Komentar

Preden umrete, si morate ogledali vsaj enega izmed štirih filmov Sergeja Paradžanova

Sergej Paradžanov se je v svoji drži zavzemal za "moško lepoto". Komunistični aparat ga je obtožil hermetičnosti, nacionalizma in homoseksualnosti. Zaradi vsega tega je bil najprej obsojen na izolacijo, kasneje pa na zaporno kazen. Filmski pesnik je v zaporu tulil od bolečine. Miril se je tako, da je v celici vztrajno šival kostume za svoj naslednji film. Za njegovo izpustitev so se zavzemale mnoge svetovne duhovne avtoritete. Po nekaj letih, preživetih v zaporu, je bil izpuščen z dekretom sekretarja komunistične partije Leonida Iliča Brežnjeva. Po izpustitvi je nadaljeval s svojim umetniškim delovanjem. Politična glasnost Gorbačova mu je omogočila, da je posnel še dva filma.

14.08.2021 23:29
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   film   umetnost   Sergej Paradžanov   Sovjetska zveza   Brežnjev   Gorbačov   Sence naših prednikov

Svojim kritikom je večkrat zabrusil z neobrzdano strastjo: Ne, nisem nacionalist, jaz sem genij!

Film se začne s smrtjo, nadaljuje pa z divjo kinetiko. V njem doživljamo vse možne oblike obredov starodavnega ljudstva Huculi, doživljamo fantazmagorično zlitino krščanstva in poganstva. Pri Sergeju Paradžanovu je Bog predvsem etnolog. Celo vrsto tehnik filmskih analiz obvladam, a mi ob filmih Sergeja Paradžanova popolnoma odpovejo. Ko sem imel sedemanjst let, se je vame prvič in za vse večne čase vtisnila njegova izjemna umetniška struktura, filmska matrica z naslovom Sence pozabljenih prednikov. Gledal sem jo v dvorani ljubljanske Kinoteke. Pred menoj se je odvrtela tehnično popolna filmska projekcija, tako redka v tedanji Kinoteki. Sovcolor, 35mm! Vsa v toplo rdečih in marinsko hladnih barvah. Kromatična. To je bil sovjetski film, posnet v ukrajinski produkciji Dovženka. Film Sence pozabljenih prednikov se je odvrtel v svetem gozdu mistike. Poln družinskih dram. Prelomen film teatralizirane mizanscene. Karpatska, rusinska družinska drama. V njej je prevladovala zimska obrednost in pomladno-poletna spolnost. Nagost.

 

Mit: Film je ena od verzij Romea in Julije. Ljubezenska romantika se je sprožila na pogrebu sorodnika. Etnografska barvitost sredi zimske beline. Takoj zatem pomladni ples prebujenja. Filmski kadri Sergeja Paradžanova so dolgi, istočasno pa plesno divji. Še en dokaz več, da izhaja pomembna veja avantgardne umetnosti iz pitoreskne ljudske umetnosti. V začetni snežni belini smo gledali nenehno dramo.

 

Otvoritveni kader: (Po spominu iz globin. Ni nujno, da se je tako dejansko zgodilo v filmu). S subjektivnim pogledom se nahajamo na vrhu drevesa. Otrok Ivan za las preživi gozdarsko nesrečo. Zato, da vstopi v svet odraslih, mora nekdo drug zanj umreti. Slišimo zamolklo sekanje drevesa. Vztrajno ponavljajoče sekanje. Nenadoma prelom in padamo skupaj z drevesom. Sekač, brat otroka, dečku reši življenje, pri tem pa ga sam zgubi. Sekač v hipu umre. Deček steče naznanit nesrečo.

 

Film je epizodično strukturiran. V pripovedi je vse prežgano s prekletstvom dveh maščevalnih družin. Od vsepovsod vre nesrečna ljubezenska ritmizacija. Neverjetno, a nikakor ne morem priklicati iz spomina zadnjega kadra. Po tistem, ko sem si film prvič ogledal, si ga nisem nikoli več. Filme lahko znova in znova gledam, Paradžanovih ne morem!

 

 

Vsi štirje filmi Sergeja Paradžanova so izven vseh kategorij. 

 

 

Te dni mi je Sergej Paradžanov prišel naproti iz treh smeri. Posnel je le štiri igrane filme! Komentiram ga samo zato, da si boste, preden umrete, ogledali vsaj enega. Njegovi filmi so prepolni karakternih obrazov in neverjetnih kulturnih fenomenov. Vse v njem je vse obilno in dobro, a hkrati zapleteno in smrtno. S pomočjo racionalnih filmskih tehnik nas popelje v mistično resničnost. Tudi to je mogoče. Film je voden na takšen način, kot da bi bil Paradžanov osebno - usoda. V filmu ni mnenj. V kadrih je naseljena predvsem poezija.

 

Mit in mitologija: znan in ponavljajoč zaplet. Paradžanov med seboj rima filmske kadre. In rima motive znotraj kadra. Filmski jezik Paradžanova se pred nami množi prek vizualne umetnosti in poezije. Umetniški film je za Paradžanova najprej poezija. Rojstvo in smrt pa sta si blizu: rojen je bil, umrl je. Vse ostalo je obrednost.

 

Vse življenje je Paradžanov doživljal partijsko nasilje zaradi neprilagojenosti, ki je izhajala iz njegove nebrzdane homoseksualnosti.

 

Velikan svetovne kinematografije je vse življenje iskal navdih pri pesnikih. V svetu kulturne motivike. Svojim kritikom je večkrat zabrusil z neobrzdano strastjo: Ne, nisem nacionalist, jaz sem genij! Sovjetski, armensko-gruzijsko-ukrajinski umetnik je bil prepoln želje za toplim jugom sredi politične zime. Pri Sergeju Paradžanovu je Bog strokovnjak za etnografijo. Sam sem pred nemogočo nalogo. Povezati bi moral filmsko teorijo s pravoslavno ikonografijo in islamsko metafiziko, ki narekujeta vse njegove igrane filme. 

 

Rad se ponavljam: Sergej Paradžanov se je v svoji drži zavzemal za "moško lepoto". Komunistični aparat ga je obtožil hermetičnosti, nacionalizma in homoseksualnosti. Zaradi vsega tega je bil najprej obsojen na izolacijo, kasneje pa na zaporno kazen. Za njegovo izpustitev so se zavzemale mnoge svetovne duhovne avtoritete. Po nekaj letih, preživetih v zaporu, je bil izpuščen z dekretom sekretarja komunistične partije Leonida Iliča Brežnjeva. Po izpustitvi je nadaljeval s svojim umetniškim delovanjem. Njegov umetniški čut je vztrajal v modernističnem obravnavanju ljudskega izročila: Lepota potrebuje pozornost!

 

Pri Paradžanovu gledamo resno obravnavano kulturno dediščino. Filmska lepota se je prepoznala v ikoničnosti, silnosti pravoslavja in islama. Filmski pesnik je v zaporu tulil od bolečine. Miril se je tako, da je v celici vztrajno šival kostume za svoj naslednji film. Njegov osrednji napor je bil usmerjen v to, da so mu prijatelji prek različnih kanalov dostavljali materiale za kostume. Njegovi zaporniški tovariši pa so bili njegovi modeli, na katerih je preizkušal kroje.

 

V njegovem življenju in v umetnosti je bil nenehno prisoten folklorizem oziroma iskanje idealne poetske strukture. To, kar je prevzel od svojega učitelja Andreja Tarkovskega, je oblikovanje skulptur v filmskem času. Svoje filme je posnel v časovnih oknih ideološke liberalizacije. Med tem, ko ni bil v zaporu. S svojimi filmi je bil zelo oddaljen od revolucionarnih filmskih predhodnikov, a se jih ni nikoli izogibal, predvsem njihovim eksperimentom ne.

 

 

Velikan svetovne kinematografije je vse življenje iskal navdih pri pesnikih.

 

 

Pitagorejske padavine! Temelj Paradžanove filmske metode: Slediti in še enkrat slediti razkošju igralčeve obraznosti. V celoti se je posvečal nadčutnemu onkraj razuma. Sledil je spektakelskim oblikam brez razlage, polnil je imaginarni prostor z obraznim kroženjem znotraj sekvence. Pri njem je Bog najprej antropolg.

 

 

***

 

Film je redko medij za doseganje ontološke resnice. Avtorska artikulacija Sergeja Paradžanova je bila možna le znotraj filmskega kadra. Le v njem je bil popoln. Če ga pogledamo izven filmskega jezika, je ves čas na robu patosa, skoraj kiča. Zato ga moramo gledati samo znotraj filma! Vsi njegovi filmi so izven vseh kategorij. Nikoli ni upošteval narativne strukture, sledil je le vizualnim rešitvam, nikoli literarnim. Naj ponovim, v njem je prevladovala pesniška zavest. Končna konsekvenca vseh njegovih strasti pa je bila - abstrakcija!

 

Politična glasnost Gorbačova mu je omogočila, da je posnel še dva filma. Polovico opusa. Oba sta izjemna. Estetske senzacije. Hvala Gorbačovu! Odločil sem se, da si po vseh teh desetletjih ponovno ogledam film Sence izgubljenih prednikov. Predvsem zato, da si ogledam predzadnji in zadnji kader filma. Poiskal sem ga na medmrežju. V zadnjem kadru osem otrok gleda skozi okno.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
5
Prvih 100 dni vlade: "Ugrabljeni" premier, amaterski komunikatorji in naftna apokalipsa
12
28.06.2022 20:00
Ljudje bi lahko razumeli, da se zgodijo problemi z derivati, s sprejemanjem nepremišljenih predlogov zakonov in podobno, če jim ... Več.
Piše: Gregor Kos
Gospod premier, obljubili ste nam, da bomo živeli v svobodi in da nikogar ne boste maltretirali. Žal prvi tedni ne kažejo tega!
14
26.06.2022 21:35
Odstopil sem po imenovanju novega ministra za finance in to zaradi tega, ker imam svoj ponos in ne dovolim, da kdor koli ... Več.
Piše: Ivan Simič
Zdaj je jasno: Izvolili smo ljudi, ki ne sodijo v hram demokracije, ampak v kakšno zakotno špelunko ali zidanico
27
25.06.2022 21:48
Proslava ne more biti kronotop za razkazovanje nekega hudo poškodovanega ega, za zasebno poplesavanje in nasmihanje v slogu ... Več.
Piše: Denis Poniž
Deset neprijetnih vprašanj, ki bi si jih morala zastaviti slovenska desnica
34
23.06.2022 21:50
Če je celotna desna politična opcija odvisna le od ene osebe in v tridesetih letih ni bila sposobna proizvesti novega voditelja, ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Mi smo pa delali specializacije in študije za koga, gospodje politiki? Čemu smo trošili dragoceni čas? Zato da bomo izpolnjevali vaše politične želje?
24
21.06.2022 06:35
O političnih pritiskih na NIJZ sem vam že veliko pisal. Danes bom pisal o pritiskih na Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje ... Več.
Piše: Milan Krek
Putinova vojna z Ukrajino bo evropski problem, Amerika se bo bolj posvečala Kitajski
6
18.06.2022 22:55
George Friedman je v svoji knjigi Naslednjih 100 let iz leta 2008 predvideval, da bodo Združene države Amerike v poznejšem delu ... Več.
Piše: Scott J. Younger
Nekaj površnih primerjav med odnosom Slovencev in Italijanov do politike
13
16.06.2022 22:15
Tujec, ki več let živi v tujini, se težko izogne primerjavi med navadami svojih rojakov in ljudi iz njegove nove domovine. Na ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Ko nam bodo ideološko poenotili medijski prostor in politično vdrli v NIJZ, ne bo več uravnoteženih medijev niti NIJZ. Prišli bomo do medijske krajine Severne Koreje, kjer obstaja samo ena Resnica!
25
14.06.2022 19:00
Ko sem zjutraj po prvi seji nove, 15. slovenske vlade, prišel na delo, so me zaskrbljene sodelavke opozorile, da je bilo po ... Več.
Piše: Milan Krek
Srž problema aktualne volilne katastrofe t.i. sredincev in prodemokratov
12
12.06.2022 22:30
V srži problema konfuzije orientacije sredine je vnašanje konfuzije v slovenski politični prostor s floskulami o t.i. sredini in ... Več.
Piše: Žiga Stupica
Zakaj ima politična sredina v Sloveniji takšne težave, če pa govori o povezovanju?
25
11.06.2022 23:59
Voditeljstvo tako ali drugače vodi predvsem v avtoritarnost, ki ne prenese povezovanja različnosti, in ni pot k več demokracije. ... Več.
Piše: Miha Burger
Seznami za odstrel: Nova oblast potrebuje NIJZ, saj so tam notri vsi naši občutljivi osebni podatki!
12
10.06.2022 22:35
Nova oblast, ki smo jo demokratično izvolili prav zaradi prepričanja, da bo res demokratična, nas že na začetku zastrašuje z ... Več.
Piše: Milan Krek
Slovenska rusofilija je nevarno igranje z ognjem in popolna slepota za razumevanje časov, ki bodo prišli po koncu vojne in porazu Rusije
28
09.06.2022 19:00
Slovenska rusofilija ni smešna ali nekaj, kar bi odpravili z zamahom roke, češ, nekaj ne posebej brihtnih osebkov hoče s svojimi ... Več.
Piše: Denis Poniž
Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan že tri dni pritiska name, naj odstopim kot direktor NIJZ!
35
05.06.2022 22:45
Minister za zdravje mi je v zadnjih dneh, ko se pogosteje slišiva, zaupal, da je njegov cilj depolitizacija zdravstva. Pa ... Več.
Piše: Milan Krek
Pahorjeva Nekropola: Ko pripovedovalec kot filmska kamera beleži podobe taborišča smrti
5
31.05.2022 21:32
Boris Pahor je prekrižaril kar nekaj zloglasnih krajev, vsepovsod je imel neposreden stik s smrtjo bodisi kot nosač trupel ... Več.
Piše: Mitja Čander
Popravek: "Ne, nisem žalosten, ker je vsega konec. Srečen sem, ker je jutri začetek novega dne, nove kreacije, novih izzivov."
0
31.05.2022 13:05
11. maja 2022 je bil na portalu+ objavljen komentar z naslovom Ne, nisem žalosten, ker je vsega konec. Srečen sem, ker je jutri ... Več.
Piše: Uredništvo
Boris Pahor in vrata, ki vodijo v 20. stoletje (1913-2022)
9
30.05.2022 22:05
Pahor je resnično preživel stoletje in še več. Za njim so se zaklenila železna vrata 20. stoletja. Tista hladna, škripajoča ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Politična satira: Magnetogram vladne seje Slovenske Osvobodilne Fronte "Tadobri" (SOFT)
14
25.05.2022 19:28
Po HARD vladi Janeza Janše bomo imeli mehko, človeku prijazno koalicijo Slovenske Osvobodilne Fronte Tadobri (SOFT). Nova vlada ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Maščevalni pohod analitika Maksutija, dolgotrajni covid in potem še opičje koze
19
22.05.2022 21:05
Po Alemu Maksutiju je prišel čas za maščevalni pohod. Ko bo bodoča, Maksutiju ljuba vlada odšla, bomo lekcijo ponovili? In tako ... Več.
Piše: Milan Krek
Marle pa ni več
17
22.05.2022 00:00
Na tem mestu bi moral biti objavljen intervju z legendarnim novinarjem Marcelom Štefančičem, a me ignorira. V redu. Saj razumem. ... Več.
Piše: Ana Jud
Intervju z Lavrovom: "Moja vloga ni napovedati vojne Rusiji, opravljati moram le svoje delo"
10
20.05.2022 20:47
Intervju z ruskim zunanjim ministrom Sergejem Lavrovom, ki je bil predvajan v oddaji Zona bianca (Bela cona) na italijanskem ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Deset neprijetnih vprašanj, ki bi si jih morala zastaviti slovenska desnica
Andrej Capobianco
Ogledov: 3.751
02/
Gospod premier, obljubili ste nam, da bomo živeli v svobodi in da nikogar ne boste maltretirali. Žal prvi tedni ne kažejo tega!
Ivan Simič
Ogledov: 2.487
03/
Zdaj je jasno: Izvolili smo ljudi, ki ne sodijo v hram demokracije, ampak v kakšno zakotno špelunko ali zidanico
Denis Poniž
Ogledov: 2.550
04/
Mi smo pa delali specializacije in študije za koga, gospodje politiki? Čemu smo trošili dragoceni čas? Zato da bomo izpolnjevali vaše politične želje?
Milan Krek
Ogledov: 2.060
05/
Prvih 100 dni vlade: "Ugrabljeni" premier, amaterski komunikatorji in naftna apokalipsa
Gregor Kos
Ogledov: 1.493
06/
30-letnica Ustavnega sodišča: Na Beethovnovi delajo (pre)počasi in (pre)slabo, politično zapakirano, pristransko in aktivistično
Peter Jambrek
Ogledov: 1.430
07/
Ruska ekonomija v vojni: Kaj imajo skupnega Putinovi oligarhi in mehiški narkokarteli?
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.317
08/
Premier Golob očita Milanu Kučanu streljanje kozlov, sam pa klati neumnosti o Zahodnem Balkanu
Uredništvo
Ogledov: 526
09/
Družba blaginje: Ali je finančna pomoč države za otroke ustrezno razporejena?
Bine Kordež
Ogledov: 472
10/
Putinova vojna z Ukrajino bo evropski problem, Amerika se bo bolj posvečala Kitajski
Scott J. Younger
Ogledov: 1.334