Komentar

Kri v pesku: O ameriškem vojaškem in moralnem porazu v Afganistanu

Ameriški politični razred se že desetletja neusmiljeno in nepremišljeno vmešava v države, katerih prebivalce se zaničuje. In spet jim pomagajo lahkomiselni ameriški mediji, ki enotno krivijo talibansko zmago za nepopravljivo korupcijo v Afganistanu. Pomanjkanje ameriške samozavesti je presenetljivo. Ni pa presenetljivo, da ZDA po trilijonih dolarjev, porabljenih za vojne v Iraku, Siriji, Libiji in širše, od svojih prizadevanj nimajo pokazati kaj drugega razen krvi v pesku.

20.08.2021 22:55
Piše: Jeffrey Sachs
Ključne besede:   Jeffrey Sachs   ZDA   Afganistan   talibani   revščina   infrastruktura   Bližnji vzhod   Latinska Amerika   CIA

Manj kot 2% denarja, ki so ga ZDA porabile za Afganistan je doseglo afganistansko ljudstvo v obliki osnovne infrastrukture ali storitev za zmanjševanje revščine.

Razsežnosti ameriškega neuspeha v Afganistanu so osupljive. Ne gre za neuspeh demokratov ali republikancev, ampak za trajni neuspeh ameriške politične kulture, kar se odraža v pomanjkanju zanimanja oblikovalcev politike Združenih držav za razumevanje različnih družb. Vse je preveč tipično. Skoraj vsaka sodobna vojaška intervencija ZDA v državah v razvoju je gnila. Težko si je zamisliti izjemo, ki se je zgodila po korejski vojni. V šestdesetih in prvi polovici sedemdesetih let so se ZDA borile v Indokini - Vietnamu, Laosu in Kambodži; na koncu so bile po desetletju grotesknega poboja poražene. Krivdo si delita predsednik Lyndon B. Johnson, demokrat, in njegov naslednik, republikanec Richard Nixon.

 

Približno v istih letih so ZDA postavljale diktatorje po vsej Latinski Ameriki in v nekaterih delih Afrike, kar je imelo katastrofalne posledice, ki so trajale desetletja. Pomislite na Mobutujevo diktaturo v Demokratični republiki Kongo po atentatu na Lumumbo, ki jo je v začetku leta 1961 podprla CIA, ali na morilsko vojaško hunto generala Augusta Pinocheta v Čilu po strmoglavljenju Salvadorja Allendeja leta 1973, ki so ga prav tako podprle ZDA.

 

V osemdesetih letih prejšnjega stoletja so ZDA pod vodstvom Ronalda Reagana opustošile Srednjo Ameriko v vojnah posrednikov, da bi preprečile ali strmoglavile levičarske vlade. Regija se še vedno ni zacelila. Bližnji vzhod in zahodna Azija od leta 1979 čutita breme neumnosti in krutosti ameriške zunanje politike. Afganistanska vojna se je začela pred 42 leti, leta 1979, ko je administracija predsednika Jimmyja Carterja na skrivaj podpirala islamske džihadiste v boju proti režimu, ki ga je podpirala Sovjetska zveza. Kmalu so mudžahedini s podporo Cie pomagali izzvati sovjetsko invazijo in Sovjetsko zvezo ujeti v izčrpavajoč konflikt, medtem ko so Afganistan potisnili v tisto, kar je postalo štirideset let dolga spirala nasilja in prelivanja krvi.

 

Po vsej regiji je ameriška zunanja politika povzročila vse večjo zmedo. Kot odgovor na strmoglavljenje iranskega šaha Pahlavija leta 1979 (še enega diktatorja, ki so ga postavile ZDA), je Reaganova vlada v vojni z novonastalo iransko Islamsko republiko oborožila iraškega diktatorja Sadama Huseina. Sledilo je množično prelivanje krvi in kemično vojskovanje, ki so ga podpirale Združene države. Tej krvavi epizodi je sledila Sadamova invazija na Kuvajt in nato dve zalivski vojni pod vodstvom ZDA v letih 1990 in 2003.

 

Zadnji krog afganistanske tragedije se je začel leta 2001. Le mesec dni po terorističnih napadih 11. septembra je predsednik George W. Bush ukazal invazijo pod vodstvom ZDA za strmoglavljenje islamskih džihadistov, ki so jih ZDA pred tem že podpirale. Bushev demokratski naslednik, predsednik Barack Obama, ni samo nadaljeval vojne in v Afganistan poslal več vojakov, ampak je je Cii tudi naročil, naj skupaj s Savdsko Arabijo zruši sirskega predsednika Bašarja al-Assada, kar je privedlo do hude sirske državljanske vojne, ki traja še danes. Kot da to ne bi bilo dovolj, je Obama ukazal zvezi NATO, naj vrže z oblasti libijskega voditelja Moamerja el Gadafija, kar je spodbudilo desetletje nestabilnosti v tej državi in njenih sosedah (vključno z Malijem, ki so ga destabilizirali dotoki borcev in orožja iz Libije).

 

Kar je skupno vse tem primerom, ni le neuspeh politike. V osnovi vseh je prepričanje ameriške zunanjepolitične družbe, da je rešitev vsakega političnega izziva vojaško posredovanje ali destabilizacija, ki jo podpira CIA. To prepričanje govori o tem, da ameriška zunanjepolitična elita v ničemer ne upošteva želje drugih držav, da bi se izognile hudi revščini. Večina ameriških vojaških posredovanj in akcij Cie se je zgodila v državah, ki se borijo za premagovanje hude gospodarske prikrajšanosti. Toda namesto da bi ublažile trpljenje in pridobile javno podporo, ZDA običajno razstrelijo majhno količino infrastrukture, ki jo država ima, in prisilijo izobražene strokovnjake, da morajo v strahu za svoja življenja pobegniti iz države.

 

Tudi bežen pogled na ameriško porabo v Afganistanu razkrije neumnost njene tamkajšnje politike. Po nedavnem poročilu posebnega generalnega inšpektorja za obnovo Afganistana so ZDA med letoma 2001 in 2021 v to deželo vložile približno 946 milijard dolarjev. Kljub temu je skoraj bilijon dolarjev, ki so jih Afganistancem namenili Američani, pridobilo le nekaj "src in misli".

 

Poglejmo, zakaj. Od teh 946 milijard dolarjev je v celoti 816 milijard dolarjev ali 86 % šlo za vojaške izdatke za ameriške čete. Afganistansko ljudstvo je od preostalih 130 milijard dolarjev videlo bore malo, 83 milijard dolarjev je namenjenih afganistanskim varnostnim silam. Še približno 10 milijard dolarjev je bilo porabljenih za operacije proti prepovedanim drogam, 15 milijard pa za ameriške agencije, ki delujejo v Afganistanu. To je pustilo skromnih 21 milijard dolarjev sredstev za "gospodarsko podporo". Kljub temu je velik del te porabe pustil le majhen ali pa sploh nikakršen razvoj na terenu, saj programi dejansko "podpirajo boj proti terorizmu; krepijo nacionalna gospodarstva ter pomagajo pri razvoju učinkovitih, dostopnih in neodvisnih pravnih sistemov".

 

Skratka, manj kot 2% denarja, ki so ga ZDA porabile za Afganistan, in verjetno precej manj kot 2 %, je doseglo afganistansko ljudstvo v obliki osnovne infrastrukture ali storitev za zmanjševanje revščine. ZDA bi lahko vlagale v čisto vodo in sanitarne sisteme, šolske zgradbe, klinike, digitalno povezljivost, kmetijsko opremo in razširitve, programe prehrane in številne druge programe, s katerimi bi državo rešili iz ekonomskega pomanjkanja. Namesto tega Američani za seboj puščajo državo s pričakovano življenjsko dobo 63 let, umrljivostjo mater 638 na 100.000 rojstev in stopnjo zaostajanja v razvoju otrok, ki znaša 38 %.

 

Združene države nikoli ne bi smele vojaško posredovati v Afganistanu - niti leta 1979, niti leta 2001 in niti 20 let kasneje. Ko pa so bile tam, bi ZDA lahko in morale spodbujati bolj stabilen in uspešen Afganistan z vlaganjem v zdravje mater, šole, varno vodo, prehrano in podobno. Takšne humane naložbe - zlasti financirane skupaj z drugimi državami prek institucij, kot je Azijska razvojna banka - bi pomagale ustaviti prelivanje krvi v Afganistanu in v drugih revnih regijah ter preprečile prihodnje vojne.

 

Kljub temu se ameriški voditelji trudijo, da bi ameriški javnosti poudarili, da ne bodo zapravljali denarja za takšne malenkosti. Žalostna resnica je, da ameriški politični razred in množični mediji zaničujejo ljudi revnejših narodov, čeprav neusmiljeno in nepremišljeno posredujejo v teh državah. Seveda večina ameriške elite s podobnim prezirim gleda tudi na ameriške reveže.

 

Po padcu Kabula ameriški množični mediji predvidoma za neuspeh Združenih držav krivijo nepopravljivo korupcijo v Afganistanu. Pomanjkanje ameriške samozavesti je presenetljivo. Ni presenetljivo, da ZDA po trilijonih dolarjev, porabljenih za vojne v Iraku, Siriji, Libiji in širše, od svojih prizadevanj nimajo pokazati kaj drugega razen krvi v pesku.

 

Dr. Jeffrey D. Sachs je svetovalec generalnega sekretarja OZN, profesor na univerzi Columbia in direktor njenega Centra za trajnostni razvoj. Bil je svetovalec treh generalnih sekretarjev OZN, različnih vlad in je avtor številnih knjig s področja ekonomije, trajnostnega razvoja, zunanje politike in globaliazacije. V začetku devetdesetih je nekaj časa svetoval tudi slovenski vladi na področju privatizacije.

Copyright © Project Sydicate

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
16
Četudi bi bila Slovenija res pripravljena na revolucijo, major Troha ni človek, ki bi jo lahko vodil
11
15.09.2021 21:31
Slovenija je raj za anticepilce. Ljudje niti lastnih otrok nočejo dati cepiti proti hudim otroškim boleznim, kaj šele da bi se z ... Več.
Piše: Ana Jud
Hipotetično se lahko sprašujem, ali je tudi Marjan Šarec del proticepilskega gibanja
13
14.09.2021 22:59
Nekdanji predsednik vlade Marjan Šarec ve vse. On je prepričan, da delam slabo in da me je potrebno zamenjati. Kako se lahko ... Več.
Piše: Milan Krek
Kriptopahor, s.p. ali polemika o predlaganem zakonu o "obdavčenju kriptonaložb"
8
13.09.2021 21:00
Spoštovani gospod profesor, ali ne bi bilo bolje, da se prej posvetujete s strokovnjaki s področja virtualnih valut in ... Več.
Piše: Ivan Simič
Svetloba je za arhitekta vir energije in misterij neskončne globine
4
12.09.2021 22:00
Svetloba je v teh vročih in suhih delih arabskega sveta pridušena, prah se dviga s sapico in mističnost dni je ... Več.
Piše: Robert Klun
"Ni več vprašanje, kaj lahko digitalno naredi za nas, temveč kaj lahko mi naredimo za digitalno."
3
11.09.2021 23:33
Glede na vse pretrese, ki smo jih doživeli v preteklem letu in pol, je postalo jasno, da človeštvu zmanjkuje časa pri ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Bolje najbrž ne bo nikoli: 11. september, dvajset let kasneje
9
10.09.2021 22:50
V množici analiz, študij in razmišljanj o obdobju po 11. septembru 2001 pogrešam eno samo, preprosto ugotovitev: da danes živimo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Recenzija: Udbovski učbenik, osnovni tečaj
8
09.09.2021 20:00
Udba je kratica za službo Uprava državne bezbednosti, ki je dolga leta delovala kot jugoslovanska tajna policija. Čeprav ... Več.
Piše: Ana Jud
"Ko sem prišel na NIJZ, sem dobil epidemiologe praktično s svinčnikom in papirjem v času svetovne digitalizacije tega področja."
21
07.09.2021 21:00
Kljub temu, da cepljenje počasi, a vztrajno napreduje in da je danes polno cepljenih že prek milijona prebivalcev Slovenije, je ... Več.
Piše: Milan Krek
Ko dojameš, da so med nami tudi novinarji, ki so za nekaj evrov pripravljeni spisati marsikaj, je najbolje zamahniti z roko
10
06.09.2021 21:05
Še pred kratkim sem pri tistih, ki so o meni pisali neresnice, namesto pomoči sodišča iskal napake v njihovem življenju in sem ... Več.
Piše: Ivan Simič
Prenova šolskega sistema je nujna, ne pa tudi zamenjava ene ideologije za drugo
11
05.09.2021 22:00
Otroci so naše največje bogastvo in čas je, da jim tudi država to prizna, dokaže in pokaže. Glede na čase in potrebe trga dela ... Več.
Piše: Aleksandra Pivec
Nedeljska pridiga: Kaj bi mi brez sovražnega govora
6
05.09.2021 11:00
Razmah sovražnega govora v Sloveniji je le eden izmed simptomov vsebinskega deficita. Večina ljudi je zadovoljna, da lahko ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Prostor umetnosti ni nič drugega kot dediščina bojev za osvoboditev
2
04.09.2021 23:08
V zadnjih letih, odkar pišem umetniške refleksije, sem bil kar nekajkrat v skušnjavi, da bi napisal razdiralne kritike o lokalni ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Janše na volitvah ne more premagati opozicija, Janšo lahko z oblasti vržejo le anticepilci
12
03.09.2021 21:00
Opozicija njegovega veličanstva, maršala osamosvojitve, se zaman trudi. Tudi mainstream mediji po nepotrebnem zganjajo histerijo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Nekaj je grozno narobe s svetom, v katerem odrasli, razgledani in izobraženi ljudje postajajo teoretiki zarot
17
02.09.2021 20:00
Zadnjič sem zapisala, da bi cepljenje moralo biti obvezno, kajti edino tako bi se izognili četrtemu valu korone. Prijatelj ... Več.
Piše: Ana Jud
Aktivni državljan in večja transparentnost pri trošenju našega javnega denarja
6
01.09.2021 21:59
O Aktivnem državljanu pišem na tem portalu že od junija 2016 pa vse do danes; kako lahko njegovo sodelovanje pomaga pri ... Več.
Piše: Miha Burger
Med Saigonom in Kabulom: Ali Združene države Amerike res izgubljajo vojne?
17
30.08.2021 20:50
ZDA torej ne širijo demokracije, temveč jo zagotavljajo dozirano, na žličko, kar sicer prinaša znosnejše življenje v zrušenih ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Gospod ravnatelj, živimo v 21. stoletju in ne v 18. stoletju; pridite nazaj v 21. stoletje.
14
30.08.2021 08:38
Šele pred kratkim sem končno prišel do originalnega popularnega pisma enega od slovenskih osnovnošolskih ravnateljev. V pismu v ... Več.
Piše: Milan Krek
Njegovi dve stoletji - hommage Borisu Pahorju
6
29.08.2021 11:00
Boris Pahor je zadnji ali pa vsaj eden zadnjih še živečih pričevalcev obeh svetovnih morij in treh totalitarnih režimov. Eden ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Kdor ne bo mislil, bo letel ven
5
28.08.2021 22:43
Obeležujemo stoletnico rojstva Dimitrija Bašičevića Mangelosa in Josepha Beuysa. Ravno Mangelos je bil tisti, ki me je spodbudil ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
V Kliničnem centru že več kot sto praznih postelj, ker ni dovolj medicinskih sester, ki bi skrbele za bolnike!
17
26.08.2021 20:03
Slovenskemu zdravstvu neposredno grozi hud problem, ki lahko v kratkem času še dodatno in drastično zmanjša obseg dejavnosti. To ... Več.
Piše: Marko Noč
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Ko dojameš, da so med nami tudi novinarji, ki so za nekaj evrov pripravljeni spisati marsikaj, je najbolje zamahniti z roko
Ivan Simič
Ogledov: 2.654
02/
Recenzija: Udbovski učbenik, osnovni tečaj
Ana Jud
Ogledov: 1.795
03/
Hipotetično se lahko sprašujem, ali je tudi Marjan Šarec del proticepilskega gibanja
Milan Krek
Ogledov: 1.670
04/
"Ko sem prišel na NIJZ, sem dobil epidemiologe praktično s svinčnikom in papirjem v času svetovne digitalizacije tega področja."
Milan Krek
Ogledov: 1.837
05/
Četudi bi bila Slovenija res pripravljena na revolucijo, major Troha ni človek, ki bi jo lahko vodil
Ana Jud
Ogledov: 1.208
06/
Kriptopahor, s.p. ali polemika o predlaganem zakonu o "obdavčenju kriptonaložb"
Ivan Simič
Ogledov: 1.296
07/
Bolje najbrž ne bo nikoli: 11. september, dvajset let kasneje
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.190
08/
Visoka gospodarska rast v Sloveniji je rezultat občutno višjih plač v javnem sektorju in državnih subvencij
Bine Kordež
Ogledov: 1.133
09/
Janše na volitvah ne more premagati opozicija, Janšo lahko z oblasti vržejo le anticepilci
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.424
10/
Svetloba je za arhitekta vir energije in misterij neskončne globine
Robert Klun
Ogledov: 811