Komentar

Preden umrete, si morate ogledali vsaj enega izmed štirih filmov Sergeja Paradžanova

Sergej Paradžanov se je v svoji drži zavzemal za "moško lepoto". Komunistični aparat ga je obtožil hermetičnosti, nacionalizma in homoseksualnosti. Zaradi vsega tega je bil najprej obsojen na izolacijo, kasneje pa na zaporno kazen. Filmski pesnik je v zaporu tulil od bolečine. Miril se je tako, da je v celici vztrajno šival kostume za svoj naslednji film. Za njegovo izpustitev so se zavzemale mnoge svetovne duhovne avtoritete. Po nekaj letih, preživetih v zaporu, je bil izpuščen z dekretom sekretarja komunistične partije Leonida Iliča Brežnjeva. Po izpustitvi je nadaljeval s svojim umetniškim delovanjem. Politična glasnost Gorbačova mu je omogočila, da je posnel še dva filma.

14.08.2021 23:29
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   film   umetnost   Sergej Paradžanov   Sovjetska zveza   Brežnjev   Gorbačov   Sence naših prednikov

Svojim kritikom je večkrat zabrusil z neobrzdano strastjo: Ne, nisem nacionalist, jaz sem genij!

Film se začne s smrtjo, nadaljuje pa z divjo kinetiko. V njem doživljamo vse možne oblike obredov starodavnega ljudstva Huculi, doživljamo fantazmagorično zlitino krščanstva in poganstva. Pri Sergeju Paradžanovu je Bog predvsem etnolog. Celo vrsto tehnik filmskih analiz obvladam, a mi ob filmih Sergeja Paradžanova popolnoma odpovejo. Ko sem imel sedemanjst let, se je vame prvič in za vse večne čase vtisnila njegova izjemna umetniška struktura, filmska matrica z naslovom Sence pozabljenih prednikov. Gledal sem jo v dvorani ljubljanske Kinoteke. Pred menoj se je odvrtela tehnično popolna filmska projekcija, tako redka v tedanji Kinoteki. Sovcolor, 35mm! Vsa v toplo rdečih in marinsko hladnih barvah. Kromatična. To je bil sovjetski film, posnet v ukrajinski produkciji Dovženka. Film Sence pozabljenih prednikov se je odvrtel v svetem gozdu mistike. Poln družinskih dram. Prelomen film teatralizirane mizanscene. Karpatska, rusinska družinska drama. V njej je prevladovala zimska obrednost in pomladno-poletna spolnost. Nagost.

 

Mit: Film je ena od verzij Romea in Julije. Ljubezenska romantika se je sprožila na pogrebu sorodnika. Etnografska barvitost sredi zimske beline. Takoj zatem pomladni ples prebujenja. Filmski kadri Sergeja Paradžanova so dolgi, istočasno pa plesno divji. Še en dokaz več, da izhaja pomembna veja avantgardne umetnosti iz pitoreskne ljudske umetnosti. V začetni snežni belini smo gledali nenehno dramo.

 

Otvoritveni kader: (Po spominu iz globin. Ni nujno, da se je tako dejansko zgodilo v filmu). S subjektivnim pogledom se nahajamo na vrhu drevesa. Otrok Ivan za las preživi gozdarsko nesrečo. Zato, da vstopi v svet odraslih, mora nekdo drug zanj umreti. Slišimo zamolklo sekanje drevesa. Vztrajno ponavljajoče sekanje. Nenadoma prelom in padamo skupaj z drevesom. Sekač, brat otroka, dečku reši življenje, pri tem pa ga sam zgubi. Sekač v hipu umre. Deček steče naznanit nesrečo.

 

Film je epizodično strukturiran. V pripovedi je vse prežgano s prekletstvom dveh maščevalnih družin. Od vsepovsod vre nesrečna ljubezenska ritmizacija. Neverjetno, a nikakor ne morem priklicati iz spomina zadnjega kadra. Po tistem, ko sem si film prvič ogledal, si ga nisem nikoli več. Filme lahko znova in znova gledam, Paradžanovih ne morem!

 

 

Vsi štirje filmi Sergeja Paradžanova so izven vseh kategorij. 

 

 

Te dni mi je Sergej Paradžanov prišel naproti iz treh smeri. Posnel je le štiri igrane filme! Komentiram ga samo zato, da si boste, preden umrete, ogledali vsaj enega. Njegovi filmi so prepolni karakternih obrazov in neverjetnih kulturnih fenomenov. Vse v njem je vse obilno in dobro, a hkrati zapleteno in smrtno. S pomočjo racionalnih filmskih tehnik nas popelje v mistično resničnost. Tudi to je mogoče. Film je voden na takšen način, kot da bi bil Paradžanov osebno - usoda. V filmu ni mnenj. V kadrih je naseljena predvsem poezija.

 

Mit in mitologija: znan in ponavljajoč zaplet. Paradžanov med seboj rima filmske kadre. In rima motive znotraj kadra. Filmski jezik Paradžanova se pred nami množi prek vizualne umetnosti in poezije. Umetniški film je za Paradžanova najprej poezija. Rojstvo in smrt pa sta si blizu: rojen je bil, umrl je. Vse ostalo je obrednost.

 

Vse življenje je Paradžanov doživljal partijsko nasilje zaradi neprilagojenosti, ki je izhajala iz njegove nebrzdane homoseksualnosti.

 

Velikan svetovne kinematografije je vse življenje iskal navdih pri pesnikih. V svetu kulturne motivike. Svojim kritikom je večkrat zabrusil z neobrzdano strastjo: Ne, nisem nacionalist, jaz sem genij! Sovjetski, armensko-gruzijsko-ukrajinski umetnik je bil prepoln želje za toplim jugom sredi politične zime. Pri Sergeju Paradžanovu je Bog strokovnjak za etnografijo. Sam sem pred nemogočo nalogo. Povezati bi moral filmsko teorijo s pravoslavno ikonografijo in islamsko metafiziko, ki narekujeta vse njegove igrane filme. 

 

Rad se ponavljam: Sergej Paradžanov se je v svoji drži zavzemal za "moško lepoto". Komunistični aparat ga je obtožil hermetičnosti, nacionalizma in homoseksualnosti. Zaradi vsega tega je bil najprej obsojen na izolacijo, kasneje pa na zaporno kazen. Za njegovo izpustitev so se zavzemale mnoge svetovne duhovne avtoritete. Po nekaj letih, preživetih v zaporu, je bil izpuščen z dekretom sekretarja komunistične partije Leonida Iliča Brežnjeva. Po izpustitvi je nadaljeval s svojim umetniškim delovanjem. Njegov umetniški čut je vztrajal v modernističnem obravnavanju ljudskega izročila: Lepota potrebuje pozornost!

 

Pri Paradžanovu gledamo resno obravnavano kulturno dediščino. Filmska lepota se je prepoznala v ikoničnosti, silnosti pravoslavja in islama. Filmski pesnik je v zaporu tulil od bolečine. Miril se je tako, da je v celici vztrajno šival kostume za svoj naslednji film. Njegov osrednji napor je bil usmerjen v to, da so mu prijatelji prek različnih kanalov dostavljali materiale za kostume. Njegovi zaporniški tovariši pa so bili njegovi modeli, na katerih je preizkušal kroje.

 

V njegovem življenju in v umetnosti je bil nenehno prisoten folklorizem oziroma iskanje idealne poetske strukture. To, kar je prevzel od svojega učitelja Andreja Tarkovskega, je oblikovanje skulptur v filmskem času. Svoje filme je posnel v časovnih oknih ideološke liberalizacije. Med tem, ko ni bil v zaporu. S svojimi filmi je bil zelo oddaljen od revolucionarnih filmskih predhodnikov, a se jih ni nikoli izogibal, predvsem njihovim eksperimentom ne.

 

 

Velikan svetovne kinematografije je vse življenje iskal navdih pri pesnikih.

 

 

Pitagorejske padavine! Temelj Paradžanove filmske metode: Slediti in še enkrat slediti razkošju igralčeve obraznosti. V celoti se je posvečal nadčutnemu onkraj razuma. Sledil je spektakelskim oblikam brez razlage, polnil je imaginarni prostor z obraznim kroženjem znotraj sekvence. Pri njem je Bog najprej antropolg.

 

 

***

 

Film je redko medij za doseganje ontološke resnice. Avtorska artikulacija Sergeja Paradžanova je bila možna le znotraj filmskega kadra. Le v njem je bil popoln. Če ga pogledamo izven filmskega jezika, je ves čas na robu patosa, skoraj kiča. Zato ga moramo gledati samo znotraj filma! Vsi njegovi filmi so izven vseh kategorij. Nikoli ni upošteval narativne strukture, sledil je le vizualnim rešitvam, nikoli literarnim. Naj ponovim, v njem je prevladovala pesniška zavest. Končna konsekvenca vseh njegovih strasti pa je bila - abstrakcija!

 

Politična glasnost Gorbačova mu je omogočila, da je posnel še dva filma. Polovico opusa. Oba sta izjemna. Estetske senzacije. Hvala Gorbačovu! Odločil sem se, da si po vseh teh desetletjih ponovno ogledam film Sence izgubljenih prednikov. Predvsem zato, da si ogledam predzadnji in zadnji kader filma. Poiskal sem ga na medmrežju. V zadnjem kadru osem otrok gleda skozi okno.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
5
Uredniški komentar: Medtem ko se svet bori z virusom, se bodo Slovenci pobili med sabo!
0
16.09.2021 21:45
Slovenski provincializem je v zadnjih dveh dneh spet prišel do izraza. Potem ko je drhal v sredo zvečer parlament obmetavala z ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Četudi bi bila Slovenija res pripravljena na revolucijo, major Troha ni človek, ki bi jo lahko vodil
11
15.09.2021 21:31
Slovenija je raj za anticepilce. Ljudje niti lastnih otrok nočejo dati cepiti proti hudim otroškim boleznim, kaj šele da bi se z ... Več.
Piše: Ana Jud
Hipotetično se lahko sprašujem, ali je tudi Marjan Šarec del proticepilskega gibanja
13
14.09.2021 22:59
Nekdanji predsednik vlade Marjan Šarec ve vse. On je prepričan, da delam slabo in da me je potrebno zamenjati. Kako se lahko ... Več.
Piše: Milan Krek
Kriptopahor, s.p. ali polemika o predlaganem zakonu o "obdavčenju kriptonaložb"
8
13.09.2021 21:00
Spoštovani gospod profesor, ali ne bi bilo bolje, da se prej posvetujete s strokovnjaki s področja virtualnih valut in ... Več.
Piše: Ivan Simič
Svetloba je za arhitekta vir energije in misterij neskončne globine
4
12.09.2021 22:00
Svetloba je v teh vročih in suhih delih arabskega sveta pridušena, prah se dviga s sapico in mističnost dni je ... Več.
Piše: Robert Klun
"Ni več vprašanje, kaj lahko digitalno naredi za nas, temveč kaj lahko mi naredimo za digitalno."
3
11.09.2021 23:33
Glede na vse pretrese, ki smo jih doživeli v preteklem letu in pol, je postalo jasno, da človeštvu zmanjkuje časa pri ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Bolje najbrž ne bo nikoli: 11. september, dvajset let kasneje
9
10.09.2021 22:50
V množici analiz, študij in razmišljanj o obdobju po 11. septembru 2001 pogrešam eno samo, preprosto ugotovitev: da danes živimo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Recenzija: Udbovski učbenik, osnovni tečaj
8
09.09.2021 20:00
Udba je kratica za službo Uprava državne bezbednosti, ki je dolga leta delovala kot jugoslovanska tajna policija. Čeprav ... Več.
Piše: Ana Jud
"Ko sem prišel na NIJZ, sem dobil epidemiologe praktično s svinčnikom in papirjem v času svetovne digitalizacije tega področja."
21
07.09.2021 21:00
Kljub temu, da cepljenje počasi, a vztrajno napreduje in da je danes polno cepljenih že prek milijona prebivalcev Slovenije, je ... Več.
Piše: Milan Krek
Ko dojameš, da so med nami tudi novinarji, ki so za nekaj evrov pripravljeni spisati marsikaj, je najbolje zamahniti z roko
10
06.09.2021 21:05
Še pred kratkim sem pri tistih, ki so o meni pisali neresnice, namesto pomoči sodišča iskal napake v njihovem življenju in sem ... Več.
Piše: Ivan Simič
Prenova šolskega sistema je nujna, ne pa tudi zamenjava ene ideologije za drugo
11
05.09.2021 22:00
Otroci so naše največje bogastvo in čas je, da jim tudi država to prizna, dokaže in pokaže. Glede na čase in potrebe trga dela ... Več.
Piše: Aleksandra Pivec
Nedeljska pridiga: Kaj bi mi brez sovražnega govora
6
05.09.2021 11:00
Razmah sovražnega govora v Sloveniji je le eden izmed simptomov vsebinskega deficita. Večina ljudi je zadovoljna, da lahko ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Prostor umetnosti ni nič drugega kot dediščina bojev za osvoboditev
2
04.09.2021 23:08
V zadnjih letih, odkar pišem umetniške refleksije, sem bil kar nekajkrat v skušnjavi, da bi napisal razdiralne kritike o lokalni ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Janše na volitvah ne more premagati opozicija, Janšo lahko z oblasti vržejo le anticepilci
12
03.09.2021 21:00
Opozicija njegovega veličanstva, maršala osamosvojitve, se zaman trudi. Tudi mainstream mediji po nepotrebnem zganjajo histerijo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Nekaj je grozno narobe s svetom, v katerem odrasli, razgledani in izobraženi ljudje postajajo teoretiki zarot
17
02.09.2021 20:00
Zadnjič sem zapisala, da bi cepljenje moralo biti obvezno, kajti edino tako bi se izognili četrtemu valu korone. Prijatelj ... Več.
Piše: Ana Jud
Aktivni državljan in večja transparentnost pri trošenju našega javnega denarja
6
01.09.2021 21:59
O Aktivnem državljanu pišem na tem portalu že od junija 2016 pa vse do danes; kako lahko njegovo sodelovanje pomaga pri ... Več.
Piše: Miha Burger
Med Saigonom in Kabulom: Ali Združene države Amerike res izgubljajo vojne?
17
30.08.2021 20:50
ZDA torej ne širijo demokracije, temveč jo zagotavljajo dozirano, na žličko, kar sicer prinaša znosnejše življenje v zrušenih ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Gospod ravnatelj, živimo v 21. stoletju in ne v 18. stoletju; pridite nazaj v 21. stoletje.
14
30.08.2021 08:38
Šele pred kratkim sem končno prišel do originalnega popularnega pisma enega od slovenskih osnovnošolskih ravnateljev. V pismu v ... Več.
Piše: Milan Krek
Njegovi dve stoletji - hommage Borisu Pahorju
6
29.08.2021 11:00
Boris Pahor je zadnji ali pa vsaj eden zadnjih še živečih pričevalcev obeh svetovnih morij in treh totalitarnih režimov. Eden ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Kdor ne bo mislil, bo letel ven
5
28.08.2021 22:43
Obeležujemo stoletnico rojstva Dimitrija Bašičevića Mangelosa in Josepha Beuysa. Ravno Mangelos je bil tisti, ki me je spodbudil ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Ko dojameš, da so med nami tudi novinarji, ki so za nekaj evrov pripravljeni spisati marsikaj, je najbolje zamahniti z roko
Ivan Simič
Ogledov: 2.659
02/
Recenzija: Udbovski učbenik, osnovni tečaj
Ana Jud
Ogledov: 1.799
03/
Hipotetično se lahko sprašujem, ali je tudi Marjan Šarec del proticepilskega gibanja
Milan Krek
Ogledov: 1.675
04/
"Ko sem prišel na NIJZ, sem dobil epidemiologe praktično s svinčnikom in papirjem v času svetovne digitalizacije tega področja."
Milan Krek
Ogledov: 1.844
05/
Četudi bi bila Slovenija res pripravljena na revolucijo, major Troha ni človek, ki bi jo lahko vodil
Ana Jud
Ogledov: 1.223
06/
Kriptopahor, s.p. ali polemika o predlaganem zakonu o "obdavčenju kriptonaložb"
Ivan Simič
Ogledov: 1.303
07/
Bolje najbrž ne bo nikoli: 11. september, dvajset let kasneje
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.193
08/
Visoka gospodarska rast v Sloveniji je rezultat občutno višjih plač v javnem sektorju in državnih subvencij
Bine Kordež
Ogledov: 1.136
09/
Janše na volitvah ne more premagati opozicija, Janšo lahko z oblasti vržejo le anticepilci
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.428
10/
Svetloba je za arhitekta vir energije in misterij neskončne globine
Robert Klun
Ogledov: 814