Komentar

Preden umrete, si morate ogledali vsaj enega izmed štirih filmov Sergeja Paradžanova

Sergej Paradžanov se je v svoji drži zavzemal za "moško lepoto". Komunistični aparat ga je obtožil hermetičnosti, nacionalizma in homoseksualnosti. Zaradi vsega tega je bil najprej obsojen na izolacijo, kasneje pa na zaporno kazen. Filmski pesnik je v zaporu tulil od bolečine. Miril se je tako, da je v celici vztrajno šival kostume za svoj naslednji film. Za njegovo izpustitev so se zavzemale mnoge svetovne duhovne avtoritete. Po nekaj letih, preživetih v zaporu, je bil izpuščen z dekretom sekretarja komunistične partije Leonida Iliča Brežnjeva. Po izpustitvi je nadaljeval s svojim umetniškim delovanjem. Politična glasnost Gorbačova mu je omogočila, da je posnel še dva filma.

14.08.2021 23:29
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   film   umetnost   Sergej Paradžanov   Sovjetska zveza   Brežnjev   Gorbačov   Sence naših prednikov

Svojim kritikom je večkrat zabrusil z neobrzdano strastjo: Ne, nisem nacionalist, jaz sem genij!

Film se začne s smrtjo, nadaljuje pa z divjo kinetiko. V njem doživljamo vse možne oblike obredov starodavnega ljudstva Huculi, doživljamo fantazmagorično zlitino krščanstva in poganstva. Pri Sergeju Paradžanovu je Bog predvsem etnolog. Celo vrsto tehnik filmskih analiz obvladam, a mi ob filmih Sergeja Paradžanova popolnoma odpovejo. Ko sem imel sedemanjst let, se je vame prvič in za vse večne čase vtisnila njegova izjemna umetniška struktura, filmska matrica z naslovom Sence pozabljenih prednikov. Gledal sem jo v dvorani ljubljanske Kinoteke. Pred menoj se je odvrtela tehnično popolna filmska projekcija, tako redka v tedanji Kinoteki. Sovcolor, 35mm! Vsa v toplo rdečih in marinsko hladnih barvah. Kromatična. To je bil sovjetski film, posnet v ukrajinski produkciji Dovženka. Film Sence pozabljenih prednikov se je odvrtel v svetem gozdu mistike. Poln družinskih dram. Prelomen film teatralizirane mizanscene. Karpatska, rusinska družinska drama. V njej je prevladovala zimska obrednost in pomladno-poletna spolnost. Nagost.

 

Mit: Film je ena od verzij Romea in Julije. Ljubezenska romantika se je sprožila na pogrebu sorodnika. Etnografska barvitost sredi zimske beline. Takoj zatem pomladni ples prebujenja. Filmski kadri Sergeja Paradžanova so dolgi, istočasno pa plesno divji. Še en dokaz več, da izhaja pomembna veja avantgardne umetnosti iz pitoreskne ljudske umetnosti. V začetni snežni belini smo gledali nenehno dramo.

 

Otvoritveni kader: (Po spominu iz globin. Ni nujno, da se je tako dejansko zgodilo v filmu). S subjektivnim pogledom se nahajamo na vrhu drevesa. Otrok Ivan za las preživi gozdarsko nesrečo. Zato, da vstopi v svet odraslih, mora nekdo drug zanj umreti. Slišimo zamolklo sekanje drevesa. Vztrajno ponavljajoče sekanje. Nenadoma prelom in padamo skupaj z drevesom. Sekač, brat otroka, dečku reši življenje, pri tem pa ga sam zgubi. Sekač v hipu umre. Deček steče naznanit nesrečo.

 

Film je epizodično strukturiran. V pripovedi je vse prežgano s prekletstvom dveh maščevalnih družin. Od vsepovsod vre nesrečna ljubezenska ritmizacija. Neverjetno, a nikakor ne morem priklicati iz spomina zadnjega kadra. Po tistem, ko sem si film prvič ogledal, si ga nisem nikoli več. Filme lahko znova in znova gledam, Paradžanovih ne morem!

 

 

Vsi štirje filmi Sergeja Paradžanova so izven vseh kategorij. 

 

 

Te dni mi je Sergej Paradžanov prišel naproti iz treh smeri. Posnel je le štiri igrane filme! Komentiram ga samo zato, da si boste, preden umrete, ogledali vsaj enega. Njegovi filmi so prepolni karakternih obrazov in neverjetnih kulturnih fenomenov. Vse v njem je vse obilno in dobro, a hkrati zapleteno in smrtno. S pomočjo racionalnih filmskih tehnik nas popelje v mistično resničnost. Tudi to je mogoče. Film je voden na takšen način, kot da bi bil Paradžanov osebno - usoda. V filmu ni mnenj. V kadrih je naseljena predvsem poezija.

 

Mit in mitologija: znan in ponavljajoč zaplet. Paradžanov med seboj rima filmske kadre. In rima motive znotraj kadra. Filmski jezik Paradžanova se pred nami množi prek vizualne umetnosti in poezije. Umetniški film je za Paradžanova najprej poezija. Rojstvo in smrt pa sta si blizu: rojen je bil, umrl je. Vse ostalo je obrednost.

 

Vse življenje je Paradžanov doživljal partijsko nasilje zaradi neprilagojenosti, ki je izhajala iz njegove nebrzdane homoseksualnosti.

 

Velikan svetovne kinematografije je vse življenje iskal navdih pri pesnikih. V svetu kulturne motivike. Svojim kritikom je večkrat zabrusil z neobrzdano strastjo: Ne, nisem nacionalist, jaz sem genij! Sovjetski, armensko-gruzijsko-ukrajinski umetnik je bil prepoln želje za toplim jugom sredi politične zime. Pri Sergeju Paradžanovu je Bog strokovnjak za etnografijo. Sam sem pred nemogočo nalogo. Povezati bi moral filmsko teorijo s pravoslavno ikonografijo in islamsko metafiziko, ki narekujeta vse njegove igrane filme. 

 

Rad se ponavljam: Sergej Paradžanov se je v svoji drži zavzemal za "moško lepoto". Komunistični aparat ga je obtožil hermetičnosti, nacionalizma in homoseksualnosti. Zaradi vsega tega je bil najprej obsojen na izolacijo, kasneje pa na zaporno kazen. Za njegovo izpustitev so se zavzemale mnoge svetovne duhovne avtoritete. Po nekaj letih, preživetih v zaporu, je bil izpuščen z dekretom sekretarja komunistične partije Leonida Iliča Brežnjeva. Po izpustitvi je nadaljeval s svojim umetniškim delovanjem. Njegov umetniški čut je vztrajal v modernističnem obravnavanju ljudskega izročila: Lepota potrebuje pozornost!

 

Pri Paradžanovu gledamo resno obravnavano kulturno dediščino. Filmska lepota se je prepoznala v ikoničnosti, silnosti pravoslavja in islama. Filmski pesnik je v zaporu tulil od bolečine. Miril se je tako, da je v celici vztrajno šival kostume za svoj naslednji film. Njegov osrednji napor je bil usmerjen v to, da so mu prijatelji prek različnih kanalov dostavljali materiale za kostume. Njegovi zaporniški tovariši pa so bili njegovi modeli, na katerih je preizkušal kroje.

 

V njegovem življenju in v umetnosti je bil nenehno prisoten folklorizem oziroma iskanje idealne poetske strukture. To, kar je prevzel od svojega učitelja Andreja Tarkovskega, je oblikovanje skulptur v filmskem času. Svoje filme je posnel v časovnih oknih ideološke liberalizacije. Med tem, ko ni bil v zaporu. S svojimi filmi je bil zelo oddaljen od revolucionarnih filmskih predhodnikov, a se jih ni nikoli izogibal, predvsem njihovim eksperimentom ne.

 

 

Velikan svetovne kinematografije je vse življenje iskal navdih pri pesnikih.

 

 

Pitagorejske padavine! Temelj Paradžanove filmske metode: Slediti in še enkrat slediti razkošju igralčeve obraznosti. V celoti se je posvečal nadčutnemu onkraj razuma. Sledil je spektakelskim oblikam brez razlage, polnil je imaginarni prostor z obraznim kroženjem znotraj sekvence. Pri njem je Bog najprej antropolg.

 

 

***

 

Film je redko medij za doseganje ontološke resnice. Avtorska artikulacija Sergeja Paradžanova je bila možna le znotraj filmskega kadra. Le v njem je bil popoln. Če ga pogledamo izven filmskega jezika, je ves čas na robu patosa, skoraj kiča. Zato ga moramo gledati samo znotraj filma! Vsi njegovi filmi so izven vseh kategorij. Nikoli ni upošteval narativne strukture, sledil je le vizualnim rešitvam, nikoli literarnim. Naj ponovim, v njem je prevladovala pesniška zavest. Končna konsekvenca vseh njegovih strasti pa je bila - abstrakcija!

 

Politična glasnost Gorbačova mu je omogočila, da je posnel še dva filma. Polovico opusa. Oba sta izjemna. Estetske senzacije. Hvala Gorbačovu! Odločil sem se, da si po vseh teh desetletjih ponovno ogledam film Sence izgubljenih prednikov. Predvsem zato, da si ogledam predzadnji in zadnji kader filma. Poiskal sem ga na medmrežju. V zadnjem kadru osem otrok gleda skozi okno.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
5
Težko je živeti v kletki. V mestu Gogi. Biti ves čas talec ene in iste ideologije.
14
20.01.2022 00:00
Iz glasbe kot univerzalne lepote sem z nerazumevanjem gledal na ta ideološki svet ozkosti. Kot so me razburjali tisti, ki so me ... Več.
Piše: Pavle Okorn
Novak Đoković je igral na karto "budi pametan i pravi se glup", a je izpadel samo glup
28
17.01.2022 01:02
Srbi, ki slovijo po konstantnem opevanju lastnega trpljenja, so tudi v Đokovićevem primeru iz muhe naredili slona in za nov kult ... Več.
Piše: Ana Jud
Ne film ne drama, ampak vmesno stanje. Biti na nobeni strani. Biti na svoji zemlji.
10
16.01.2022 01:00
Pier Paolo Pasolini je po mojem mnenju eden ključnih velikanov italjanske umetnosti nasploh. Pesnik, dramatik, gigant filmske ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Ljudje pa nič. Ostajajo doma in čakajo. Na kaj, vas prosim? Na rešilca, ki jih bo odpeljal v bolnišnico?
21
14.01.2022 04:45
Nenehoma se sprašujem, zakaj mora ta narod zaradi popolne neumnosti umirati, ob tem, ko bi se lahko v letu 2021 v celoti ... Več.
Piše: Milan Krek
Ne glejte v zrak! Na Zemlji bodo komedijanti sneli rokavice, maltretirali nepokorne državljane in razkazovali napihnjene mišice
13
09.01.2022 11:00
Tragikomedija Don't Look Up izpostavi ključni in sveto preprosti zgodovinski problem človeštva. Problem so skrajno neumni in ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Razstava: Jože Brumen, modernistični oblikovalec in umetniški erudit
4
08.01.2022 21:56
Takšne vrste razstave zahtevajo veliko več kot posameznikovo satisfakcijo; dolžne so kanonizirati in etično interpretirati ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Kaj ko bi anticepilci odgovarjali za to, kar so storili? Kaj ko bi končno priznali svojo zmoto in se vsaj opravičili?
24
06.01.2022 19:00
Leto 2022 se je začelo natanko tam kjer se je končalo leto 2021. In naša nacionalna televizija je ostala natanko na istem tiru, ... Več.
Piše: Milan Krek
Predlogi k novi ustavi: Slovenija ni Švica, bi pa lahko to postala vsaj na ravni ustave
9
05.01.2022 22:45
Ob osamosvojitvi Slovenije so nam politiki obljubljali, da bomo zaživeli v novi in samostojni državi po švicarskem vzoru. Če bi ... Več.
Piše: Janez Černač
Bolgarske depresije: Ni vse čisto zlato, kar prihaja iz Evropske unije ali Amerike
12
03.01.2022 20:00
Če drži, da je Slovenija do sedaj profitirala s članstvom v EU, je vendarle potrebna zvrhana mera pazljivosti in zadržkov ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
"Človeštvo ima le tri velike sovražnike: vročino, lakoto in vojno. Od teh je daleč najstrašnejša vročina."
8
02.01.2022 20:02
Pandemija se je končala, vendar so njene posledice vidne povsod. Ambrose Bierce je leta 1906 zapisal, da je epidemija bolezen, ... Več.
Piše: Luis Rubio
Evropska kulturna prestolnica 2022: Opera je čutna senzacija ideologije, njen transcendentalni ideal
7
01.01.2022 22:53
Ne more biti resne operne produkcije brez razvite države. Opera nastane vzporedno z nastankom pojma moderna država. Opera je ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Gotova negotovost: V letu 2022 najverjetneje še ne bo "vrnitve v normalnost"
9
01.01.2022 00:00
Omikron je vse postavil na glavo. Če smo bili pred njim že nekoliko optimistični, da bomo zaživeli vsaj del predvirusnega ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Slovenija potrebuje slehernika. Brez izključevanj. Potrebuje velikane. Ne le izjemne, ampak zares velike ljudi.
19
30.12.2021 21:22
Osamosvojili smo se z inovacijo. Slovenci zgodovinsko nismo nikomur nič dolžni. Ne sosedom, ne Evropi in ne svetu. Vse, kar smo ... Več.
Piše: Janez Janša
Demokracija in mi: Dobro je, da v katerem koli odnosu postaviš Kontrolorja svojemu egu
18
29.12.2021 21:00
Aktivni državljan je osrednje geslo razmišljanj Mihe Burgerja na našem portalu v zadnjih šestih letih. Aktivni državljan je zato ... Več.
Piše: Miha Burger
Izkoriščeni, razžaljeni, ponižani, zasmehovani in nazadnje še pozabljeni
18
27.12.2021 20:00
Te dni mi je na portalu+ najbolj v oči padel zapis kolegice Simone Rebolj, ki je opisala realno stanje življenjskega standarda v ... Več.
Piše: Ana Jud
V kakšni državi živim, ko mi premier ne more poslati pisma z dobrim namenom, lahko pa mi pišejo ljudje, ki mi grozijo in me žalijo?
18
26.12.2021 22:00
Veliko manj bi lahko bilo mrtvih to jesen, če bi me poslušali, pa so me raje obtoževali v medijih. Veliko manj bi bilo ... Več.
Piše: Milan Krek
Slovenci obožujejo revne, razžaljene in poniževane, da se lahko naslajajo nad njimi in počutijo večvredne
11
26.12.2021 11:00
Na ljubljanskih ulicah srečujem vedno več in vedno bolj rosno mladih kraljev ulice. Zadeti in odsotni prosjačijo v bojda ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Poplava vulgarizmov in brutizmov naročnikov, ki imajo kapital, nimajo pa zavesti o lepem
2
25.12.2021 20:53
Posebne vrste gnus spreleti človeka, ko se po povratku s potovanja zapelje z letališča v mesto in se mu v vpadnicah začnejo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Tistih 8 hertzov razlike: Glasba med harmonijo z naravo ter nacističnim topotanjem
14
23.12.2021 23:59
Nekaj hertzov razlike v glasbi je lahko usodnih za ustvarjanje razlike med sozvočjem z naravo in nacističnim dirigiranjem ... Več.
Piše: Pavle Okorn
Diploma admirala Masleše ali kako bo slovensko pravosodje torpediralo samo sebe
14
22.12.2021 23:59
Sodstvo se pogreza v najhujši škandal v novejši zgodovini - in to skoraj izključno po svoji krivdi. Tri desetletja negativne ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Zapomnite si ta imena: Poslanke in poslanci, ki so glasovali za status quo glede prirejenih javnih razpisov in korupcije v zdravstvu!
Uredništvo
Ogledov: 1.910
02/
Novak Đoković je igral na karto "budi pametan i pravi se glup", a je izpadel samo glup
Ana Jud
Ogledov: 2.037
03/
Ljudje pa nič. Ostajajo doma in čakajo. Na kaj, vas prosim? Na rešilca, ki jih bo odpeljal v bolnišnico?
Milan Krek
Ogledov: 1.842
04/
Ruska invazija na Ukrajino je morda le še vprašanje dni, razen če bo Putin v zadnjem hipu presenetil z mirovnim predlogom
Božo Cerar
Ogledov: 1.066
05/
Težko je živeti v kletki. V mestu Gogi. Biti ves čas talec ene in iste ideologije.
Pavle Okorn
Ogledov: 1.099
06/
Poteza, ki si zasluži aplavz: Julian Assange postal častni član slovenskega centra PEN
Uredništvo
Ogledov: 1.394
07/
Od podražitev elektrike bodo na koncu profitirale zlasti domače državne energetske družbe
Bine Kordež
Ogledov: 1.026
08/
China’s Belt and Road Initiative: A win-win or a debt trap? The Case of African States
Valerio Fabbri
Ogledov: 872
09/
Panika na levici: Če jim bo Golob odletel iz rok, jih ne reši niti Kos na strehi!
Uredništvo
Ogledov: 3.002
10/
Ne film ne drama, ampak vmesno stanje. Biti na nobeni strani. Biti na svoji zemlji.
Dragan Živadinov
Ogledov: 619