Komentar

Učinek pregleda Tanie Candiani: Ljudje v svoji enakosti praznujemo drugačnost

Te dni potekajo na mnogih razstaviščih sveta pogojno imenovane In vitro razstave, ki na različne načine tematizirajo ekološka stanja naše planetarne stvarnosti. Ena izmed njih je premišljeno postavljena v Muzeju suvremene umetnosti v Beogradu. Z besedami Buckminster Fullerja urgentno sporoča: Posadki vesoljske ladje Planet Zemlja počasi zmanjkuje goriva. Posadka nujno potrebuje kisik! In potem zvočni signal ter alarm.

07.08.2021 20:09
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Muzej sodobne umetnosti   Beograd   Tania Candiani   Ars Electronica   Učinek pregleda

Foto: Osebni arhiv

V visokomodernistični postavitvi umetnine Tanie Candiani vidimo v klanjanju in spoštovanju veliko mobilizacijsko energijo.

Pomebno je vedeti, da to ni kritika razstave, temveč le razširjeno poročilo o njej. Razstava Učinek pregleda ne izhaja iz neposredne iskušnje covid-virusne stvarnosti, temveč iz umetnin, ki so jo napovedovale z različnimi avtorskimi pristopi. Nekatere so to storile na izjemen način! Največkrat je vir eko-umetniškega delovanja segrevnje podnebja ali virusno razširjanje, včasih pa neokolonialne patologije. Tako kot je Paul Cezanne za svoj umetniški motiv uprabljal limone, današnji umetniki proizvajajo umetnine z geološkimi motivi ali z motivi klime. Enoten motiv proizvede pri različnih avtorjih heterogene rezultate. Vsaka razstava je najprej prepoznavanje stališč, v drugem koraku pa njihovo usklajevanje, izhajajoč iz dikatata motiva. Kustos v umetninah prepozna smisle in jih razporedi v različne oddelke in pododdelke. Na razstavi Učinek pregleda v eko LAB-e: a.) rod, rasa in kolonialna sled, b.) vodotopije, c.) brez robov, d.) nauki staroselskih znanj, e.) po antropocentrizmu in f.) povratek v bodočnost.

 

Kustosa rastave sta Blanka de la Tore in Zoran Erić

 

Takoj na začetku slogovna digresija: še dobro, da je modernizem zaenkrat nedokončan projekt. Če naredimo časovno delitev primerjalno z renesančno, nastopi po ranem modernizmu proizvodnja umetnin s pomočjo viskomodernističnih strategij. Vsi stilno-formativnimi napori pa so usmerjeni v pozni modernizem XXII. stoletja. Razstava Učinek pregleda nam proizvede učinek visokomodernističnega preseka. Konec digresije.  

 

Te dni potekajo na mnogih razstaviščih sveta pogojno imenovane In vitro razstave, ki na različne načine tematizirajo ekološka stanja naše planetarne stvarnosti. Ena izmed njih je premišljeno postavljena v Muzeju suvremene umetnosti v Beogradu. Z besedami Buckminster Fullerja urgentno sporoča: Posadki vesoljske ladje Planet Zemlja počasi zmanjkuje goriva. Posadka nujno potrebuje kisik! In potem zvočni signal ter alarm.

 

Razstava nam na noben način ne želi uveljavljati ideje, da je prišlo do stilne spremembe v umetnosti, temveč želi kritično bdeti nad dnevi, ki jih trenutno živimo. Predvsem bdeti nad ideološkim aparatom, ki jih upravlja. To je kritična razstava, ki si ne želi, da bi bil človek prisiljen izbirati med etnonacinalizmom ali neokolonializmom. Bio-artistična umetnost je največkrat globoko kritična do stvarnosti. Umetnine na beograjski razstavi izražajo stališča o bio-politiki, bio-abstrakciji ter In vitro procesualnosti. 

 

Razstavljalci in razstavljalke so regionalni in istočasno intrenacionalni umetniki in umetnice: Ravi Agarwal, Maria Thereza Alves, Vasco Araújo, Amy Balkin, Anca Benera & Arnold Estefan, Luna Bengoechea Peña, Ursula Biemann, Tania Candiani, Juanli Carrión, Carolina Caycedo, Tomas Colbengtson, Dušan Čavić & Dušan Šaponja, Cian Dayrit, Ex-Artists’ Collective (Anikó Loránt – Tamás Kaszás), Dirk Fleischmann, Nina Galić, Regina José Galindo, Asunción Molinos Gordo, Kitti Gosztola, Lungiswa Gqunta , Tue Greenfort, Michaela Grill, Igor Grubić, Christina Hemauer & Roman Keller, Markus Hiesleitner, IC-98, Ingela Ihrman, The Institute of Queer Ecology, ISUMA, Anne Duk Hee Jordan, Kinga Kiełczyńska, Jacob Kirkegaard , Elena Lavellés, Diana Lelonek, Ernst Logar, Tea Mäkipää, Mary Mattingly, Nemanja Milenković, Anna Moreno, Amor Muñoz, Kevin Michael Murphy, Michael Najjar, Branislav Nikolić, Mirko Nikolić, Nils Norman, Fernando Palma, PSJM (Cynthia Viera & Pablo San José), Marjetica Potrč, Minna Rainio & Mark Roberts, Beth Stephens & Annie Sprinkle, Vera Stevanović, Robertina Šebjanič & Gjino Šutić, Škart, Thomas Thwaites, Adrienn Újházi, Marie Velardi, Mariëlle Videler, Tanja Vujinović, Juan Zamora in Bo Zheng. 

 

Ves njihov napor je usmerjen proti kapitalistični postindustrijski globalizaciji. Eno takšnih umetnin avtorice Tanie Candiani z naslovom Spoštovanje (Reverencia) iz leta 2019 bom v finalu komentarja tudi osvetlil. Večinsko so umetnine postavljene v poziciji In vitro kot trodimenzionalne postavitve, ambienti, video dokumentirani projekti in fotografski printi, ki zasledujejo proizvodnjo umetniškega procesa. 

 

Razstava nas med drugim opozarja, da nimamo dovolj dobro razvitega instrumentarija za razumevanje trenutnega stanja sveta umetnosti. To delo ponavadi opravljajo umetnostni zgodovinarji. Menim, da je nastopil trenutek, ko bi se morali filozofi in filozofinje bolj intenzivno vključiti v operacijo razumevanja preseka evolucijskega trenutka v umetnosti. V marsikateri umetnini, če vanjo kritično upremo oči, vidimo metodološke ponovitve XX. stoletja. Tudi to je včasih potrebno. Kako bi se sicer spominjali preteklih umetnin?

 

V menjajočih belih in črnih škatlah Muzeja suvremene umetnosti v Beogradu se pred nami uveljavlja estetska misel o eko-umetnosti: o bio/artu in artivizmu, ki se je razvijala zadnjih štirideset let predvsem na festivalu Ars Electronica v Linzu. Vse, kar sem premišljeval zadnjih šest let o razvojni oziroma o eksperimenatalni umetnosti, se na razstavi na premišljen način sešteva. Izvrstno je tudi to, da se je beograjski Muzej sodobne umetnosti preoblikoval iz muzeja umetnosti federalnih republik v muzej transnacionalne umetnosti. Tako so se nacionalne mitopolitične fabule začele vsaj delno razgrajevati. Ravno razstava Učinek pregleda je izvrsten primer natančno izbranih raznorodnih poetik. V njej prepoznamo možno mobilizacijsko energijo za izhod iz prevladujoče distopije.

 

Na razstavi vidimo večinsko sodobne umetniške prakse, ključnega pomena pa je, da je prisotna tudi razvojna umetnost, ki v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani še vedno nima svojega prostora predstavljanja in shranjevanja. Če muzej Moderne umetnosti predstavlja umetnost celotnega XX. stoletja, Muzej sodobne umetnosti, predstavlja umetnost včerajšnejga dne. Muzej razvojne umetnosti pa predstavlja aktiven, premišljen odnos do bližnje in daljne bodočnosti. V obravnavi procesira tiste umetnine, ki imajo potencial za oblikovanje bodočnosti.

 

Ples in plesni. Za razumevanje tistega, kar se nam je zgodilo, je nujno potrebna zgodovinska distanca. Dosežemo jo tako, da dogodke razporejamo, redefiniramo in jih ponovno razporejamo. Pri tem pa jih poizkušamo razumeti. Če je potrebno, moramo celoten proces večkrat ponoviti. Tudi v zgodovini umetnosti je takšen proces nujen. 

 

Kot sem napovedal, bom osvetliI umetnino Tanie Candiani z naslovom Spoštovanje (Reverencia). Pritegnila me je s svojo obrednostjo. Tania Candiani je ob umetnini Spoštovanje izjavila: Ljudje v svoji enakosti praznujemo drugačnost! 

 

Tradicionalni mehiški staroselski ples, imenovan Danza de Los Quetzales, je eden redkih obrednih plesov, ki je preživel nasilno evangelizacijo. Kot takšen presega nacionalni imaginarij, ki se nam predstavlja kot mehiški oziroma španski. V osnovi njegova obrednost iskazuje spoštovanje do drugega s ponavljanjem - s klanjanjem. Priklanjanje kot izraz spoštovanja etimološko nima jasno izražene funkcije. Delno izhaja iz - kloniti, pokoriti se.

 

Navodila za priklanjanje:  V samem plesu nastopa njegova univerzalna lepota. Staroselci nam z lepoto plesnega obreda (s kulturo) sporočajo, da so tukaj in še vedno kljubujejo. V visokomodernistični postavitvi umetnine Tanie Candiani vidimo v klanjanju in spoštovanju veliko mobilizacijsko energijo. Seveda v imenu etičnega! Brez moraliziranja. Z veliko ironije in nič cinizma.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
5
Evropa na razpotju: Zgodovinski izzivi in napačne rešitve
12
16.08.2022 22:10
Vojna v Ukrajini je razgalila resnico o Rusiji. Kdor ni želel opaziti, da se Putinova država nagiba k imperializmu, se mora ... Več.
Piše: Mateusz Morawiecki
Uredniški komentar: Če bi bil Trump ameriški predsednik, Putin ne bi razmišljal o Ukrajini
22
10.08.2022 23:45
Zakaj je Donald Trump lahko ključ do rešitve vojne v Ukrajini? Ker je nekonvencionalni politik z mentaliteto trgovca in ker je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Enotnost Evropske unije in Zahoda glede Ukrajine ogrožajo pozivi k "miru za vsako ceno"
18
05.08.2022 20:00
Februarja letos sem ob odločni in enotni reakciji Evropske unije na rusko invazijo na Ukrajino na tem mestu zapisal, da je ... Več.
Piše: Božo Cerar
Portret leve razvajenke: Ali sonce res vzhaja na vzhodu in zahaja na zahodu?
14
04.08.2022 20:00
Oseba, o kateri nameravam napisati nekaj opazk, je bila rojena v družini, ki po vseh lastnostih sodi v t.i. novi razred , kakor ... Več.
Piše: Denis Poniž
Roko na srce, Slovenci nimajo pojma, kaj so nevladne organizacije in civilna družba
10
03.08.2022 23:45
Strategi t.i. levice so že zdavnaj ugotovili, da jim ta nedorečenost okrog nevladnih organizacij in civilne družbe silno ... Več.
Piše: Miha Burger
Nepotrebno, škodljivo in populistično davčno maščevanje "bogatejšemu sloju"
16
02.08.2022 23:00
Vladni predlog kar štirih zakonskih sprememb na področju davkov, kar mediji ljubkovalno imenujejo davčna reforma, že na prvi ... Več.
Piše: Ivan Simič
Premierjeva čustva, neobdavčene denarne nagrade za gasilce in vsemogočni nevladniki
14
01.08.2022 22:00
Predsednik Golob, vseeno hvala za vaš trud. Uspeli ste opozoriti na potrebe gasilcev in to je dobro. Upam, da vam uspe ... Več.
Piše: Milan Krek
Evropska unija v svetu 21. stoletja bo morala spremeniti sistem odločanja, ali pa je čez desetletje ne bo več
7
24.07.2022 22:55
Povojno obdobje je svet upravljala skupina G7, v kateri so se znašle najrazvitejše države. V samo nekaj letih ali celo mesecih ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Genialni minister Loredan bi 18 mesecev delal stresni test zdravstva za pol milijarde evrov, največja slovenska občina pa je ponoči brez dežurnega zdravnika
15
24.07.2022 00:00
Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan se je odločil in večkrat povedal celemu svetu, da bo v prvih 18. mesecih mandata s ... Več.
Piše: Milan Krek
Ne razumem ljudi, ki svoje življenje in svojo moč izkoriščajo za obtoževanje in uničevanje drugih
8
20.07.2022 20:00
Ne razumem posameznikov, ki jim visoke pozicije tako udarijo v glavo, da izgubijo razsodnost in namesto da bi svoje delo ... Več.
Piše: Ivan Simič
Loredanov zakon o interventnih ukrepih v zdravstvu ali kako bo Aleš Šabeder nadzoroval tri klonirane Šabedre
10
17.07.2022 22:45
Loredanov zakon prinaša tudi poseben urad, Urad za nadzor kakovosti in nabav v zdravstvu, ki naj bi med drugim nadziral ... Več.
Piše: Milan Krek
Duh stalinizma in rentgenska slika Ruske kapelice v globokem vesolju
26
16.07.2022 18:00
Levica, ki je trenutno na oblasti oziroma misli, da je, še vedno ni naredila domače naloge in preštudirala zgodovine zapletenih ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Stop za avtokracijo: "Važna je vsaka gesta, vsaka beseda, vsaka akcija, da se prepreči avtokracija kjerkoli v svetu!"
15
12.07.2022 22:00
Dobro in koristno bi bilo, če bi vsak državljan sveta, ki ima idejo, kako zmanjšati možnost nastanka avtokracije, to tudi ... Več.
Piše: Miha Burger
Novi generalni direktor NIJZ Branko Gabrovec si je dal zlakirati tla v pisarni, da bo lažje plesal
15
11.07.2022 22:41
Ko sem si želel 4. julija, preden sem predal posle, še zadnjič ogledati svojo pisarno na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, ... Več.
Piše: Milan Krek
Obstaja veliko stvari, ki so pomembne v svobodni družbi. Izbira je ena izmed njih.
6
10.07.2022 22:00
O tem, kako pomembna je izbira, se po mojem mnenju premalo govori.Najbolj očitno je v ključni moči, ki jo imajo volivci pri ... Več.
Piše: Keith Miles
Urška Klakočar Zupančič je najšibkejši člen sedanje oblasti. Skrbi me zanjo.
27
06.07.2022 18:00
Janez Janša in njegovi verniki so bili neotesani, pa je narod raje dvignil pesti za Gibanje Svoboda. Robert Golob, predsednik ... Več.
Piše: Ana Jud
Pričevanje iz prve roke: Kako je bil Milan Krek prisiljen odstopiti kot generalni direktor NIJZ
26
04.07.2022 21:25
Seveda je moj odstop zoper vsa pravila vodenja, a tako pač je. Če se politika odloči, da moraš oditi, saj edino ona ve, kaj je ... Več.
Piše: Milan Krek
Prvih 100 dni vlade: "Ugrabljeni" premier, amaterski komunikatorji in naftna apokalipsa
12
28.06.2022 20:00
Ljudje bi lahko razumeli, da se zgodijo problemi z derivati, s sprejemanjem nepremišljenih predlogov zakonov in podobno, če jim ... Več.
Piše: Gregor Kos
Gospod premier, obljubili ste nam, da bomo živeli v svobodi in da nikogar ne boste maltretirali. Žal prvi tedni ne kažejo tega!
14
26.06.2022 21:35
Odstopil sem po imenovanju novega ministra za finance in to zaradi tega, ker imam svoj ponos in ne dovolim, da kdor koli ... Več.
Piše: Ivan Simič
Zdaj je jasno: Izvolili smo ljudi, ki ne sodijo v hram demokracije, ampak v kakšno zakotno špelunko ali zidanico
27
25.06.2022 21:48
Proslava ne more biti kronotop za razkazovanje nekega hudo poškodovanega ega, za zasebno poplesavanje in nasmihanje v slogu ... Več.
Piše: Denis Poniž
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Stari okostnjaki iz omar ljubljanske nadškofije se bojijo, da bi škof Saje začel čistiti cerkveno nesnago!
Uredništvo
Ogledov: 3.283
02/
Uredniški komentar: Če bi bil Trump ameriški predsednik, Putin ne bi razmišljal o Ukrajini
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.673
03/
Konec let debelih krav: Ali se je globalno načrtovani finančni cunami že začel?
Frederick William Engdahl
Ogledov: 1.152
04/
Pravoslavna verska vojna: Hudičev pakt med patriarhom Kirilom in predsednikom Putinom
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.246
05/
Protiamerikanizem in ruska propaganda v Grčiji
George X. Protopapas
Ogledov: 1.273
06/
Pro et contra: "Rusi bodo šli do konca, pa naj stane, kar hoče. Za ceno tretje svetovne vojne, če je treba."
Marko Golob
Ogledov: 3.875
07/
Portret leve razvajenke: Ali sonce res vzhaja na vzhodu in zahaja na zahodu?
Denis Poniž
Ogledov: 2.618
08/
Panika je odveč, dvigovanje obrestnih mer ne bo prav dosti obremenilo slovenskega proračuna
Bine Kordež
Ogledov: 881
09/
Evropa na razpotju: Zgodovinski izzivi in napačne rešitve
Mateusz Morawiecki
Ogledov: 524
10/
China's Communist Party holds cadres responsible for family members' activities
Valerio Fabbri
Ogledov: 608