mi naredimo za digitalno."
3
11.09.2021 23:33
Glede na vse pretrese, ki smo jih doživeli v preteklem letu in pol, je postalo jasno, da človeštvu zmanjkuje časa pri ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Bolje najbrž ne bo nikoli: 11. september, dvajset let kasneje
9
10.09.2021 22:50
V množici analiz, študij in razmišljanj o obdobju po 11. septembru 2001 pogrešam eno samo, preprosto ugotovitev: da danes živimo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Recenzija: Udbovski učbenik, osnovni tečaj
8
09.09.2021 20:00
Udba je kratica za službo Uprava državne bezbednosti, ki je dolga leta delovala kot jugoslovanska tajna policija. Čeprav ... Več.
Piše: Ana Jud
"Ko sem prišel na NIJZ, sem dobil epidemiologe praktično s svinčnikom in papirjem v času svetovne digitalizacije tega področja."
21
07.09.2021 21:00
Kljub temu, da cepljenje počasi, a vztrajno napreduje in da je danes polno cepljenih že prek milijona prebivalcev Slovenije, je ... Več.
Piše: Milan Krek
Ko dojameš, da so med nami tudi novinarji, ki so za nekaj evrov pripravljeni spisati marsikaj, je najbolje zamahniti z roko
10
06.09.2021 21:05
Še pred kratkim sem pri tistih, ki so o meni pisali neresnice, namesto pomoči sodišča iskal napake v njihovem življenju in sem ... Več.
Piše: Ivan Simič
Prenova šolskega sistema je nujna, ne pa tudi zamenjava ene ideologije za drugo
11
05.09.2021 22:00
Otroci so naše največje bogastvo in čas je, da jim tudi država to prizna, dokaže in pokaže. Glede na čase in potrebe trga dela ... Več.
Piše: Aleksandra Pivec
Nedeljska pridiga: Kaj bi mi brez sovražnega govora
6
05.09.2021 11:00
Razmah sovražnega govora v Sloveniji je le eden izmed simptomov vsebinskega deficita. Večina ljudi je zadovoljna, da lahko ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Prostor umetnosti ni nič drugega kot dediščina bojev za osvoboditev
2
04.09.2021 23:08
V zadnjih letih, odkar pišem umetniške refleksije, sem bil kar nekajkrat v skušnjavi, da bi napisal razdiralne kritike o lokalni ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Janše na volitvah ne more premagati opozicija, Janšo lahko z oblasti vržejo le anticepilci
12
03.09.2021 21:00
Opozicija njegovega veličanstva, maršala osamosvojitve, se zaman trudi. Tudi mainstream mediji po nepotrebnem zganjajo histerijo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Nekaj je grozno narobe s svetom, v katerem odrasli, razgledani in izobraženi ljudje postajajo teoretiki zarot
17
02.09.2021 20:00
Zadnjič sem zapisala, da bi cepljenje moralo biti obvezno, kajti edino tako bi se izognili četrtemu valu korone. Prijatelj ... Več.
Piše: Ana Jud
Aktivni državljan in večja transparentnost pri trošenju našega javnega denarja
6
01.09.2021 21:59
O Aktivnem državljanu pišem na tem portalu že od junija 2016 pa vse do danes; kako lahko njegovo sodelovanje pomaga pri ... Več.
Piše: Miha Burger
Med Saigonom in Kabulom: Ali Združene države Amerike res izgubljajo vojne?
17
30.08.2021 20:50
ZDA torej ne širijo demokracije, temveč jo zagotavljajo dozirano, na žličko, kar sicer prinaša znosnejše življenje v zrušenih ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Gospod ravnatelj, živimo v 21. stoletju in ne v 18. stoletju; pridite nazaj v 21. stoletje.
14
30.08.2021 08:38
Šele pred kratkim sem končno prišel do originalnega popularnega pisma enega od slovenskih osnovnošolskih ravnateljev. V pismu v ... Več.
Piše: Milan Krek
Njegovi dve stoletji - hommage Borisu Pahorju
6
29.08.2021 11:00
Boris Pahor je zadnji ali pa vsaj eden zadnjih še živečih pričevalcev obeh svetovnih morij in treh totalitarnih režimov. Eden ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Kdor ne bo mislil, bo letel ven
5
28.08.2021 22:43
Obeležujemo stoletnico rojstva Dimitrija Bašičevića Mangelosa in Josepha Beuysa. Ravno Mangelos je bil tisti, ki me je spodbudil ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Ko dojameš, da so med nami tudi novinarji, ki so za nekaj evrov pripravljeni spisati marsikaj, je najbolje zamahniti z roko
Ivan Simič
Ogledov: 2.659
02/
Recenzija: Udbovski učbenik, osnovni tečaj
Ana Jud
Ogledov: 1.800
03/
Hipotetično se lahko sprašujem, ali je tudi Marjan Šarec del proticepilskega gibanja
Milan Krek
Ogledov: 1.678
04/
"Ko sem prišel na NIJZ, sem dobil epidemiologe praktično s svinčnikom in papirjem v času svetovne digitalizacije tega področja."
Milan Krek
Ogledov: 1.845
05/
Četudi bi bila Slovenija res pripravljena na revolucijo, major Troha ni človek, ki bi jo lahko vodil
Ana Jud
Ogledov: 1.225
06/
Kriptopahor, s.p. ali polemika o predlaganem zakonu o "obdavčenju kriptonaložb"
Ivan Simič
Ogledov: 1.304
07/
Bolje najbrž ne bo nikoli: 11. september, dvajset let kasneje
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.193
08/
Visoka gospodarska rast v Sloveniji je rezultat občutno višjih plač v javnem sektorju in državnih subvencij
Bine Kordež
Ogledov: 1.138
09/
Janše na volitvah ne more premagati opozicija, Janšo lahko z oblasti vržejo le anticepilci
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.428
10/
Svetloba je za arhitekta vir energije in misterij neskončne globine
Robert Klun
Ogledov: 816