Fant, ki je na tviterju zapisal, da je Hitler heroj, se je resda opravičil, češ da je bil njegov tvit samo provokacija, a opravičilo ne zveni iskreno. Če politične stranke tvita ne bi obsodile, se ne bi opravičil. Dokaj dobro poznam krog še posebej pravovernih desničarjev, ki politično opredelitev jemljejo smrtno resno, vse drugo pa pospravijo v predale kot manjvredno, nesposobno, neumno. Za te ljudi je Hitler dejansko heroj, holokavst pa samo mit.
Minule dni sem na Facebooku (FB) zasledila komentar gospe - ki se ukvarja s coachingom -, kako razlaga, češ Adolf Hitler je bil neverjetna osebnost, ki je poleg vseh grozodejstev povzročila niz dogodkov in odkritij, zaradi katerih je današnji svet lepši, življenje pa lažje. Pred meseci pa sem, spet na FB - drugih družbenih omrežij itak ne uporabljam -, opazila komentar priletne ženice, da so bili med vojno drugačni časi in da je Hitler zagotovo napravil tudi ogromno dobrega, ne le slabega. Identitete bizarno razmišljujočih gospodinj ne bom razkrivala, kljub neumnosti si ne zaslužijo linča. Zanimivo, da ljudje, ki firerja niti približno niso poznali, niti niso doživeli vojnih časov, kar naenkrat poveličujejo njegov lik in delo.
Hitler je bil heroj, holokavst je mit, se sliši tudi iz slovenskih logov. Predvsem s tviterja.
Številni, ki so vojne čase doživeli, so se Hitlerja še desetletja spomnili kot izjemno prijetnega človeka. Zlasti tisti iz njegove bližine. Osebna tajnica Traudl Junge je napisala zgodovinsko zanimivo, čeprav skrajno nekritično knjigo o nekdanjem šefu. A to je še nekako razumljivo. Močna indoktrinacija človeka zaznamuje za celo življenje. Utemeljitelj analitične psihologije Carl Jung je večkrat poudaril, da ima čisto vsak človek tudi temno plat, kajti brez nje ne bi bil popoln. Mračno plat Tretjega rajha je svet žal še predobro spoznal. Temne plati Hitlerja so Evropo je pahnile v strašno bedo, ki ni bila prizanešena niti domovini Nemčiji. Strahoten genocid, ki se je ob koncu 2. svetovne vojne zgodil nad Nemci, je še danes del zamolčane zgodovine.
Hitler seveda ni bil domoljub, čeprav verjamem, da je ljubil Nemčijo. Enako kot je imel rad tudi majhne otroke, pse pa je naravnost oboževal. V tistem času so bili domoljubi posamezniki, ki so se temu monstrumu uprli, pa čeprav jih je to stalo glave. V mislih imam predvsem mlado Sophie Scholl, ki je delila protinacistične letake ter bila zaradi tega obglavljena. V spomin pa se mi je prikradla tudi znamenita črno-bela fotografija, na kateri množica ljudi salutira Sieg Heil, le en možakar na sredini mirno stoji s prekrižanimi rokami. Kot da se požvižga na Hitlerja. August Landmesser je bil sicer član nacistične partije (NSDAP), ni pa se strinjal s Hitlerjevo politiko, ki je že leta 1936 napovedovala očiščenje tedanje Nemčije. Landmesser je bil pravi domoljub, ki je upor drago plačal. Ni salutiral Hitlerju, poleg tega pa se je še zaljubil v Judinjo, zato so ga izključili iz stranke. Nekaj let je preživel v koncentracijskem taborišču, ob koncu vojne pa je ugotovil, da je njegova ljubezen v taborišču umrla. Kljub uničenemu življenju se bo zgodovina Landmesserja vedno spomnila kot pravega domoljuba in tistega pogumnega nacista, ki se je uprl firerju ter uničevalni politiki.

Sophie Scholl, dekle, ki je delila protinacistične letake in zaradi tega izgubila glavo. Dobesedno.
So pa, kot sem že namignila, med nami tudi ljudje, ki danes, leta 2021, menijo, da je bil Hitler pravzaprav domoljub in heroj. Če sodite med tovrstne norce, boste morali v skladu z norostjo priznati, da sta bila heroja in domoljuba tudi Stalin in Tito. Tu se vam pa obrne v želodcu, kajne? Prekleta komunistična diktatorja pa že ne moreta biti heroja! A bodimo pošteni in konsistentni.
EU je kot totalitarizme priznala vse tri režime: nacizem, fašizem in komunizem. Če pravite, da je bil alfa samec nacizma heroj, potem se morate strinjati, da sta bila heroja tudi alfa samca trdega sovjetskega komunizma in jugoslovanskega socializma. Če menite, da so bili vsi trije totalitarizmi enaki, so bili enaki tudi vsi trije diktatorji?
Če je bil Hitler za vas heroj, ne padajte vznak, ko nekdo drug reče, da je bil heroj Tito. Predvsem mularija iz Levice rada provocira z majicami, na katerih je natisnjen portret jugoslovanske pošasti. Le kako jim ni jasno, da to v sekundi izniči vse dobre ideje, ki jih je ta stranka doslej predlagala. Sodobna levica bi se morala ukvarjati s človekovimi pravicami, podpirati delavce v boju za boljše plače, se truditi za brezrazredno družbo, v kateri bi bili vsi enakopravni - ne enaki, ampak enakopravni! - in nekaj dati na Marxove idealistične nauke, ne pa naokoli frajersko paradirati v majici s podobo množičnega morilca. Sorry, to ni kul, ampak bedasto, o domoljubju pa v tej stranki itak nimajo pojma.
Stranka socialnih demokratov (SD) domuje v vili, ki je nekoč pripadala bogati judovski družini Moskovič. Tudi ta je tragično pomrla v uničevalnem taborišču Auschwitz. Kot je pred kratkim pisal Časnik, je iz zemljiškoknjižnih izpiskov in zapuščinskih spisov v različnih ljubljanskih arhivih razvidno, da je vilo podedoval zakoniti dedič, ki pa jo je takoj prodal, kar pomeni, da ni bila ukradena Judom niti ni bila predmet nacionalizacije. Vmes je potekalo še veliko postopkov, epilog zgodbe pa je, da je nekdanjo Moskovičevo vilo dobila Zveza komunistov Slovenije, z menjalno pogodbo za del stavbe današnjega parlamenta pa je do lastništva prišla SD. Čeprav drži, da SD stavbe ni ukradla, pa je nekako amoralno, da politična stranka domuje v hiši, ki je bila v lasti pobitih Judov. V tem ni nič domoljubnega. Je neokusno. Hiša bi spadala k Judovski skupnosti, ki bi še najbolje vedela, kaj narediti z njo.

August Landmesser, človek, ki se je uprl in šel zato v koncentracijsko taborišče.
Slovenci se lahko sramujemo tudi dejstva, da smo izgubili Vidmarjevo vilo pod Rožnikom, v kateri so očaki ustanovili revolucionarno OF. Stavba je dolga leta propadala, vem, velikokrat sem šla tam mimo, enkrat pa mi je bilo dano priti v notranjost, v sobo, kjer je potekal znameniti sestanek. Ko sem šla pred kratkim spet mimo, pa stavbe skoraj nisem prepoznala. Lepo je renovirana, v njej pa domuje, kakšna ironija, nemška ambasada. Med Slovenijo in Nemčijo danes vladajo odlični diplomatski odnosi, me pa zanima: Slovenci, kje je vaše domoljubje? Zakaj ta hiša ni ostala v slovenskih rokah? Zakaj ni zaščitena kot kulturna znamenitost? Zakaj v njej ni urejen muzej?
V Sloveniji očitno ni nikogar, ki bi nas odrešil odvisnosti od prejšnjega režima in spominov na dogodke, ki so se dogajali pred 80 leti. Levi pol se tega ne bo lotil. Med volivci imajo ogromno jugonostalgikov. Desni pol pa se na vse pretege izogiba lustraciji, ne vem zakaj? Morda zato, ker so tudi slovenski desničarji komunistično indoktrinirani, vsaj če sklepam po obnašanju našega dragega premierja? Verjetno pa tudi zato, ker bi jih ves čas lustracije politični nasprotniki opominjali, da tudi oni niso domoljubi, saj so domobranci, ki jih krčevito branijo, na Plečnikovem stadionu prisegli Hitlerju. To je bila orjaška napaka. Vem, da so tudi partizani storili hude zločine nad slovenskim prebivalstvom in domobranci so bili prestrašeni. Številni so pobegnili v gozdove in postali hostarji. A ne glede na vse, domobranci ne bi smeli priseči Hitlerju. Morali bi ostati nevtralni in se boriti proti obojim, pa čeprav bi jih to stalo glave. Tudi prisega Hitlerju jih je stala glave. Tistih, ki niso strahopetno pobegnili v Argentino. Kakšno domoljubje je to, če vržeš puško v koruzo in tečeš čez mejo? Pravi domoljub se bori do zadnje kapljice solz, znoja in krvi.
Fant, ki je na tviterju zapisal, da je Hitler heroj, se je resda opravičil, da je bil njegov tvit samo provokacija, a opravičilo ne zveni iskreno. Če politične stranke tvita ne bi obsodile, se ne bi opravičil. Dokaj dobro poznam krog najbolj pravovernih desničarjev, ki svojo politično opredelitev jemljejo smrtno resno, vse drugo pa pospravijo v predale kot manjvredno, nesposobno, neumno. Za te ljudi je Hitler dejansko heroj. To so ljudje, ki trdijo, da je holokavst mit. Če jih vprašaš, kam je pa potem šlo šest milijonov Judov, suvereno odgovorijo, da jih sploh ni bilo toliko. Torej ponavljajo trditve nacističnega vojnega zločinca Adolfa Eichmanna, ki se je na sojenju v Izraelu branil, da nacisti sploh niso imeli dovolj kapacitet, da bi pobili toliko Judov. Dokazi so pričali drugače in Eichmann je bil obsojen na smrt.
Naslovne besede tega zapisa, da je pravi domoljub tisti, ki je državo pripravljen braniti pred svojo vlado, pa je izrekel ameriški pisatelj in disident Edward Abbey. Radi jih ponavljajo anarhisti in liberalni patrioti, v filmu JFK pa jih je v markantnem sklepnem govoru izpostavil tudi tožilec Jim Garrison. Dober film. Odlično pokaže moč velike oblasti in upor majhnega človeka. Kljub dolgoletni tradiciji demokracije pa se ZDA še dandanes niso sposobne spoprijeti z resnico. Domoljubi so za njih mladi fantje, ki jih pošiljajo na krizna žarišča po vsem svetu. Številni se vrnejo v krsti. Druge izbire niti nimajo. V ZDA je ogromno revščine in bede, vojska pa dobro plačuje, zato se odločajo za ta poklic.
Zame so domoljubi ljudje, ki vstanejo in se oglasijo takrat, ko vsi drugi obsedijo in molče gledajo v tla. To so uporniki, ki se ne borijo samo zase, ampak dajo z vsakim dejanjem tudi drugim priložnost, da vstanejo in se uprejo. Eden najbolj znanih živečih herojev in domoljubov je nedvomno svetovljan Julian Assange. Nikoli več ne bo imel normalnega življenja, bo pa vedno v navdih številnim anonimnim aktivistom širom sveta, ki se upirajo na videz demokratičnim vladam in političnim sistemom ter poskušajo svet spremeniti na boljše. Tudi v Sloveniji.