Opazili smo

"Negativne posledice družbenega kaosa obremenjujejo prav vsako družino"

Ivana Gradišnik in Barbara B. Pribaković sta v imenu ekipe Familylab Slovenija medijem in javnosti poslali odprto pismo pred začetkom letošnjega šolskega leta. "Težko je napisati kaj spodbudnega in navdihujočega v začetku delovnega leta, za katerega vsi vemo, da bo zahtevno. Močno čutimo breme tega trenutka", pravijo v Family Labu, inštitutu za sodobno družino.

 

23.08.2021 17:55
Ključne besede:   Family Lab   odprto pismo   družina   šolsko leto   otroci   covid

Naše dosedanje izkušnje večinoma pričajo o tem, da je odločevalcem malo mar za dobrobit otrok, družin in vseh, ki zanje skrbijo.

Ko imamo pred očmi svoje otroke, ki so zaradi posledic "pandemskih" ukrepov ujeti v družino in zastalo življenje, namesto da bi se izdatno urili v odraslosti preko stikov z vrstniki, dela, potovanj ter bili deležni izkušnje, da so za družbo vredni, dragoceni in dobrodošli, mnogi izmed nas pogosto čutimo jezo, žalost in nemoč. Tema covida in cepljenja se hočeš nočeš skoraj dnevno znajde na sporedu in vedno je izziv soočati nasprotna stališča družinskih članov ter obvladovati narasli pritisk in obrambne reakcije, ki se ob tem pojavijo.

 

Ko se skušamo vživeti še v druge, si lahko predstavljamo, v kakšni stiski so starši osnovnošolcev, ki še ne vedo, ali in pod kakšnimi pogoji bodo otroci hodili v šolo, medtem ko naše dosedanje izkušnje večinoma pričajo o tem, da je odločevalcem malo mar za dobrobit otrok, družin in vseh, ki zanje skrbijo. Težko je verjeti, da bodo pedagogi v danih pogojih sploh lahko ravnali v najvišje dobro otrok, ki vsi po vrsti občutijo, nosijo in si (eni bolj, drugi manj uspešno) prizadevajo uravnavati negativne posledice družbenega kaosa, ki obremenjuje prav vsako družino. Če razmišljamo o stiskah posameznikov in družin, ki se poleg pritiska tega časa srečujejo še z boleznijo in duševno stisko, izgubo zaposlitve in dohodkov, izoliranostjo ali izgubo najbližjih, postane naloga napisati kaj spodbudnega in koristnega še težja.

 

Presojanje, ali v odnose z otroki in partnerjem vstopamo v duhu enakovrednosti in ali nas kot enakovredne obravnavajo drugi, nam pomaga razumeti razmerja moči ter varovati dostojanstvo sebe in drugih. Iskanje in prepoznavanje tega, kaj zares mislimo in čutimo, kaj hočemo, česa ne dovolimo, kaj potrebujemo ... , gradi našo integriteto in nam pomaga, da se lahko avtentično izrazimo in komuniciramo v nenasilni, a močni osebni govorici.  Če tvegamo ranljivost, odkritost in avtentičnost v okoljih, kjer čutimo dovolj varnosti, se krepimo, se učimo o sebi in povezujemo z ljudmi okrog sebe. Na drugi strani pa zato bolj spoštujemo stališča, vrednote, poglede drugih. Brez tega bi težko obvladovali razpetost med nešteto resnicami na eni strani in agresivnim enoumjem na drugi ter vsaj za silo ohranjali zdravo distanco in notranji mir. Znanje in razmišljanje o odgovornosti vsakega od nas je neprecenljivo: do katere mere je nujno, da odgovornost do sebe postavim pred odgovornost do drugih? V čem, v kolikšni meri in na kakšen način se lahko odrečem svoji dobrobiti v korist drugih/vseh, ne da bi to odrekanje zame imelo preveč uničujoče posledice? S temi vprašanji se srečujemo na ravni družinskih in prijateljskih odnosov, v delovnem okolju in na ravni družbenih razmerij.

 

Opominjamo se, da moramo poleg fizičnega imunskega sistema vzdrževati in krepiti tudi delovanje svojega psihičnega imunskega sistema – samospoštovanja – iz situacije v situacijo, iz dneva v dan.

 

Kljub temu, da nas sedanje okoliščine (v družini in družbi) nenehno izzivajo k temu, da bi brezglavo lomastili vsevprek, stresali jezo, obupovali v nemoči, "dvignili roke" in se umaknili, iskali krivca ali si nalagali krivdo, je pomembno, da ostanemo v vsakršnih okoliščinah še bolj osredotočeni na nekaj osrednjih vprašanj: Kdo sem? Kaj vem o sebi? Kje so moje meje? Kaj mi je pomembno in kaj ne tako zelo? Kaj hočem in česa nočem? Kako v različnih okoljih in odnosih ostati v ravnovesju med ohranjanjem sebe ter sodelovanjem in prilagajanjem? Pomembno je, da iščemo to, kar je naša lastna resnica, in se jo učimo spoštljivo izraziti.

 

Prevzemajmo osebno odgovornost za svoje življenje, ne predajajmo je drugim; kaj lahko sam/a storim za to, da mi bo bolje, in v kolikšni meri ter na kakšen način lahko prispevam k dobremu v svojem okolju, ne da bi žrtvoval/a svoje zdravje?

 

Želimo nam, da bi bili pripravljeni in zmožni ta zahtevni čas sprejeti in ga prebroditi tako, da zrastemo in okrepimo svojo osebnost ter na najboljši možni način v tem podpremo svoje otroke in tudi tiste, ki so nam kot pedagoškim delavcem zaupani v skrb.

 

In ne pozabimo, da nam ni treba biti sami! Neprecenljivo je imeti na poti skozi zahtevne preizkušnje sopotnike, ki nas slišijo, vzamejo resno, zdržijo z našo stisko in nam ponudijo sočutno spremstvo ali vodstvo, če sami ne znamo ali ne zmoremo naprej.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
1
Planinski vestnik ob 126-letnici prejel Pahorjevo državno odlikovanje
2
01.09.2021 10:05
Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor je z redom za zasluge odlikoval najstarejšo slovensko revijo Planinski vestnik. ... Več.
Piše: Uredništvo
Slovenec, ki Iraku obljublja milijardni gospodarski razvoj
0
22.08.2021 00:00
V procesu pogajanja med vlado Iraka in Svetovno banko o financiranju digitalizacije gospodarstva in državne uprave te ... Več.
Piše: Uredništvo
Rotary klub dijakom in študentom uresničuje sanje
0
11.07.2021 00:12
Ponosni smo, da smo tudi letos, takratnim epidemiološkim razmeram navkljub, zaplesali tradicionalni Veliki rotarijski ples in ... Več.
Piše: Uredništvo
Mein Gott, Anderličev Schellenburg sploh nima veljavnega gradbenega dovoljenja, pa je zgrajeno že najvišje nadstropje!*
2
13.06.2021 14:49
Vila in Palača Schellenburg je ta hip najbolj medijsko izpostavljen gradbeni projekt v Ljubljani, za elitističnimi propagandnimi ... Več.
Piše: Uredništvo
Predsednik Pahor: "Prosim vas, poiščimo zdaj v sebi to notranjo moč"
4
01.04.2021 21:40
Predsednik republike je ob že drugem zaprtju države (lockdown) v zadnjem letu ponovno nagovoril ljudstvo. Njegovo temeljno ... Več.
Piše: Uredništvo
Ken Hu, Huawei: "Pandemija je digitalizaciji omogočila velik pospešek"
0
31.03.2021 20:52
Huawei je lani ustvaril 64,6 milijarde juanov (9,9 milijarde dolarjev oz. 8,4 milijarde evrov) čistega dobička, kar je tri ... Več.
Piše: Uredništvo
Društvo novinarjev Slovenije: Janša s svojimi dejanji dokazuje, da so očitki na njegov račun upravičeni!
5
10.03.2021 22:48
Na dan, ko se je v Evropskem parlamentu začela razprava o svobodi medijev v nekaterih članicah, med drugim tudi v Sloveniji, je ... Več.
Piše: Uredništvo
Dosje odpadki: Slovenske smeti na meji z Italijo
1
08.03.2021 20:00
Občina Šempeter-Vrtojba je, potem ko je konec lanskega leta odpovedala pogodbo Komunali Nova Gorica za odvoz odpadkov, postavila ... Več.
Piše: Uredništvo
Salonit Anhovo z rastjo prihodkov v letu 2020
0
05.03.2021 11:27
Lepo je slišati, da se v dolini Soče, kjer pogosto poročajo o slabih novicah, zgodi tudi kaj pozitivnega. Še lepše, če se to ... Več.
Piše: Uredništvo
In memoriam George Schultz: Dve stoletji velikega diplomata
2
13.02.2021 06:59
Trinajstega decembra je dopolnil veličastnih sto let, dva meseca kasneje, šestega februarja 2021, pa se je v svojem stoprvem ... Več.
Piše: Igor Kovač
Protestno pismo ruskemu veleposlaniku zaradi primera Aleksej Navalni
4
03.02.2021 07:30
Včerajšnja obsodba ruskega opozicijskega voditelja Alekseja Navalnega na skoraj tri leta kazenske kolonije utegne sprožiti širše ... Več.
Piše: Uredništvo
Smrt kralja televizijskih intervjujev
3
24.01.2021 08:14
Verjetno poslednja televizijska legenda 20. stoletja, ki je kot voditelj in izpraševalec v svojih oddajah poosebljal novinarski ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Omejevanje konkurence je pogosto posledica političnih pritiskov
1
20.01.2021 00:55
Na Ekonomski fakulteti so pripravili študijo o tem, kaj bi omejevanje konkurence pri uvajanju 5G tehnologije v Sloveniji ... Več.
Piše: Uredništvo
Živeti za knjige in od knjig (In memoriam Milan Matos, 1945–2020)
0
28.12.2020 21:11
Prezgodaj je še, da bi lahko v celoti ovrednotili pomen življenja in dela Milana Matosa, človeka, ki je gotovo najbolj ... Več.
Piše: Samo Rugelj
Prilaščanje Jadranskega morja, ali zgolj nova strategija EU o "izključnih ekonomskih conah"?
0
19.12.2020 04:37
Današnji sestanek treh zunanjih ministrov v Trstu o izključnih ekonomskih conah v Jadranu je za Slovenijo zanimiv predvsem zato, ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Vaya con Dios, Diego*
3
30.11.2020 01:12
Da, imel je šibkosti in zabredel je globoko v blato. A prepričan sem, da je najgloblje v njegovem srcu vselej, vse od prvih ... Več.
Piše: Andrej Lokar
28-letni mandat Zdenke Badovinac v Moderni galeriji in blamaža s tremi pismi
7
23.11.2020 20:27
O imenovanju direktorja ali direktorice javnega zavoda s področja kulture po zakonu odloča ustanoviteljica, tj. Republika ... Več.
Piše: Uredništvo
Aleksandra Pivec o bontonu Jožeta "Primitivca" Damijana
11
14.11.2020 22:59
Aleksandra Pivec, nekdanja kmetijska ministrica in predsednica upokojenske stranke v odstopu, se je oglasila s krajšim ... Več.
Piše: Uredništvo
IZUM in COBISS.Net: Sprememba strategije in zavajanje na mednarodni sceni
1
01.11.2020 20:10
Na spletni strani www.cobiss.net je objavljen zapisnik 5. seje Sveta COBISS.Net z dne 9. 9. 2020. Iz njega je razvidno, kako ... Več.
Piše: Tomaž Seljak
Ko glave skupaj staknejo Nikolić, Eberlinc, Barbič in Mervar, je ...
2
30.10.2020 21:41
Javnost je presenetila novica, da so štiri slovenske družbe s področja energetike (HSE, ELES, Plinovodi in HESS) na evropski ... Več.
Piše: Uredništvo
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Ko dojameš, da so med nami tudi novinarji, ki so za nekaj evrov pripravljeni spisati marsikaj, je najbolje zamahniti z roko
Ivan Simič
Ogledov: 2.661
02/
Recenzija: Udbovski učbenik, osnovni tečaj
Ana Jud
Ogledov: 1.801
03/
Hipotetično se lahko sprašujem, ali je tudi Marjan Šarec del proticepilskega gibanja
Milan Krek
Ogledov: 1.680
04/
"Ko sem prišel na NIJZ, sem dobil epidemiologe praktično s svinčnikom in papirjem v času svetovne digitalizacije tega področja."
Milan Krek
Ogledov: 1.847
05/
Četudi bi bila Slovenija res pripravljena na revolucijo, major Troha ni človek, ki bi jo lahko vodil
Ana Jud
Ogledov: 1.231
06/
Kriptopahor, s.p. ali polemika o predlaganem zakonu o "obdavčenju kriptonaložb"
Ivan Simič
Ogledov: 1.305
07/
Bolje najbrž ne bo nikoli: 11. september, dvajset let kasneje
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.195
08/
Visoka gospodarska rast v Sloveniji je rezultat občutno višjih plač v javnem sektorju in državnih subvencij
Bine Kordež
Ogledov: 1.138
09/
Janše na volitvah ne more premagati opozicija, Janšo lahko z oblasti vržejo le anticepilci
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.429
10/
Svetloba je za arhitekta vir energije in misterij neskončne globine
Robert Klun
Ogledov: 825