Komentar

Meta Hočevar, tista gledališka umetnica, ki vztrajno evropeizira našo provincialno Republiko

Meta Hočevar vse umetniško življenje oblikuje prostorske modele. Doseže jih s preprostim odrskim skiciranjem. Njena scenografija nam omogoči pretok gledališke energije. Sproži silo, ki ohranja obliko. Je ena tistih gledaliških umetnic, ki evropeizira našo Republiko. Je umetnica scenografskega medija, ki se je vse svoje umetniško življenje borila proti banalnemu, provincialnemu, dekorativnemu realizmu.

21.08.2021 22:20
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Meta Hočevar   gledališče   scenografija   Celje   Rudi Šeligo   Dušan Jovanović   Lepa Vida   drama

Prva scenografija Mete Hočevar je bila za predstavo Kdor skak, tisti hlap dramatika Rudija Šeliga v režiji Dušana Jovanovića. V predstavi je prevladoval modernistični minimalizem. 

Današnji komentar je usmerjen v umetniško zvrst, ki jo pred vami redko osvetljujem. V gledališko scenografijo. Generalno prevladujejo v gledališču tri scenografske logike: italijanska škatla, ambient sam po sebi in totalni prostor. Meta Hočevar je v svoji umetniški biografiji oblikovala vse tri strukture. Današnji pogled bom usmeril v scenografije Mete Hočevar, oblikovane za italjansko škatlo, ki omogočajo občinstvu frontalni pogled na prizorišče. V strokovni razpravi o scenografiji vse analitične vektorje usmerjamo v odnos med avditorijem (zrenjem), telesom igralca in scenskim prostorom. Vse troje se sešteje v scenski pomen. Omenimo še amfiteater, ki ima posebno historično pozicijo.

 

Meta Hočevar je lani izdala dve stostranski knjigi kanonsko-poetskih spisov o gledališki scenografiji z nalovom Prostori igre (druga, dopolnjena izdaja) in Prostori mojega časa. Obe sta izšli v Knjižnici Mestnega gledališča ljubljanskega. Glede na virusno obdobje sta bili z moje strani spregledani. Menim, da ju moram nujno osvetliti, sploh glede na njun strokovni in siceršnji pomen. Že izid takšnih knjig je dovolj velik povod za današnji komentar. Vzrok pa izhaja iz gledališkega spomina na njene umetnine - scenografije, ki so nam izoblikovale sodobno gledališko mišljenje. 

 

Že zdavnaj bi se moral prikloniti lepoti in mišljenju gledaliških scenografij Mete Hočevar. Njeno umetniško delo spremljam od leta 1979, ko sem v SNG Vrhnika gledal njen ikoničen volumen za Cankarjevo Lepo Vido v uprizoritvi Slovenskega ljudskega gledališča Celje v režiji Mileta  Koruna. Za vedno se mi je vtisnila v spomin hladna svetloba pleksi modrine. V zadnji instanci je scenografija funkcionalna kosntrukcija – materialnega – v prostoru (en passant: pleksi steklo so iznajdli leta 1929, vir: Enciklopedija materialov).

 

Premiera predstave Lepa Vida je bila odigrana v platinastem obdobju celjskega teatra, ki ga bo morala zagodovina gledališča še dodobra premisliti: kako je sploh mogoče, da v tako majhnem provincialnem mestecu zažari teater svetovnega formata? Kakšni pogoji morajo biti izpolnjeni, da dobimo vrhunske gledališke predstave, kot smo jih dobili v Celju med leti 1975-1980?

 

V obeh knjigah Prostor igre in Prostori mojega časa so zastopana bazična besedila, ki odkrivajo dejanske povezave med scenskimi pojmi, njihovimi razsežnostmi in estetiko. V njih prevladuje avtoričina natančnost tako v teoretskih premislekih kot v opisu gledaliških izvršnih gest. Ne znate si predstavljati, kako zahtevna in odločilna je scenografova izvršna gesta, ki omogoči predstavo. Scenograf je tisti, ki zmore izoblikovati metropolitanske umetnine. Scenografija v naši Republiki največkrat izzveni v duhu provincialnosti. Pogosta odostnost scenografije pa označuje omejenost gledališkega mišljenja.

 

Digresija: Logika Praznega prostora Petra Brooka ni v odsotnosti scenografije, temveč ontološka pozicija, ki odstranjuje nebistveno, da bi v praznem scenskem prostoru zasvetilo bistevno. Toda to je mogoče le v Brookovem umetniškem primeru. Vsi ostali izpraznjevalci prostora so največkrat njegovi epigoni. Konec digresije.

 

Meta Hočevar usmerja bralca obeh knjig v prostor uprizarjanja, ki sproža gledališko mišljenje. Na vseh ravneh ozavešča gledalčevo povezanost s prostorom. Knjigi nista obsežni, a lahko iz njunega strokovnega materiala prečrpamo ogromno vedenja o gledališki vizualni vednosti. Predvsem znakovnosti.

 

V gledališki svet scenografije vstopajo umetniki, ki so izšolani na visokih šolah za vizualno umetnost ali arhitekturo. Toda pozor! V obeh primerih globinsko doživljamo prostor arhitekturno. Tudi v primeru, ko gledamo popolne gledališke abstrakcije. Meta Hočevar izhaja iz arhitekturne - 3D linije scenografije, ki jo virtuozno prevaja v - 2D vizualnost italijanske škatle. Na odru ne gradi arhitekturnih nadomestkov, temveč arhitekturne strukture, ki jih obravnava kot transparentno slikovno polje. V svojem umetniškem življenju je izoblikovala množico scenskih odločitev, ki so se seštele v obeh knjigah. Knjigi sta visokoprofiliran učebnik posebnih znanj, ki bi jih morali razumeti vsi pripravniki za gledališko umetnost od Los Angelosa do Vladivostoka.

 

Meta Hočevar vstopa v dramo najprej kot "dramaturg". S svojo analizo besedila opravi dramaturgijo prostora. Z razporeditvijo prostorskih elementov in z njihovo menjavo doseže prostorsko dinamiko. Seveda najprej postavi osrednjo prostorsko hipotezo, ki jo šele v drugem koraku potrdi, ko obravnava še obrobne prostorske ideje. V tretjem koraku pa postavi hierarhijo dogodkovnih presečišč. Razvrsti jih po njihovem pomenu. Osrednjo idejo opremi z modernističnimi gestami. Uresniči jo z materialno eleganco. Naj zapišem to, kar bi moral že na samem začetku: gledališki prostor je zapleten fenomen, ki ga ne more niti približno zaobjeti format komentatorske izreke. Bazično je potrebno razumeti predvsem to, da umetnost scenografije ni dekoracija dramskega besedila!

 

Scenografija je najprej proizvodnja znakovnih pomenov. Njene oblike vzpostavljajo kompleksen odnos med igralčevim gibanjem in razumevanjem prostora kot znaka v sistemu. V njej spremljamo igralčevo mizansceno in določitev generalne ikoničnosti predstave. Spremljamo geometrične prostorke reze. Istočasno pa je scenografija najprej estetski pojav. Je stroj za proizvodnjo lepote. Je lepota sama po sebi. Sploh takrat, ko poišče optimalno uprizoritveno obliko v odnosu do teme, motiva in vsebine. Ne pozabimo, da je gledališče začasna struktura, ki nam preplete prostor dogajanja, telo in gledališki čas. Kot takšno jo zelo težko hranimo v relevantnem muzejskem spominu. 

 

Scenografijo je potrebno obravnavati izolirano. Posamično. Istočasno pa kot njeno spajanje v veliko celoto predstave. Vsaka scenografska umetnina je poglobljena organska kulturna slika. Sekularni oltar civilizacije.

 

Meta Hočevar se je šolala v izteku zgodnjega modernizma, v šestdesetih letih, scenografije pa je začela oblikovati v sedemdesetih letih, ko sta bili v svetu prevladujoči metodi modernistične redukcije in minimalizem. V obeh je poiskala izvor za svoje prostorske postavitve. Izvrstna je bila njena prva scenografija za predstavo Kdor skak, tisti hlap dramatika Rudija Šeliga v režiji Dušana Jovanovića. V predstavi je prevladoval modernistični minimalizem. Zame je to ena pomembnejših scenografij v drugi polovci XX. stoletja.

 

Gledališče je predvsem vizualna umetnost. Meta Hočevar se tega nadvse dobro zaveda. Z vsemi gledališkimi elementi istočasno pa sproži gledališki čas. Predvsem njeno estetsko sfero - estesijo. V knjigi Prostori mojega časa zapiše: Predstava se ne rodi iz branja in študija drugih predstav, ampak iz življenja. Pa naj se imenujejo performans, akcija, projekt, opera, drama ali pa kaj čisto novega ali zelo norega.

 

Vse umetniško življenje oblikuje prostorske modele. V obeh knjigah beremo njena izhodišča. Doseže jih s prepostim odrskim skiciranjem. Njena scenografija nam omogoči pretok gledališke energije. Sproži silo, ki ohranja obliko. Je ena tistih gledaliških umetnic, ki evropeizira našo Republiko. Je umetnica scenografskega medija, ki se je vse svoje umetniško življenje borila proti banalnemu, provincialnemu, dekorativnemu realizmu.

 

Scenografija je funkcionalno vesolje, ki nas poganja s svojo materialno dinamiko. S spremembo prizorov opravlja spremembo sveta. Dramsko obliko spremni v optikinetično formo. Res je, oči so natančnejša priča kot ušesa.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
3
Četudi bi bila Slovenija res pripravljena na revolucijo, major Troha ni človek, ki bi jo lahko vodil
11
15.09.2021 21:31
Slovenija je raj za anticepilce. Ljudje niti lastnih otrok nočejo dati cepiti proti hudim otroškim boleznim, kaj šele da bi se z ... Več.
Piše: Ana Jud
Hipotetično se lahko sprašujem, ali je tudi Marjan Šarec del proticepilskega gibanja
13
14.09.2021 22:59
Nekdanji predsednik vlade Marjan Šarec ve vse. On je prepričan, da delam slabo in da me je potrebno zamenjati. Kako se lahko ... Več.
Piše: Milan Krek
Kriptopahor, s.p. ali polemika o predlaganem zakonu o "obdavčenju kriptonaložb"
8
13.09.2021 21:00
Spoštovani gospod profesor, ali ne bi bilo bolje, da se prej posvetujete s strokovnjaki s področja virtualnih valut in ... Več.
Piše: Ivan Simič
Svetloba je za arhitekta vir energije in misterij neskončne globine
4
12.09.2021 22:00
Svetloba je v teh vročih in suhih delih arabskega sveta pridušena, prah se dviga s sapico in mističnost dni je ... Več.
Piše: Robert Klun
"Ni več vprašanje, kaj lahko digitalno naredi za nas, temveč kaj lahko mi naredimo za digitalno."
3
11.09.2021 23:33
Glede na vse pretrese, ki smo jih doživeli v preteklem letu in pol, je postalo jasno, da človeštvu zmanjkuje časa pri ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Bolje najbrž ne bo nikoli: 11. september, dvajset let kasneje
9
10.09.2021 22:50
V množici analiz, študij in razmišljanj o obdobju po 11. septembru 2001 pogrešam eno samo, preprosto ugotovitev: da danes živimo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Recenzija: Udbovski učbenik, osnovni tečaj
8
09.09.2021 20:00
Udba je kratica za službo Uprava državne bezbednosti, ki je dolga leta delovala kot jugoslovanska tajna policija. Čeprav ... Več.
Piše: Ana Jud
"Ko sem prišel na NIJZ, sem dobil epidemiologe praktično s svinčnikom in papirjem v času svetovne digitalizacije tega področja."
21
07.09.2021 21:00
Kljub temu, da cepljenje počasi, a vztrajno napreduje in da je danes polno cepljenih že prek milijona prebivalcev Slovenije, je ... Več.
Piše: Milan Krek
Ko dojameš, da so med nami tudi novinarji, ki so za nekaj evrov pripravljeni spisati marsikaj, je najbolje zamahniti z roko
10
06.09.2021 21:05
Še pred kratkim sem pri tistih, ki so o meni pisali neresnice, namesto pomoči sodišča iskal napake v njihovem življenju in sem ... Več.
Piše: Ivan Simič
Prenova šolskega sistema je nujna, ne pa tudi zamenjava ene ideologije za drugo
11
05.09.2021 22:00
Otroci so naše največje bogastvo in čas je, da jim tudi država to prizna, dokaže in pokaže. Glede na čase in potrebe trga dela ... Več.
Piše: Aleksandra Pivec
Nedeljska pridiga: Kaj bi mi brez sovražnega govora
6
05.09.2021 11:00
Razmah sovražnega govora v Sloveniji je le eden izmed simptomov vsebinskega deficita. Večina ljudi je zadovoljna, da lahko ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Prostor umetnosti ni nič drugega kot dediščina bojev za osvoboditev
2
04.09.2021 23:08
V zadnjih letih, odkar pišem umetniške refleksije, sem bil kar nekajkrat v skušnjavi, da bi napisal razdiralne kritike o lokalni ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Janše na volitvah ne more premagati opozicija, Janšo lahko z oblasti vržejo le anticepilci
12
03.09.2021 21:00
Opozicija njegovega veličanstva, maršala osamosvojitve, se zaman trudi. Tudi mainstream mediji po nepotrebnem zganjajo histerijo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Nekaj je grozno narobe s svetom, v katerem odrasli, razgledani in izobraženi ljudje postajajo teoretiki zarot
17
02.09.2021 20:00
Zadnjič sem zapisala, da bi cepljenje moralo biti obvezno, kajti edino tako bi se izognili četrtemu valu korone. Prijatelj ... Več.
Piše: Ana Jud
Aktivni državljan in večja transparentnost pri trošenju našega javnega denarja
6
01.09.2021 21:59
O Aktivnem državljanu pišem na tem portalu že od junija 2016 pa vse do danes; kako lahko njegovo sodelovanje pomaga pri ... Več.
Piše: Miha Burger
Med Saigonom in Kabulom: Ali Združene države Amerike res izgubljajo vojne?
17
30.08.2021 20:50
ZDA torej ne širijo demokracije, temveč jo zagotavljajo dozirano, na žličko, kar sicer prinaša znosnejše življenje v zrušenih ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Gospod ravnatelj, živimo v 21. stoletju in ne v 18. stoletju; pridite nazaj v 21. stoletje.
14
30.08.2021 08:38
Šele pred kratkim sem končno prišel do originalnega popularnega pisma enega od slovenskih osnovnošolskih ravnateljev. V pismu v ... Več.
Piše: Milan Krek
Njegovi dve stoletji - hommage Borisu Pahorju
6
29.08.2021 11:00
Boris Pahor je zadnji ali pa vsaj eden zadnjih še živečih pričevalcev obeh svetovnih morij in treh totalitarnih režimov. Eden ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Kdor ne bo mislil, bo letel ven
5
28.08.2021 22:43
Obeležujemo stoletnico rojstva Dimitrija Bašičevića Mangelosa in Josepha Beuysa. Ravno Mangelos je bil tisti, ki me je spodbudil ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
V Kliničnem centru že več kot sto praznih postelj, ker ni dovolj medicinskih sester, ki bi skrbele za bolnike!
17
26.08.2021 20:03
Slovenskemu zdravstvu neposredno grozi hud problem, ki lahko v kratkem času še dodatno in drastično zmanjša obseg dejavnosti. To ... Več.
Piše: Marko Noč
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Ko dojameš, da so med nami tudi novinarji, ki so za nekaj evrov pripravljeni spisati marsikaj, je najbolje zamahniti z roko
Ivan Simič
Ogledov: 2.659
02/
Recenzija: Udbovski učbenik, osnovni tečaj
Ana Jud
Ogledov: 1.799
03/
Hipotetično se lahko sprašujem, ali je tudi Marjan Šarec del proticepilskega gibanja
Milan Krek
Ogledov: 1.675
04/
"Ko sem prišel na NIJZ, sem dobil epidemiologe praktično s svinčnikom in papirjem v času svetovne digitalizacije tega področja."
Milan Krek
Ogledov: 1.844
05/
Četudi bi bila Slovenija res pripravljena na revolucijo, major Troha ni človek, ki bi jo lahko vodil
Ana Jud
Ogledov: 1.219
06/
Kriptopahor, s.p. ali polemika o predlaganem zakonu o "obdavčenju kriptonaložb"
Ivan Simič
Ogledov: 1.303
07/
Bolje najbrž ne bo nikoli: 11. september, dvajset let kasneje
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.193
08/
Visoka gospodarska rast v Sloveniji je rezultat občutno višjih plač v javnem sektorju in državnih subvencij
Bine Kordež
Ogledov: 1.136
09/
Janše na volitvah ne more premagati opozicija, Janšo lahko z oblasti vržejo le anticepilci
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.428
10/
Svetloba je za arhitekta vir energije in misterij neskončne globine
Robert Klun
Ogledov: 814