Komentar

Meta Hočevar, tista gledališka umetnica, ki vztrajno evropeizira našo provincialno Republiko

Meta Hočevar vse umetniško življenje oblikuje prostorske modele. Doseže jih s preprostim odrskim skiciranjem. Njena scenografija nam omogoči pretok gledališke energije. Sproži silo, ki ohranja obliko. Je ena tistih gledaliških umetnic, ki evropeizira našo Republiko. Je umetnica scenografskega medija, ki se je vse svoje umetniško življenje borila proti banalnemu, provincialnemu, dekorativnemu realizmu.

21.08.2021 22:20
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Meta Hočevar   gledališče   scenografija   Celje   Rudi Šeligo   Dušan Jovanović   Lepa Vida   drama

Prva scenografija Mete Hočevar je bila za predstavo Kdor skak, tisti hlap dramatika Rudija Šeliga v režiji Dušana Jovanovića. V predstavi je prevladoval modernistični minimalizem. 

Današnji komentar je usmerjen v umetniško zvrst, ki jo pred vami redko osvetljujem. V gledališko scenografijo. Generalno prevladujejo v gledališču tri scenografske logike: italijanska škatla, ambient sam po sebi in totalni prostor. Meta Hočevar je v svoji umetniški biografiji oblikovala vse tri strukture. Današnji pogled bom usmeril v scenografije Mete Hočevar, oblikovane za italjansko škatlo, ki omogočajo občinstvu frontalni pogled na prizorišče. V strokovni razpravi o scenografiji vse analitične vektorje usmerjamo v odnos med avditorijem (zrenjem), telesom igralca in scenskim prostorom. Vse troje se sešteje v scenski pomen. Omenimo še amfiteater, ki ima posebno historično pozicijo.

 

Meta Hočevar je lani izdala dve stostranski knjigi kanonsko-poetskih spisov o gledališki scenografiji z nalovom Prostori igre (druga, dopolnjena izdaja) in Prostori mojega časa. Obe sta izšli v Knjižnici Mestnega gledališča ljubljanskega. Glede na virusno obdobje sta bili z moje strani spregledani. Menim, da ju moram nujno osvetliti, sploh glede na njun strokovni in siceršnji pomen. Že izid takšnih knjig je dovolj velik povod za današnji komentar. Vzrok pa izhaja iz gledališkega spomina na njene umetnine - scenografije, ki so nam izoblikovale sodobno gledališko mišljenje. 

 

Že zdavnaj bi se moral prikloniti lepoti in mišljenju gledaliških scenografij Mete Hočevar. Njeno umetniško delo spremljam od leta 1979, ko sem v SNG Vrhnika gledal njen ikoničen volumen za Cankarjevo Lepo Vido v uprizoritvi Slovenskega ljudskega gledališča Celje v režiji Mileta  Koruna. Za vedno se mi je vtisnila v spomin hladna svetloba pleksi modrine. V zadnji instanci je scenografija funkcionalna kosntrukcija – materialnega – v prostoru (en passant: pleksi steklo so iznajdli leta 1929, vir: Enciklopedija materialov).

 

Premiera predstave Lepa Vida je bila odigrana v platinastem obdobju celjskega teatra, ki ga bo morala zagodovina gledališča še dodobra premisliti: kako je sploh mogoče, da v tako majhnem provincialnem mestecu zažari teater svetovnega formata? Kakšni pogoji morajo biti izpolnjeni, da dobimo vrhunske gledališke predstave, kot smo jih dobili v Celju med leti 1975-1980?

 

V obeh knjigah Prostor igre in Prostori mojega časa so zastopana bazična besedila, ki odkrivajo dejanske povezave med scenskimi pojmi, njihovimi razsežnostmi in estetiko. V njih prevladuje avtoričina natančnost tako v teoretskih premislekih kot v opisu gledaliških izvršnih gest. Ne znate si predstavljati, kako zahtevna in odločilna je scenografova izvršna gesta, ki omogoči predstavo. Scenograf je tisti, ki zmore izoblikovati metropolitanske umetnine. Scenografija v naši Republiki največkrat izzveni v duhu provincialnosti. Pogosta odostnost scenografije pa označuje omejenost gledališkega mišljenja.

 

Digresija: Logika Praznega prostora Petra Brooka ni v odsotnosti scenografije, temveč ontološka pozicija, ki odstranjuje nebistveno, da bi v praznem scenskem prostoru zasvetilo bistevno. Toda to je mogoče le v Brookovem umetniškem primeru. Vsi ostali izpraznjevalci prostora so največkrat njegovi epigoni. Konec digresije.

 

Meta Hočevar usmerja bralca obeh knjig v prostor uprizarjanja, ki sproža gledališko mišljenje. Na vseh ravneh ozavešča gledalčevo povezanost s prostorom. Knjigi nista obsežni, a lahko iz njunega strokovnega materiala prečrpamo ogromno vedenja o gledališki vizualni vednosti. Predvsem znakovnosti.

 

V gledališki svet scenografije vstopajo umetniki, ki so izšolani na visokih šolah za vizualno umetnost ali arhitekturo. Toda pozor! V obeh primerih globinsko doživljamo prostor arhitekturno. Tudi v primeru, ko gledamo popolne gledališke abstrakcije. Meta Hočevar izhaja iz arhitekturne - 3D linije scenografije, ki jo virtuozno prevaja v - 2D vizualnost italijanske škatle. Na odru ne gradi arhitekturnih nadomestkov, temveč arhitekturne strukture, ki jih obravnava kot transparentno slikovno polje. V svojem umetniškem življenju je izoblikovala množico scenskih odločitev, ki so se seštele v obeh knjigah. Knjigi sta visokoprofiliran učebnik posebnih znanj, ki bi jih morali razumeti vsi pripravniki za gledališko umetnost od Los Angelosa do Vladivostoka.

 

Meta Hočevar vstopa v dramo najprej kot "dramaturg". S svojo analizo besedila opravi dramaturgijo prostora. Z razporeditvijo prostorskih elementov in z njihovo menjavo doseže prostorsko dinamiko. Seveda najprej postavi osrednjo prostorsko hipotezo, ki jo šele v drugem koraku potrdi, ko obravnava še obrobne prostorske ideje. V tretjem koraku pa postavi hierarhijo dogodkovnih presečišč. Razvrsti jih po njihovem pomenu. Osrednjo idejo opremi z modernističnimi gestami. Uresniči jo z materialno eleganco. Naj zapišem to, kar bi moral že na samem začetku: gledališki prostor je zapleten fenomen, ki ga ne more niti približno zaobjeti format komentatorske izreke. Bazično je potrebno razumeti predvsem to, da umetnost scenografije ni dekoracija dramskega besedila!

 

Scenografija je najprej proizvodnja znakovnih pomenov. Njene oblike vzpostavljajo kompleksen odnos med igralčevim gibanjem in razumevanjem prostora kot znaka v sistemu. V njej spremljamo igralčevo mizansceno in določitev generalne ikoničnosti predstave. Spremljamo geometrične prostorke reze. Istočasno pa je scenografija najprej estetski pojav. Je stroj za proizvodnjo lepote. Je lepota sama po sebi. Sploh takrat, ko poišče optimalno uprizoritveno obliko v odnosu do teme, motiva in vsebine. Ne pozabimo, da je gledališče začasna struktura, ki nam preplete prostor dogajanja, telo in gledališki čas. Kot takšno jo zelo težko hranimo v relevantnem muzejskem spominu. 

 

Scenografijo je potrebno obravnavati izolirano. Posamično. Istočasno pa kot njeno spajanje v veliko celoto predstave. Vsaka scenografska umetnina je poglobljena organska kulturna slika. Sekularni oltar civilizacije.

 

Meta Hočevar se je šolala v izteku zgodnjega modernizma, v šestdesetih letih, scenografije pa je začela oblikovati v sedemdesetih letih, ko sta bili v svetu prevladujoči metodi modernistične redukcije in minimalizem. V obeh je poiskala izvor za svoje prostorske postavitve. Izvrstna je bila njena prva scenografija za predstavo Kdor skak, tisti hlap dramatika Rudija Šeliga v režiji Dušana Jovanovića. V predstavi je prevladoval modernistični minimalizem. Zame je to ena pomembnejših scenografij v drugi polovci XX. stoletja.

 

Gledališče je predvsem vizualna umetnost. Meta Hočevar se tega nadvse dobro zaveda. Z vsemi gledališkimi elementi istočasno pa sproži gledališki čas. Predvsem njeno estetsko sfero - estesijo. V knjigi Prostori mojega časa zapiše: Predstava se ne rodi iz branja in študija drugih predstav, ampak iz življenja. Pa naj se imenujejo performans, akcija, projekt, opera, drama ali pa kaj čisto novega ali zelo norega.

 

Vse umetniško življenje oblikuje prostorske modele. V obeh knjigah beremo njena izhodišča. Doseže jih s prepostim odrskim skiciranjem. Njena scenografija nam omogoči pretok gledališke energije. Sproži silo, ki ohranja obliko. Je ena tistih gledaliških umetnic, ki evropeizira našo Republiko. Je umetnica scenografskega medija, ki se je vse svoje umetniško življenje borila proti banalnemu, provincialnemu, dekorativnemu realizmu.

 

Scenografija je funkcionalno vesolje, ki nas poganja s svojo materialno dinamiko. S spremembo prizorov opravlja spremembo sveta. Dramsko obliko spremni v optikinetično formo. Res je, oči so natančnejša priča kot ušesa.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
3
Ali se približujemo uničujoči jedrski III. svetovni vojni?
31
01.02.2023 20:00
Odločno obsojam rusko agresijo na Ukrajino in podpiram vsakršno pomoč Ukrajini, da ohrani polno državno suverenost. Ob vse ... Več.
Piše: Marjan Podobnik
Finci in Estonci imajo lepi premierki, vendar to še ne more biti razlog za kopiranje njihovega zdravstvenega sistema
15
31.01.2023 23:59
Po novem imamo Strateški svet, ki ga vodi predsednik vlade. Imamo lastne strokovnjake, zato nam res ni treba kopirati tujih ... Več.
Piše: Milan Krek
Rusi ne prihajajo, Rusi so že dolgo tukaj med nami
8
31.01.2023 11:10
No pa smo poleg vseh dnevnih dogodivščin, političnih, modnih, protokolarnih, muzejskih peripetij v naši deželici dobili še pravo ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Avtokracija je navzven videti res trdna, a je navznoter v resnici izjemno šibka
12
25.01.2023 20:00
Mediji so eden pomembnejših segmentov vsake avtokracije. Večina medijev tako v državni kot v privatni lasti je oblasti ... Več.
Piše: Andraž Šest
7352 žalitev
12
24.01.2023 20:25
7352 evrov je znesek, ki naj bi ga predsednica Državnega zbora po uradnih podatkih zapravila na račun davkoplačevalcev za njen ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Kot v češki risanki A je to!: Zdravstvena reforma premierja Goloba in ministra Loredana
16
23.01.2023 22:15
V vladne sobane se je naselil strah. Bojijo se sindroma Šarec, ko so mu koalicijski partnerji kljub opozorilom toliko časa ... Več.
Piše: Milan Krek
Gostujoče pero: Januar je pač tak mesec
24
22.01.2023 20:00
Lepota novega leta je v tem, da se ponovno obrne list. Četudi je življenje zvezna stvar, konec decembra vseeno potegnemo črto ... Več.
Piše: Anže Logar
Damnatio memoriae ali koga moti muzej, posvečen slovenski osamosvojitvi
18
21.01.2023 22:40
Odločitev vlade, da sledi predlogu ministrice za kulturo in združi Muzej slovenske osamosvojitve in Muzej novejše zgodovine ... Več.
Piše: Igor Bavčar
Tanki za Ukrajino: Dolgoletno nemško paktiranje s Putinom bo Evropo še drago stalo
23
20.01.2023 19:30
Kot že dvakrat v dobrih sto letih je Nemčija ponovno destruktivna sila Evrope. Nekoč so nemški tanki uničevali evropsko ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Opravičilo s kladivom
27
17.01.2023 20:00
Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan je naredil napako v odločilnem trenutku. Nemudoma, pred vsemi televizijskimi kamerami ... Več.
Piše: Milan Krek
Uredniški komentar: Minister za finance kot blagajnik
14
16.01.2023 20:32
V normalni državi je minister za finance steber stabilnosti, kreator jedrne politike vlade. Pogosto celo bolj pomemben kot ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Politična satira: Kako so Nataša, Urška in Robert vrnili ugled najvišjim državnim funkcijam
10
13.01.2023 23:00
Prejeli smo magnetogram sestanka predsednice republike, predsednika vlade in predsednice državnega zbora o vrnitvi načetega ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Nova svetovna ekonomija: Ko bomo sprejeli realnost večpolarnega sveta, bomo lahko rešili probleme, ki so se nam izmikali
23
12.01.2023 20:00
To novo serijo kolumn odpiram v novem letu in novem začetku za Brazilijo z inavguracijo predsednika Lule da Silve. Njegovi ... Več.
Piše: Jeffrey Sachs
Kitajsko leto zajca: Kaj nas letos najverjetneje čaka v mednarodni politiki
12
11.01.2023 20:30
Novo leto močno spominja na svoje tri brate, 2020, 2021 in 2022. Zapletena družina. Videti je, kot da se zgodovina ponavlja. ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Država kot Radio GA GA
21
10.01.2023 19:43
Zadnje čase se novice mainstream medijev berejo kot satirični portali. Ustvarjalci slednjih pa imajo vedno lažje delo, saj se ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Minister za katastrofe v zdravstvu prikriva, da je brez osebnega zdravnika v resnici skoraj 190.000 ljudi!
36
08.01.2023 19:00
Izredne razmere v zdravstvu, ki jih minister za zdravje patološko zanika, vnašajo hudo diskriminacijo, neenakost med državljane. ... Več.
Piše: Milan Krek
Fenomen Lažgoše: Razvpita proslava, ki skruni vojno grobišče in tepta spoštovanje do umrlih
40
07.01.2023 00:50
Politične norije na grobu v Dražgošah povedo, da jim groba sploh ni mar. Kljub večkratnim opozorilom se požvižgajo na 8. člen ... Več.
Piše: Jože Dežman
Vse kočije Urške Klakočar Zupančič
23
05.01.2023 23:25
Natanko na prvi dan novega leta je predsednica Državnega zbora poskrbela za pravi skandal: na tradicionalni novoletni koncert ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O spodobnosti, patru Rupniku in Prešernovi nagradi
15
03.01.2023 20:00
Poudarjeno govorjenje o svobodi, ki označuje sleherni totalizirajoči ideološki diskurz, je pač znak, da sta tako svoboda kot ... Več.
Piše: Marjan Frankovič
Med socializmom in kapitalizmom: Joc Pečečnik odgovarja Urški Klakočar Zupančič
23
02.01.2023 21:30
Potem ko je predsednica Državnega zbora Urška Klakočar Zupančič v novoletnem intervjuju za spletni portal Siol okrcala Joca ... Več.
Piše: Joc Pečečnik
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
7352 žalitev
Tilen Majnardi
Ogledov: 1.783
02/
Kot v češki risanki A je to!: Zdravstvena reforma premierja Goloba in ministra Loredana
Milan Krek
Ogledov: 1.840
03/
Odgovor na vprašanje, kdo najbolj ogroža Rusijo, je enostaven: Rusija.
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.645
04/
Finci in Estonci imajo lepi premierki, vendar to še ne more biti razlog za kopiranje njihovega zdravstvenega sistema
Milan Krek
Ogledov: 1.064
05/
Rusi ne prihajajo, Rusi so že dolgo tukaj med nami
Tilen Majnardi
Ogledov: 1.143
06/
Ali se približujemo uničujoči jedrski III. svetovni vojni?
Marjan Podobnik
Ogledov: 974
07/
Avtokracija je navzven videti res trdna, a je navznoter v resnici izjemno šibka
Andraž Šest
Ogledov: 1.231
08/
Manevrskega prostora za višje plače v Sloveniji na žalost takorekoč ni
Bine Kordež
Ogledov: 1.195
09/
Gostujoče pero: Januar je pač tak mesec
Anže Logar
Ogledov: 2.625
10/
Izključitev Rusije iz sistema SWIFT je priložnost za Kitajsko in za internacionalizacijo juana
Valerio Fabbri
Ogledov: 579