Komentar

Kri v pesku: O ameriškem vojaškem in moralnem porazu v Afganistanu

Ameriški politični razred se že desetletja neusmiljeno in nepremišljeno vmešava v države, katerih prebivalce se zaničuje. In spet jim pomagajo lahkomiselni ameriški mediji, ki enotno krivijo talibansko zmago za nepopravljivo korupcijo v Afganistanu. Pomanjkanje ameriške samozavesti je presenetljivo. Ni pa presenetljivo, da ZDA po trilijonih dolarjev, porabljenih za vojne v Iraku, Siriji, Libiji in širše, od svojih prizadevanj nimajo pokazati kaj drugega razen krvi v pesku.

20.08.2021 22:55
Piše: Jeffrey Sachs
Ključne besede:   Jeffrey Sachs   ZDA   Afganistan   talibani   revščina   infrastruktura   Bližnji vzhod   Latinska Amerika   CIA

Manj kot 2% denarja, ki so ga ZDA porabile za Afganistan je doseglo afganistansko ljudstvo v obliki osnovne infrastrukture ali storitev za zmanjševanje revščine.

Razsežnosti ameriškega neuspeha v Afganistanu so osupljive. Ne gre za neuspeh demokratov ali republikancev, ampak za trajni neuspeh ameriške politične kulture, kar se odraža v pomanjkanju zanimanja oblikovalcev politike Združenih držav za razumevanje različnih družb. Vse je preveč tipično. Skoraj vsaka sodobna vojaška intervencija ZDA v državah v razvoju je gnila. Težko si je zamisliti izjemo, ki se je zgodila po korejski vojni. V šestdesetih in prvi polovici sedemdesetih let so se ZDA borile v Indokini - Vietnamu, Laosu in Kambodži; na koncu so bile po desetletju grotesknega poboja poražene. Krivdo si delita predsednik Lyndon B. Johnson, demokrat, in njegov naslednik, republikanec Richard Nixon.

 

Približno v istih letih so ZDA postavljale diktatorje po vsej Latinski Ameriki in v nekaterih delih Afrike, kar je imelo katastrofalne posledice, ki so trajale desetletja. Pomislite na Mobutujevo diktaturo v Demokratični republiki Kongo po atentatu na Lumumbo, ki jo je v začetku leta 1961 podprla CIA, ali na morilsko vojaško hunto generala Augusta Pinocheta v Čilu po strmoglavljenju Salvadorja Allendeja leta 1973, ki so ga prav tako podprle ZDA.

 

V osemdesetih letih prejšnjega stoletja so ZDA pod vodstvom Ronalda Reagana opustošile Srednjo Ameriko v vojnah posrednikov, da bi preprečile ali strmoglavile levičarske vlade. Regija se še vedno ni zacelila. Bližnji vzhod in zahodna Azija od leta 1979 čutita breme neumnosti in krutosti ameriške zunanje politike. Afganistanska vojna se je začela pred 42 leti, leta 1979, ko je administracija predsednika Jimmyja Carterja na skrivaj podpirala islamske džihadiste v boju proti režimu, ki ga je podpirala Sovjetska zveza. Kmalu so mudžahedini s podporo Cie pomagali izzvati sovjetsko invazijo in Sovjetsko zvezo ujeti v izčrpavajoč konflikt, medtem ko so Afganistan potisnili v tisto, kar je postalo štirideset let dolga spirala nasilja in prelivanja krvi.

 

Po vsej regiji je ameriška zunanja politika povzročila vse večjo zmedo. Kot odgovor na strmoglavljenje iranskega šaha Pahlavija leta 1979 (še enega diktatorja, ki so ga postavile ZDA), je Reaganova vlada v vojni z novonastalo iransko Islamsko republiko oborožila iraškega diktatorja Sadama Huseina. Sledilo je množično prelivanje krvi in kemično vojskovanje, ki so ga podpirale Združene države. Tej krvavi epizodi je sledila Sadamova invazija na Kuvajt in nato dve zalivski vojni pod vodstvom ZDA v letih 1990 in 2003.

 

Zadnji krog afganistanske tragedije se je začel leta 2001. Le mesec dni po terorističnih napadih 11. septembra je predsednik George W. Bush ukazal invazijo pod vodstvom ZDA za strmoglavljenje islamskih džihadistov, ki so jih ZDA pred tem že podpirale. Bushev demokratski naslednik, predsednik Barack Obama, ni samo nadaljeval vojne in v Afganistan poslal več vojakov, ampak je je Cii tudi naročil, naj skupaj s Savdsko Arabijo zruši sirskega predsednika Bašarja al-Assada, kar je privedlo do hude sirske državljanske vojne, ki traja še danes. Kot da to ne bi bilo dovolj, je Obama ukazal zvezi NATO, naj vrže z oblasti libijskega voditelja Moamerja el Gadafija, kar je spodbudilo desetletje nestabilnosti v tej državi in njenih sosedah (vključno z Malijem, ki so ga destabilizirali dotoki borcev in orožja iz Libije).

 

Kar je skupno vse tem primerom, ni le neuspeh politike. V osnovi vseh je prepričanje ameriške zunanjepolitične družbe, da je rešitev vsakega političnega izziva vojaško posredovanje ali destabilizacija, ki jo podpira CIA. To prepričanje govori o tem, da ameriška zunanjepolitična elita v ničemer ne upošteva želje drugih držav, da bi se izognile hudi revščini. Večina ameriških vojaških posredovanj in akcij Cie se je zgodila v državah, ki se borijo za premagovanje hude gospodarske prikrajšanosti. Toda namesto da bi ublažile trpljenje in pridobile javno podporo, ZDA običajno razstrelijo majhno količino infrastrukture, ki jo država ima, in prisilijo izobražene strokovnjake, da morajo v strahu za svoja življenja pobegniti iz države.

 

Tudi bežen pogled na ameriško porabo v Afganistanu razkrije neumnost njene tamkajšnje politike. Po nedavnem poročilu posebnega generalnega inšpektorja za obnovo Afganistana so ZDA med letoma 2001 in 2021 v to deželo vložile približno 946 milijard dolarjev. Kljub temu je skoraj bilijon dolarjev, ki so jih Afganistancem namenili Američani, pridobilo le nekaj "src in misli".

 

Poglejmo, zakaj. Od teh 946 milijard dolarjev je v celoti 816 milijard dolarjev ali 86 % šlo za vojaške izdatke za ameriške čete. Afganistansko ljudstvo je od preostalih 130 milijard dolarjev videlo bore malo, 83 milijard dolarjev je namenjenih afganistanskim varnostnim silam. Še približno 10 milijard dolarjev je bilo porabljenih za operacije proti prepovedanim drogam, 15 milijard pa za ameriške agencije, ki delujejo v Afganistanu. To je pustilo skromnih 21 milijard dolarjev sredstev za "gospodarsko podporo". Kljub temu je velik del te porabe pustil le majhen ali pa sploh nikakršen razvoj na terenu, saj programi dejansko "podpirajo boj proti terorizmu; krepijo nacionalna gospodarstva ter pomagajo pri razvoju učinkovitih, dostopnih in neodvisnih pravnih sistemov".

 

Skratka, manj kot 2% denarja, ki so ga ZDA porabile za Afganistan, in verjetno precej manj kot 2 %, je doseglo afganistansko ljudstvo v obliki osnovne infrastrukture ali storitev za zmanjševanje revščine. ZDA bi lahko vlagale v čisto vodo in sanitarne sisteme, šolske zgradbe, klinike, digitalno povezljivost, kmetijsko opremo in razširitve, programe prehrane in številne druge programe, s katerimi bi državo rešili iz ekonomskega pomanjkanja. Namesto tega Američani za seboj puščajo državo s pričakovano življenjsko dobo 63 let, umrljivostjo mater 638 na 100.000 rojstev in stopnjo zaostajanja v razvoju otrok, ki znaša 38 %.

 

Združene države nikoli ne bi smele vojaško posredovati v Afganistanu - niti leta 1979, niti leta 2001 in niti 20 let kasneje. Ko pa so bile tam, bi ZDA lahko in morale spodbujati bolj stabilen in uspešen Afganistan z vlaganjem v zdravje mater, šole, varno vodo, prehrano in podobno. Takšne humane naložbe - zlasti financirane skupaj z drugimi državami prek institucij, kot je Azijska razvojna banka - bi pomagale ustaviti prelivanje krvi v Afganistanu in v drugih revnih regijah ter preprečile prihodnje vojne.

 

Kljub temu se ameriški voditelji trudijo, da bi ameriški javnosti poudarili, da ne bodo zapravljali denarja za takšne malenkosti. Žalostna resnica je, da ameriški politični razred in množični mediji zaničujejo ljudi revnejših narodov, čeprav neusmiljeno in nepremišljeno posredujejo v teh državah. Seveda večina ameriške elite s podobnim prezirim gleda tudi na ameriške reveže.

 

Po padcu Kabula ameriški množični mediji predvidoma za neuspeh Združenih držav krivijo nepopravljivo korupcijo v Afganistanu. Pomanjkanje ameriške samozavesti je presenetljivo. Ni presenetljivo, da ZDA po trilijonih dolarjev, porabljenih za vojne v Iraku, Siriji, Libiji in širše, od svojih prizadevanj nimajo pokazati kaj drugega razen krvi v pesku.

 

Dr. Jeffrey D. Sachs je svetovalec generalnega sekretarja OZN, profesor na univerzi Columbia in direktor njenega Centra za trajnostni razvoj. Bil je svetovalec treh generalnih sekretarjev OZN, različnih vlad in je avtor številnih knjig s področja ekonomije, trajnostnega razvoja, zunanje politike in globaliazacije. V začetku devetdesetih je nekaj časa svetoval tudi slovenski vladi na področju privatizacije.

Copyright © Project Sydicate

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
16
Tektonski premiki na severu: Švedski in finski vstop v NATO dokazuje, da zavezništvo niti slučajno ni "klinično mrtvo"
9
18.05.2022 23:00
V minulih mesecih, sploh pa po začetku ruske vojaške agresije na Ukrajino 24. februarja 2022, se je izkazalo, da samo članstvo v ... Več.
Piše: Božo Cerar
Political turmoil boon for Pakistan's militants
6
17.05.2022 23:59
Political turmoil that led to regime change in Pakistan last month was a boon for the militants, who have staged 24 % more ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Če ne verjamete v nič, se tudi borili ne boste za nič
10
16.05.2022 21:09
Kakšna preprosta in jasna misel, ki pove vse! Verjamem, da večina slovenskih državljanov ostaja na tem, da ne verjamejo v nič, ... Več.
Piše: Miha Burger
Kako končati vojno izčrpavanja v Ukrajini
8
11.05.2022 23:16
Invazija Vladimirja Putina na Ukrajino se je izrodila v divjo vojno izčrpavanja, za katero vsaka stran verjame, da bo v njej ... Več.
Piše: Jeffrey Sachs
Golobov poskus konsolidacije levičarskih in kakor liberalnih strank v LDS 2.0 se bo končal podobno klavrno kot epilog v Frankensteinu
36
11.05.2022 21:43
Bojim se, da je bilo veselo zmagoslavje Gibanja Svoboda na parlamentarnih volitvah preuranjeno. Siti Janševe samopašnosti smo ... Več.
Piše: Ana Jud
Ne, nisem žalosten, ker je vsega konec. Srečen sem, ker je jutri začetek novega dne, nove kreacije, novih izzivov.
16
11.05.2022 05:19
Vsi veste, da mi lastna država z ministrom za gospodarstvo, na srečo že kmalu bivšim, ki bi moral skrbeti, da se dela razcvet, ... Več.
Piše: Robert Klun
Vzporedni mehanizem tranzicijske Slovenije: Če želiš izvedeti resnico, moraš slediti denarju
17
10.05.2022 04:29
Razkritja in dokumenti iz Pezdirjeve knjige Vzporedni mehanizem globoke države prvič jasno ponujajo razlago, zakaj se v ... Več.
Piše: Tomaž Vernik
Studio Štefančič: Junak našega časa ali dobro naoljen sistem fatalnega enoumja?
24
09.05.2022 04:43
Dragi Štefančič. Potrebujemo te. Si živ plakat ideologije, katere spomeniki so tu pa tam po Ljubljani in se jim klanjate, čeprav ... Več.
Piše: Pavle Okorn
Šefa NIJZ ne menjajo predsedniki vlad, zato bi bilo najbolje, dragi gospod Robert Golob, da ta vaš spodrsljaj čim prej pozabimo!
28
07.05.2022 21:08
Nekaj dni nazaj mi je dr. Robert Golob, najverjetnejši kandidat za mandatarja, na vrhuncu svoje povolilne moči, preko televizije ... Več.
Piše: Milan Krek
Pred naslednjim valom: Potrebovali bomo več solidarnosti in medsebojnega spoštovanja
20
03.05.2022 05:10
NIJZ se že dlje časa intenzivno pripravlja na naslednji izbruh novega koronavirusa, do česar bi lahko prišlo na koncu poletja. ... Več.
Piše: Milan Krek
Prihodnja vlada ne bo nič drugega kot alibi za končno fazo privatizacije in izgradnjo drugega bloka nuklearke
20
02.05.2022 05:40
Pa smo jo dobili! Svežo in reciklirano vlado, svobodno vseh ozadij, kot je še ni bilo! Povsem po vašem okusu, skorajda s ... Več.
Piše: Igor Vlačič
Zvesti psi nikoli dokončane revolucije so doslej lajali na vlado, odslej pa bodo na opozicijo
26
01.05.2022 05:30
V bistvu lajajo in tulijo polni sovraštva in dogmatizma, vtkanega v dobro naoljen internet opranih glav. Na eni strani hudič, na ... Več.
Piše: Pavle Okorn
Tarča, Golob in Golobič: Če je morala ena od oblik družbene zavesti, potem je Slovenija že 30 let v komi.
16
30.04.2022 04:30
Četrtkova Tarča na Televiziji Slovenija je to samo potrdila. Gregor Golobič in Gregor Virant sta bila porazna. Ivana Simiča ne ... Več.
Piše: Ana Jud
Uredniški komentar: Putin in njegova zločinska soldateska razumeta le govorico sile, zato vojne v Ukrajni ne bo še kmalu konec!
16
28.04.2022 05:30
Spoznanje zahodnih držav, da brez konkretnejše vojaške pomoči Ukrajna v vojni z Rusijo ne bo več dolgo uspešna, prihaja pozno, ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ljudje pogrešajo Janeza Drnovška in pobožne želje so se uresničile v politični inkarnaciji Roberta Goloba
34
26.04.2022 20:12
Roberta Goloba sem prvič srečala pred več kot dvajsetimi leti. Fajn dečko. Mlad, kuštrav, izjemno vljuden, prijazen, ustrežljiv ... Več.
Piše: Ana Jud
Ljudje plešejo, vrača se "normalna" Slovenija: 33 razlogov za lažni optimizem
31
26.04.2022 06:50
Čestitke Robertu Golobu. Slovenski levici je uspel veliki met: že na četrtih volitvah zapored je zvlekla iz rokava nov obraz in ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Pismo iz mehiške emigracije: Čestitke za še en referendum o Janezu Janši! Kdaj pa mislite imeti prave volitve, dragi Slovenci?
19
24.04.2022 07:00
Pri volitvah v Sloveniji me vedno fascinira šablonski tradicionalizem, ki presega vso domišljijo. Recimo to, da morajo biti ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
"Na letošnjih volitvah ne bom volil strank, ki sejejo kaos"
20
22.04.2022 20:00
Vlada Janeza Janše ni idealna, kakšen od ministrov si za svoje delo ne zasluži pozitivne ocene, vendar vlada deluje. Po več kot ... Več.
Piše: Aleš Štrancar
Bilo je nekoč v Sloveniji: Tako smo zafurali igralniški turizem, da bomo na koncu morda izgubili še HIT
10
21.04.2022 19:51
Igralništvo je bilo včasih pomembna predvolilna tema. Bilo je uspešno, zanimivo za politične stranke, saj je generiralo ogromne ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Nekaj o volitvah: Pred tridesetimi leti si res nisem predstavljal, da mi bodo nekdanji komunisti zgled človeške in politične širine
20
20.04.2022 20:53
Nobena stranka me ne nagovarja, nikoli me ni. Moj pogled na družbo ni ne lev ne desen, ta dva pojma sta že davno preživela in se ... Več.
Piše: Zoran Leban Trojar
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Studio Štefančič: Junak našega časa ali dobro naoljen sistem fatalnega enoumja?
Pavle Okorn
Ogledov: 4.202
02/
Golobov poskus konsolidacije levičarskih in kakor liberalnih strank v LDS 2.0 se bo končal podobno klavrno kot epilog v Frankensteinu
Ana Jud
Ogledov: 2.419
03/
Vzporedni mehanizem tranzicijske Slovenije: Če želiš izvedeti resnico, moraš slediti denarju
Tomaž Vernik
Ogledov: 1.798
04/
Ne, nisem žalosten, ker je vsega konec. Srečen sem, ker je jutri začetek novega dne, nove kreacije, novih izzivov.
Robert Klun
Ogledov: 1.547
05/
Ruski imperializem (2. del): "Zahod mora Rusijo ustaviti v Ukrajini in jo privesti do razpada, kajti le tako bo mogoče ustaviti rusko agresivnost"
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.458
06/
Če ne verjamete v nič, se tudi borili ne boste za nič
Miha Burger
Ogledov: 1.157
07/
Ruski imperializem (1. del): Putinovi generali na fronto v Ukrajino kot topovsko hrano pošiljajo pripadnike etničnih manjšin
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.361
08/
Kako končati vojno izčrpavanja v Ukrajini
Jeffrey Sachs
Ogledov: 1.107
09/
Šefa NIJZ ne menjajo predsedniki vlad, zato bi bilo najbolje, dragi gospod Robert Golob, da ta vaš spodrsljaj čim prej pozabimo!
Milan Krek
Ogledov: 2.204
10/
Political turmoil boon for Pakistan's militants
Valerio Fabbri
Ogledov: 397