Komentar

Učinek pregleda Tanie Candiani: Ljudje v svoji enakosti praznujemo drugačnost

Te dni potekajo na mnogih razstaviščih sveta pogojno imenovane In vitro razstave, ki na različne načine tematizirajo ekološka stanja naše planetarne stvarnosti. Ena izmed njih je premišljeno postavljena v Muzeju suvremene umetnosti v Beogradu. Z besedami Buckminster Fullerja urgentno sporoča: Posadki vesoljske ladje Planet Zemlja počasi zmanjkuje goriva. Posadka nujno potrebuje kisik! In potem zvočni signal ter alarm.

07.08.2021 20:09
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Muzej sodobne umetnosti   Beograd   Tania Candiani   Ars Electronica   Učinek pregleda

Foto: Osebni arhiv

V visokomodernistični postavitvi umetnine Tanie Candiani vidimo v klanjanju in spoštovanju veliko mobilizacijsko energijo.

Pomebno je vedeti, da to ni kritika razstave, temveč le razširjeno poročilo o njej. Razstava Učinek pregleda ne izhaja iz neposredne iskušnje covid-virusne stvarnosti, temveč iz umetnin, ki so jo napovedovale z različnimi avtorskimi pristopi. Nekatere so to storile na izjemen način! Največkrat je vir eko-umetniškega delovanja segrevnje podnebja ali virusno razširjanje, včasih pa neokolonialne patologije. Tako kot je Paul Cezanne za svoj umetniški motiv uprabljal limone, današnji umetniki proizvajajo umetnine z geološkimi motivi ali z motivi klime. Enoten motiv proizvede pri različnih avtorjih heterogene rezultate. Vsaka razstava je najprej prepoznavanje stališč, v drugem koraku pa njihovo usklajevanje, izhajajoč iz dikatata motiva. Kustos v umetninah prepozna smisle in jih razporedi v različne oddelke in pododdelke. Na razstavi Učinek pregleda v eko LAB-e: a.) rod, rasa in kolonialna sled, b.) vodotopije, c.) brez robov, d.) nauki staroselskih znanj, e.) po antropocentrizmu in f.) povratek v bodočnost.

 

Kustosa rastave sta Blanka de la Tore in Zoran Erić

 

Takoj na začetku slogovna digresija: še dobro, da je modernizem zaenkrat nedokončan projekt. Če naredimo časovno delitev primerjalno z renesančno, nastopi po ranem modernizmu proizvodnja umetnin s pomočjo viskomodernističnih strategij. Vsi stilno-formativnimi napori pa so usmerjeni v pozni modernizem XXII. stoletja. Razstava Učinek pregleda nam proizvede učinek visokomodernističnega preseka. Konec digresije.  

 

Te dni potekajo na mnogih razstaviščih sveta pogojno imenovane In vitro razstave, ki na različne načine tematizirajo ekološka stanja naše planetarne stvarnosti. Ena izmed njih je premišljeno postavljena v Muzeju suvremene umetnosti v Beogradu. Z besedami Buckminster Fullerja urgentno sporoča: Posadki vesoljske ladje Planet Zemlja počasi zmanjkuje goriva. Posadka nujno potrebuje kisik! In potem zvočni signal ter alarm.

 

Razstava nam na noben način ne želi uveljavljati ideje, da je prišlo do stilne spremembe v umetnosti, temveč želi kritično bdeti nad dnevi, ki jih trenutno živimo. Predvsem bdeti nad ideološkim aparatom, ki jih upravlja. To je kritična razstava, ki si ne želi, da bi bil človek prisiljen izbirati med etnonacinalizmom ali neokolonializmom. Bio-artistična umetnost je največkrat globoko kritična do stvarnosti. Umetnine na beograjski razstavi izražajo stališča o bio-politiki, bio-abstrakciji ter In vitro procesualnosti. 

 

Razstavljalci in razstavljalke so regionalni in istočasno intrenacionalni umetniki in umetnice: Ravi Agarwal, Maria Thereza Alves, Vasco Araújo, Amy Balkin, Anca Benera & Arnold Estefan, Luna Bengoechea Peña, Ursula Biemann, Tania Candiani, Juanli Carrión, Carolina Caycedo, Tomas Colbengtson, Dušan Čavić & Dušan Šaponja, Cian Dayrit, Ex-Artists’ Collective (Anikó Loránt – Tamás Kaszás), Dirk Fleischmann, Nina Galić, Regina José Galindo, Asunción Molinos Gordo, Kitti Gosztola, Lungiswa Gqunta , Tue Greenfort, Michaela Grill, Igor Grubić, Christina Hemauer & Roman Keller, Markus Hiesleitner, IC-98, Ingela Ihrman, The Institute of Queer Ecology, ISUMA, Anne Duk Hee Jordan, Kinga Kiełczyńska, Jacob Kirkegaard , Elena Lavellés, Diana Lelonek, Ernst Logar, Tea Mäkipää, Mary Mattingly, Nemanja Milenković, Anna Moreno, Amor Muñoz, Kevin Michael Murphy, Michael Najjar, Branislav Nikolić, Mirko Nikolić, Nils Norman, Fernando Palma, PSJM (Cynthia Viera & Pablo San José), Marjetica Potrč, Minna Rainio & Mark Roberts, Beth Stephens & Annie Sprinkle, Vera Stevanović, Robertina Šebjanič & Gjino Šutić, Škart, Thomas Thwaites, Adrienn Újházi, Marie Velardi, Mariëlle Videler, Tanja Vujinović, Juan Zamora in Bo Zheng. 

 

Ves njihov napor je usmerjen proti kapitalistični postindustrijski globalizaciji. Eno takšnih umetnin avtorice Tanie Candiani z naslovom Spoštovanje (Reverencia) iz leta 2019 bom v finalu komentarja tudi osvetlil. Večinsko so umetnine postavljene v poziciji In vitro kot trodimenzionalne postavitve, ambienti, video dokumentirani projekti in fotografski printi, ki zasledujejo proizvodnjo umetniškega procesa. 

 

Razstava nas med drugim opozarja, da nimamo dovolj dobro razvitega instrumentarija za razumevanje trenutnega stanja sveta umetnosti. To delo ponavadi opravljajo umetnostni zgodovinarji. Menim, da je nastopil trenutek, ko bi se morali filozofi in filozofinje bolj intenzivno vključiti v operacijo razumevanja preseka evolucijskega trenutka v umetnosti. V marsikateri umetnini, če vanjo kritično upremo oči, vidimo metodološke ponovitve XX. stoletja. Tudi to je včasih potrebno. Kako bi se sicer spominjali preteklih umetnin?

 

V menjajočih belih in črnih škatlah Muzeja suvremene umetnosti v Beogradu se pred nami uveljavlja estetska misel o eko-umetnosti: o bio/artu in artivizmu, ki se je razvijala zadnjih štirideset let predvsem na festivalu Ars Electronica v Linzu. Vse, kar sem premišljeval zadnjih šest let o razvojni oziroma o eksperimenatalni umetnosti, se na razstavi na premišljen način sešteva. Izvrstno je tudi to, da se je beograjski Muzej sodobne umetnosti preoblikoval iz muzeja umetnosti federalnih republik v muzej transnacionalne umetnosti. Tako so se nacionalne mitopolitične fabule začele vsaj delno razgrajevati. Ravno razstava Učinek pregleda je izvrsten primer natančno izbranih raznorodnih poetik. V njej prepoznamo možno mobilizacijsko energijo za izhod iz prevladujoče distopije.

 

Na razstavi vidimo večinsko sodobne umetniške prakse, ključnega pomena pa je, da je prisotna tudi razvojna umetnost, ki v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani še vedno nima svojega prostora predstavljanja in shranjevanja. Če muzej Moderne umetnosti predstavlja umetnost celotnega XX. stoletja, Muzej sodobne umetnosti, predstavlja umetnost včerajšnejga dne. Muzej razvojne umetnosti pa predstavlja aktiven, premišljen odnos do bližnje in daljne bodočnosti. V obravnavi procesira tiste umetnine, ki imajo potencial za oblikovanje bodočnosti.

 

Ples in plesni. Za razumevanje tistega, kar se nam je zgodilo, je nujno potrebna zgodovinska distanca. Dosežemo jo tako, da dogodke razporejamo, redefiniramo in jih ponovno razporejamo. Pri tem pa jih poizkušamo razumeti. Če je potrebno, moramo celoten proces večkrat ponoviti. Tudi v zgodovini umetnosti je takšen proces nujen. 

 

Kot sem napovedal, bom osvetliI umetnino Tanie Candiani z naslovom Spoštovanje (Reverencia). Pritegnila me je s svojo obrednostjo. Tania Candiani je ob umetnini Spoštovanje izjavila: Ljudje v svoji enakosti praznujemo drugačnost! 

 

Tradicionalni mehiški staroselski ples, imenovan Danza de Los Quetzales, je eden redkih obrednih plesov, ki je preživel nasilno evangelizacijo. Kot takšen presega nacionalni imaginarij, ki se nam predstavlja kot mehiški oziroma španski. V osnovi njegova obrednost iskazuje spoštovanje do drugega s ponavljanjem - s klanjanjem. Priklanjanje kot izraz spoštovanja etimološko nima jasno izražene funkcije. Delno izhaja iz - kloniti, pokoriti se.

 

Navodila za priklanjanje:  V samem plesu nastopa njegova univerzalna lepota. Staroselci nam z lepoto plesnega obreda (s kulturo) sporočajo, da so tukaj in še vedno kljubujejo. V visokomodernistični postavitvi umetnine Tanie Candiani vidimo v klanjanju in spoštovanju veliko mobilizacijsko energijo. Seveda v imenu etičnega! Brez moraliziranja. Z veliko ironije in nič cinizma.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
5
Ali se približujemo uničujoči jedrski III. svetovni vojni?
31
01.02.2023 20:00
Odločno obsojam rusko agresijo na Ukrajino in podpiram vsakršno pomoč Ukrajini, da ohrani polno državno suverenost. Ob vse ... Več.
Piše: Marjan Podobnik
Finci in Estonci imajo lepi premierki, vendar to še ne more biti razlog za kopiranje njihovega zdravstvenega sistema
15
31.01.2023 23:59
Po novem imamo Strateški svet, ki ga vodi predsednik vlade. Imamo lastne strokovnjake, zato nam res ni treba kopirati tujih ... Več.
Piše: Milan Krek
Rusi ne prihajajo, Rusi so že dolgo tukaj med nami
8
31.01.2023 11:10
No pa smo poleg vseh dnevnih dogodivščin, političnih, modnih, protokolarnih, muzejskih peripetij v naši deželici dobili še pravo ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Avtokracija je navzven videti res trdna, a je navznoter v resnici izjemno šibka
12
25.01.2023 20:00
Mediji so eden pomembnejših segmentov vsake avtokracije. Večina medijev tako v državni kot v privatni lasti je oblasti ... Več.
Piše: Andraž Šest
7352 žalitev
12
24.01.2023 20:25
7352 evrov je znesek, ki naj bi ga predsednica Državnega zbora po uradnih podatkih zapravila na račun davkoplačevalcev za njen ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Kot v češki risanki A je to!: Zdravstvena reforma premierja Goloba in ministra Loredana
16
23.01.2023 22:15
V vladne sobane se je naselil strah. Bojijo se sindroma Šarec, ko so mu koalicijski partnerji kljub opozorilom toliko časa ... Več.
Piše: Milan Krek
Gostujoče pero: Januar je pač tak mesec
24
22.01.2023 20:00
Lepota novega leta je v tem, da se ponovno obrne list. Četudi je življenje zvezna stvar, konec decembra vseeno potegnemo črto ... Več.
Piše: Anže Logar
Damnatio memoriae ali koga moti muzej, posvečen slovenski osamosvojitvi
18
21.01.2023 22:40
Odločitev vlade, da sledi predlogu ministrice za kulturo in združi Muzej slovenske osamosvojitve in Muzej novejše zgodovine ... Več.
Piše: Igor Bavčar
Tanki za Ukrajino: Dolgoletno nemško paktiranje s Putinom bo Evropo še drago stalo
23
20.01.2023 19:30
Kot že dvakrat v dobrih sto letih je Nemčija ponovno destruktivna sila Evrope. Nekoč so nemški tanki uničevali evropsko ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Opravičilo s kladivom
27
17.01.2023 20:00
Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan je naredil napako v odločilnem trenutku. Nemudoma, pred vsemi televizijskimi kamerami ... Več.
Piše: Milan Krek
Uredniški komentar: Minister za finance kot blagajnik
14
16.01.2023 20:32
V normalni državi je minister za finance steber stabilnosti, kreator jedrne politike vlade. Pogosto celo bolj pomemben kot ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Politična satira: Kako so Nataša, Urška in Robert vrnili ugled najvišjim državnim funkcijam
10
13.01.2023 23:00
Prejeli smo magnetogram sestanka predsednice republike, predsednika vlade in predsednice državnega zbora o vrnitvi načetega ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Nova svetovna ekonomija: Ko bomo sprejeli realnost večpolarnega sveta, bomo lahko rešili probleme, ki so se nam izmikali
23
12.01.2023 20:00
To novo serijo kolumn odpiram v novem letu in novem začetku za Brazilijo z inavguracijo predsednika Lule da Silve. Njegovi ... Več.
Piše: Jeffrey Sachs
Kitajsko leto zajca: Kaj nas letos najverjetneje čaka v mednarodni politiki
12
11.01.2023 20:30
Novo leto močno spominja na svoje tri brate, 2020, 2021 in 2022. Zapletena družina. Videti je, kot da se zgodovina ponavlja. ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Država kot Radio GA GA
21
10.01.2023 19:43
Zadnje čase se novice mainstream medijev berejo kot satirični portali. Ustvarjalci slednjih pa imajo vedno lažje delo, saj se ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Minister za katastrofe v zdravstvu prikriva, da je brez osebnega zdravnika v resnici skoraj 190.000 ljudi!
36
08.01.2023 19:00
Izredne razmere v zdravstvu, ki jih minister za zdravje patološko zanika, vnašajo hudo diskriminacijo, neenakost med državljane. ... Več.
Piše: Milan Krek
Fenomen Lažgoše: Razvpita proslava, ki skruni vojno grobišče in tepta spoštovanje do umrlih
40
07.01.2023 00:50
Politične norije na grobu v Dražgošah povedo, da jim groba sploh ni mar. Kljub večkratnim opozorilom se požvižgajo na 8. člen ... Več.
Piše: Jože Dežman
Vse kočije Urške Klakočar Zupančič
23
05.01.2023 23:25
Natanko na prvi dan novega leta je predsednica Državnega zbora poskrbela za pravi skandal: na tradicionalni novoletni koncert ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O spodobnosti, patru Rupniku in Prešernovi nagradi
15
03.01.2023 20:00
Poudarjeno govorjenje o svobodi, ki označuje sleherni totalizirajoči ideološki diskurz, je pač znak, da sta tako svoboda kot ... Več.
Piše: Marjan Frankovič
Med socializmom in kapitalizmom: Joc Pečečnik odgovarja Urški Klakočar Zupančič
23
02.01.2023 21:30
Potem ko je predsednica Državnega zbora Urška Klakočar Zupančič v novoletnem intervjuju za spletni portal Siol okrcala Joca ... Več.
Piše: Joc Pečečnik
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Kot v češki risanki A je to!: Zdravstvena reforma premierja Goloba in ministra Loredana
Milan Krek
Ogledov: 1.836
02/
7352 žalitev
Tilen Majnardi
Ogledov: 1.776
03/
Odgovor na vprašanje, kdo najbolj ogroža Rusijo, je enostaven: Rusija.
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.637
04/
Finci in Estonci imajo lepi premierki, vendar to še ne more biti razlog za kopiranje njihovega zdravstvenega sistema
Milan Krek
Ogledov: 1.044
05/
Avtokracija je navzven videti res trdna, a je navznoter v resnici izjemno šibka
Andraž Šest
Ogledov: 1.228
06/
Rusi ne prihajajo, Rusi so že dolgo tukaj med nami
Tilen Majnardi
Ogledov: 1.134
07/
Manevrskega prostora za višje plače v Sloveniji na žalost takorekoč ni
Bine Kordež
Ogledov: 1.186
08/
Ali se približujemo uničujoči jedrski III. svetovni vojni?
Marjan Podobnik
Ogledov: 926
09/
Gostujoče pero: Januar je pač tak mesec
Anže Logar
Ogledov: 2.623
10/
Izključitev Rusije iz sistema SWIFT je priložnost za Kitajsko in za internacionalizacijo juana
Valerio Fabbri
Ogledov: 570