Komentar

Meta Hočevar, tista gledališka umetnica, ki vztrajno evropeizira našo provincialno Republiko

Meta Hočevar vse umetniško življenje oblikuje prostorske modele. Doseže jih s preprostim odrskim skiciranjem. Njena scenografija nam omogoči pretok gledališke energije. Sproži silo, ki ohranja obliko. Je ena tistih gledaliških umetnic, ki evropeizira našo Republiko. Je umetnica scenografskega medija, ki se je vse svoje umetniško življenje borila proti banalnemu, provincialnemu, dekorativnemu realizmu.

21.08.2021 22:20
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Meta Hočevar   gledališče   scenografija   Celje   Rudi Šeligo   Dušan Jovanović   Lepa Vida   drama

Prva scenografija Mete Hočevar je bila za predstavo Kdor skak, tisti hlap dramatika Rudija Šeliga v režiji Dušana Jovanovića. V predstavi je prevladoval modernistični minimalizem. 

Današnji komentar je usmerjen v umetniško zvrst, ki jo pred vami redko osvetljujem. V gledališko scenografijo. Generalno prevladujejo v gledališču tri scenografske logike: italijanska škatla, ambient sam po sebi in totalni prostor. Meta Hočevar je v svoji umetniški biografiji oblikovala vse tri strukture. Današnji pogled bom usmeril v scenografije Mete Hočevar, oblikovane za italjansko škatlo, ki omogočajo občinstvu frontalni pogled na prizorišče. V strokovni razpravi o scenografiji vse analitične vektorje usmerjamo v odnos med avditorijem (zrenjem), telesom igralca in scenskim prostorom. Vse troje se sešteje v scenski pomen. Omenimo še amfiteater, ki ima posebno historično pozicijo.

 

Meta Hočevar je lani izdala dve stostranski knjigi kanonsko-poetskih spisov o gledališki scenografiji z nalovom Prostori igre (druga, dopolnjena izdaja) in Prostori mojega časa. Obe sta izšli v Knjižnici Mestnega gledališča ljubljanskega. Glede na virusno obdobje sta bili z moje strani spregledani. Menim, da ju moram nujno osvetliti, sploh glede na njun strokovni in siceršnji pomen. Že izid takšnih knjig je dovolj velik povod za današnji komentar. Vzrok pa izhaja iz gledališkega spomina na njene umetnine - scenografije, ki so nam izoblikovale sodobno gledališko mišljenje. 

 

Že zdavnaj bi se moral prikloniti lepoti in mišljenju gledaliških scenografij Mete Hočevar. Njeno umetniško delo spremljam od leta 1979, ko sem v SNG Vrhnika gledal njen ikoničen volumen za Cankarjevo Lepo Vido v uprizoritvi Slovenskega ljudskega gledališča Celje v režiji Mileta  Koruna. Za vedno se mi je vtisnila v spomin hladna svetloba pleksi modrine. V zadnji instanci je scenografija funkcionalna kosntrukcija – materialnega – v prostoru (en passant: pleksi steklo so iznajdli leta 1929, vir: Enciklopedija materialov).

 

Premiera predstave Lepa Vida je bila odigrana v platinastem obdobju celjskega teatra, ki ga bo morala zagodovina gledališča še dodobra premisliti: kako je sploh mogoče, da v tako majhnem provincialnem mestecu zažari teater svetovnega formata? Kakšni pogoji morajo biti izpolnjeni, da dobimo vrhunske gledališke predstave, kot smo jih dobili v Celju med leti 1975-1980?

 

V obeh knjigah Prostor igre in Prostori mojega časa so zastopana bazična besedila, ki odkrivajo dejanske povezave med scenskimi pojmi, njihovimi razsežnostmi in estetiko. V njih prevladuje avtoričina natančnost tako v teoretskih premislekih kot v opisu gledaliških izvršnih gest. Ne znate si predstavljati, kako zahtevna in odločilna je scenografova izvršna gesta, ki omogoči predstavo. Scenograf je tisti, ki zmore izoblikovati metropolitanske umetnine. Scenografija v naši Republiki največkrat izzveni v duhu provincialnosti. Pogosta odostnost scenografije pa označuje omejenost gledališkega mišljenja.

 

Digresija: Logika Praznega prostora Petra Brooka ni v odsotnosti scenografije, temveč ontološka pozicija, ki odstranjuje nebistveno, da bi v praznem scenskem prostoru zasvetilo bistevno. Toda to je mogoče le v Brookovem umetniškem primeru. Vsi ostali izpraznjevalci prostora so največkrat njegovi epigoni. Konec digresije.

 

Meta Hočevar usmerja bralca obeh knjig v prostor uprizarjanja, ki sproža gledališko mišljenje. Na vseh ravneh ozavešča gledalčevo povezanost s prostorom. Knjigi nista obsežni, a lahko iz njunega strokovnega materiala prečrpamo ogromno vedenja o gledališki vizualni vednosti. Predvsem znakovnosti.

 

V gledališki svet scenografije vstopajo umetniki, ki so izšolani na visokih šolah za vizualno umetnost ali arhitekturo. Toda pozor! V obeh primerih globinsko doživljamo prostor arhitekturno. Tudi v primeru, ko gledamo popolne gledališke abstrakcije. Meta Hočevar izhaja iz arhitekturne - 3D linije scenografije, ki jo virtuozno prevaja v - 2D vizualnost italijanske škatle. Na odru ne gradi arhitekturnih nadomestkov, temveč arhitekturne strukture, ki jih obravnava kot transparentno slikovno polje. V svojem umetniškem življenju je izoblikovala množico scenskih odločitev, ki so se seštele v obeh knjigah. Knjigi sta visokoprofiliran učebnik posebnih znanj, ki bi jih morali razumeti vsi pripravniki za gledališko umetnost od Los Angelosa do Vladivostoka.

 

Meta Hočevar vstopa v dramo najprej kot "dramaturg". S svojo analizo besedila opravi dramaturgijo prostora. Z razporeditvijo prostorskih elementov in z njihovo menjavo doseže prostorsko dinamiko. Seveda najprej postavi osrednjo prostorsko hipotezo, ki jo šele v drugem koraku potrdi, ko obravnava še obrobne prostorske ideje. V tretjem koraku pa postavi hierarhijo dogodkovnih presečišč. Razvrsti jih po njihovem pomenu. Osrednjo idejo opremi z modernističnimi gestami. Uresniči jo z materialno eleganco. Naj zapišem to, kar bi moral že na samem začetku: gledališki prostor je zapleten fenomen, ki ga ne more niti približno zaobjeti format komentatorske izreke. Bazično je potrebno razumeti predvsem to, da umetnost scenografije ni dekoracija dramskega besedila!

 

Scenografija je najprej proizvodnja znakovnih pomenov. Njene oblike vzpostavljajo kompleksen odnos med igralčevim gibanjem in razumevanjem prostora kot znaka v sistemu. V njej spremljamo igralčevo mizansceno in določitev generalne ikoničnosti predstave. Spremljamo geometrične prostorke reze. Istočasno pa je scenografija najprej estetski pojav. Je stroj za proizvodnjo lepote. Je lepota sama po sebi. Sploh takrat, ko poišče optimalno uprizoritveno obliko v odnosu do teme, motiva in vsebine. Ne pozabimo, da je gledališče začasna struktura, ki nam preplete prostor dogajanja, telo in gledališki čas. Kot takšno jo zelo težko hranimo v relevantnem muzejskem spominu. 

 

Scenografijo je potrebno obravnavati izolirano. Posamično. Istočasno pa kot njeno spajanje v veliko celoto predstave. Vsaka scenografska umetnina je poglobljena organska kulturna slika. Sekularni oltar civilizacije.

 

Meta Hočevar se je šolala v izteku zgodnjega modernizma, v šestdesetih letih, scenografije pa je začela oblikovati v sedemdesetih letih, ko sta bili v svetu prevladujoči metodi modernistične redukcije in minimalizem. V obeh je poiskala izvor za svoje prostorske postavitve. Izvrstna je bila njena prva scenografija za predstavo Kdor skak, tisti hlap dramatika Rudija Šeliga v režiji Dušana Jovanovića. V predstavi je prevladoval modernistični minimalizem. Zame je to ena pomembnejših scenografij v drugi polovci XX. stoletja.

 

Gledališče je predvsem vizualna umetnost. Meta Hočevar se tega nadvse dobro zaveda. Z vsemi gledališkimi elementi istočasno pa sproži gledališki čas. Predvsem njeno estetsko sfero - estesijo. V knjigi Prostori mojega časa zapiše: Predstava se ne rodi iz branja in študija drugih predstav, ampak iz življenja. Pa naj se imenujejo performans, akcija, projekt, opera, drama ali pa kaj čisto novega ali zelo norega.

 

Vse umetniško življenje oblikuje prostorske modele. V obeh knjigah beremo njena izhodišča. Doseže jih s prepostim odrskim skiciranjem. Njena scenografija nam omogoči pretok gledališke energije. Sproži silo, ki ohranja obliko. Je ena tistih gledaliških umetnic, ki evropeizira našo Republiko. Je umetnica scenografskega medija, ki se je vse svoje umetniško življenje borila proti banalnemu, provincialnemu, dekorativnemu realizmu.

 

Scenografija je funkcionalno vesolje, ki nas poganja s svojo materialno dinamiko. S spremembo prizorov opravlja spremembo sveta. Dramsko obliko spremni v optikinetično formo. Res je, oči so natančnejša priča kot ušesa.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
3
Uredniški komentar: Če bi bil Trump ameriški predsednik, Putin ne bi razmišljal o Ukrajini
20
10.08.2022 23:45
Zakaj je Donald Trump lahko ključ do rešitve vojne v Ukrajini? Ker je nekonvencionalni politik z mentaliteto trgovca in ker je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Enotnost Evropske unije in Zahoda glede Ukrajine ogrožajo pozivi k "miru za vsako ceno"
18
05.08.2022 20:00
Februarja letos sem ob odločni in enotni reakciji Evropske unije na rusko invazijo na Ukrajino na tem mestu zapisal, da je ... Več.
Piše: Božo Cerar
Portret leve razvajenke: Ali sonce res vzhaja na vzhodu in zahaja na zahodu?
14
04.08.2022 20:00
Oseba, o kateri nameravam napisati nekaj opazk, je bila rojena v družini, ki po vseh lastnostih sodi v t.i. novi razred , kakor ... Več.
Piše: Denis Poniž
Roko na srce, Slovenci nimajo pojma, kaj so nevladne organizacije in civilna družba
10
03.08.2022 23:45
Strategi t.i. levice so že zdavnaj ugotovili, da jim ta nedorečenost okrog nevladnih organizacij in civilne družbe silno ... Več.
Piše: Miha Burger
Nepotrebno, škodljivo in populistično davčno maščevanje "bogatejšemu sloju"
16
02.08.2022 23:00
Vladni predlog kar štirih zakonskih sprememb na področju davkov, kar mediji ljubkovalno imenujejo davčna reforma, že na prvi ... Več.
Piše: Ivan Simič
Premierjeva čustva, neobdavčene denarne nagrade za gasilce in vsemogočni nevladniki
14
01.08.2022 22:00
Predsednik Golob, vseeno hvala za vaš trud. Uspeli ste opozoriti na potrebe gasilcev in to je dobro. Upam, da vam uspe ... Več.
Piše: Milan Krek
Evropska unija v svetu 21. stoletja bo morala spremeniti sistem odločanja, ali pa je čez desetletje ne bo več
7
24.07.2022 22:55
Povojno obdobje je svet upravljala skupina G7, v kateri so se znašle najrazvitejše države. V samo nekaj letih ali celo mesecih ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Genialni minister Loredan bi 18 mesecev delal stresni test zdravstva za pol milijarde evrov, največja slovenska občina pa je ponoči brez dežurnega zdravnika
15
24.07.2022 00:00
Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan se je odločil in večkrat povedal celemu svetu, da bo v prvih 18. mesecih mandata s ... Več.
Piše: Milan Krek
Ne razumem ljudi, ki svoje življenje in svojo moč izkoriščajo za obtoževanje in uničevanje drugih
8
20.07.2022 20:00
Ne razumem posameznikov, ki jim visoke pozicije tako udarijo v glavo, da izgubijo razsodnost in namesto da bi svoje delo ... Več.
Piše: Ivan Simič
Loredanov zakon o interventnih ukrepih v zdravstvu ali kako bo Aleš Šabeder nadzoroval tri klonirane Šabedre
10
17.07.2022 22:45
Loredanov zakon prinaša tudi poseben urad, Urad za nadzor kakovosti in nabav v zdravstvu, ki naj bi med drugim nadziral ... Več.
Piše: Milan Krek
Duh stalinizma in rentgenska slika Ruske kapelice v globokem vesolju
26
16.07.2022 18:00
Levica, ki je trenutno na oblasti oziroma misli, da je, še vedno ni naredila domače naloge in preštudirala zgodovine zapletenih ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Stop za avtokracijo: "Važna je vsaka gesta, vsaka beseda, vsaka akcija, da se prepreči avtokracija kjerkoli v svetu!"
15
12.07.2022 22:00
Dobro in koristno bi bilo, če bi vsak državljan sveta, ki ima idejo, kako zmanjšati možnost nastanka avtokracije, to tudi ... Več.
Piše: Miha Burger
Novi generalni direktor NIJZ Branko Gabrovec si je dal zlakirati tla v pisarni, da bo lažje plesal
15
11.07.2022 22:41
Ko sem si želel 4. julija, preden sem predal posle, še zadnjič ogledati svojo pisarno na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, ... Več.
Piše: Milan Krek
Obstaja veliko stvari, ki so pomembne v svobodni družbi. Izbira je ena izmed njih.
6
10.07.2022 22:00
O tem, kako pomembna je izbira, se po mojem mnenju premalo govori.Najbolj očitno je v ključni moči, ki jo imajo volivci pri ... Več.
Piše: Keith Miles
Urška Klakočar Zupančič je najšibkejši člen sedanje oblasti. Skrbi me zanjo.
27
06.07.2022 18:00
Janez Janša in njegovi verniki so bili neotesani, pa je narod raje dvignil pesti za Gibanje Svoboda. Robert Golob, predsednik ... Več.
Piše: Ana Jud
Pričevanje iz prve roke: Kako je bil Milan Krek prisiljen odstopiti kot generalni direktor NIJZ
26
04.07.2022 21:25
Seveda je moj odstop zoper vsa pravila vodenja, a tako pač je. Če se politika odloči, da moraš oditi, saj edino ona ve, kaj je ... Več.
Piše: Milan Krek
Prvih 100 dni vlade: "Ugrabljeni" premier, amaterski komunikatorji in naftna apokalipsa
12
28.06.2022 20:00
Ljudje bi lahko razumeli, da se zgodijo problemi z derivati, s sprejemanjem nepremišljenih predlogov zakonov in podobno, če jim ... Več.
Piše: Gregor Kos
Gospod premier, obljubili ste nam, da bomo živeli v svobodi in da nikogar ne boste maltretirali. Žal prvi tedni ne kažejo tega!
14
26.06.2022 21:35
Odstopil sem po imenovanju novega ministra za finance in to zaradi tega, ker imam svoj ponos in ne dovolim, da kdor koli ... Več.
Piše: Ivan Simič
Zdaj je jasno: Izvolili smo ljudi, ki ne sodijo v hram demokracije, ampak v kakšno zakotno špelunko ali zidanico
27
25.06.2022 21:48
Proslava ne more biti kronotop za razkazovanje nekega hudo poškodovanega ega, za zasebno poplesavanje in nasmihanje v slogu ... Več.
Piše: Denis Poniž
Deset neprijetnih vprašanj, ki bi si jih morala zastaviti slovenska desnica
35
23.06.2022 21:50
Če je celotna desna politična opcija odvisna le od ene osebe in v tridesetih letih ni bila sposobna proizvesti novega voditelja, ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Portret leve razvajenke: Ali sonce res vzhaja na vzhodu in zahaja na zahodu?
Denis Poniž
Ogledov: 2.425
02/
Roko na srce, Slovenci nimajo pojma, kaj so nevladne organizacije in civilna družba
Miha Burger
Ogledov: 1.688
03/
Uredniški komentar: Če bi bil Trump ameriški predsednik, Putin ne bi razmišljal o Ukrajini
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.336
04/
Stari okostnjaki iz omar ljubljanske nadškofije se bojijo, da bi škof Saje začel čistiti cerkveno nesnago!
Uredništvo
Ogledov: 1.213
05/
Enotnost Evropske unije in Zahoda glede Ukrajine ogrožajo pozivi k "miru za vsako ceno"
Božo Cerar
Ogledov: 1.499
06/
Pravoslavna verska vojna: Hudičev pakt med patriarhom Kirilom in predsednikom Putinom
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.079
07/
Protiamerikanizem in ruska propaganda v Grčiji
George X. Protopapas
Ogledov: 1.154
08/
Nepotrebno, škodljivo in populistično davčno maščevanje "bogatejšemu sloju"
Ivan Simič
Ogledov: 1.774
09/
Panika je odveč, dvigovanje obrestnih mer ne bo prav dosti obremenilo slovenskega proračuna
Bine Kordež
Ogledov: 720
10/
Pro et contra: "Rusi bodo šli do konca, pa naj stane, kar hoče. Za ceno tretje svetovne vojne, če je treba."
Marko Golob
Ogledov: 3.341