Razkrivamo

Zaradi 6450 milijard evrov, ki smo jih v Evroobmočju dali na trg zaradi pandemije, nam zaenkrat še ne grozi inflacija

Odločitev Evropske centralne banke o obsežnih odkupih državnih vrednostnih papirjev (quantitative easing ali denarno sproščanje), s čemer naj bi v evroobmočju zagotovili dovolj likvidnosti na trgu in pospešiti gospodarsko aktivnost, je do konca junija prinesla kar 6450 milijard evrov sredstev. Toda od teh 6500 milijard evrov odkupov jih kar 4500 milijard leži na računih bank pri centralnih bankah. Velik del odkupov in s tem povečane likvidnosti torej ostaja na računih bank kot presežna likvidnost in doslej še ni našel poti do povečane posojilne in naložbene aktivnosti gospodarskih subjektov. A to ne pomeni, da odločitev Evropske centralne banke v smeri odkupov vrednostnih papirjev ni bila izjemno pomembna, ker je sprostila finančne trge, zagotovila veliko likvidnost, znižala obrestne mere in omogočila državam, da z ogromno finančno pomočjo sanirajo posledice pandemije. Brez tega si preprosto ni možno predstavljati, kako bi lahko države oživile svoja, med pandemijo opustošena gospodarstva, in jim namenile tisoče milijard pomoči. Kje bi danes Slovenija dobila vse te milijarde, če bi še vedno veljale razmere na finančnih trgih kot leta 2009 ali 2013? Nikjer ...

31.08.2021 21:01
Piše: Bine Kordež
Ključne besede:   ECB   evroobmočje   Banka Slovenija   krediti

Fotomontaža: portal+

Slaba stran presežnega denarja je v tem, da ni šel v smeri dviga naložb in dodatne potrošnje, temveč se kot nekakšna kolateralna škoda odraža tudi v visoki rasti cen nepremičnin in delnic, ko investitorji iščejo možnosti za porabo teh presežkov.

Klasična monetarna teorija je učila, da denar izdajajo centralne banke, in če centralna banka izda (natisne) preveč denarja, to povzroči splošni dvig cen, inflacijo. Kasneje, z vse večjo vlogo knjižnega denarja in odmika od zlate podlage, denar pravzaprav kreirajo poslovne banke, centralna banka pa je to nadzirala (omejevala) z višino obvezne rezerve ter z zahtevano kapitalsko ustreznostjo. Te omejitve so pred zadnjo krizo postajale vse šibkejše in v Evropi in Združenih državah je prišlo do enormnega povečanja obsega denarja (kreditov) na trgih. Zaradi slabega nadzora so banke vse bolj širokogrudno odobravale posojila, kar se je odrazilo predvsem v hitri rasti vrednosti premoženja (nepremičnin, delnic), v kolapsu pa je nato prišlo do ogromnih bančnih izgub, ki so jih po svetu pokrivale predvsem države.

 

Zaradi teh slabih izkušenj se je okrepil nadzor nad bankami, tako banke kot komitenti so postali bistveno bolj previdni in po letu 2010 smo se srečali z obratno situacijo, z zastojem gospodarske aktivnosti in upadom kreditiranja. Za pospešitev gospodarstva je začel najprej FED, ameriška centralna banka, nato pa tudi ECB (Evropska centralna banka) in Bank of England (angleška centralna banka) z obsežnimi odkupi državnih vrednostnih papirjev (operacije "denarnega sproščanja" ali "quantitative easing" - QE). Te velike količine dodatnega denarja na trgu so močno olajšale zadolževanje ter potisnile obrestne mere v negativno področje. Po klasični teoriji je vse več pričakovanj (in strahu), da se bo ta presežek denarja v bodoče odrazil tudi v (pre)visoki inflaciji - nekaj je še spomina na sedemdeseta leta, ko se je inflacija v razvitih ekonomijah gibala v območju 7 - 10 % letno, ter okoli 4 % v začetku devetdesetih. Ocene o nevarnosti inflacije so v svetu precej različne, čeprav se jih več nagiba k temu, da je trenutno nekaj hitrejša rast cen v večji meri posledica lanskega šoka in pomanjkanja surovin kot nek dolgoročni indic. 

 

V tem kontekstu je zanimivo pogledati, kaj se je na monetarnem področju dogajalo zadnjih 25 let in kakšen je dejanski pomen oziroma obseg teh velikih posegov centralnih bank z odkupi vrednostnih papirjev. Pogledali bomo seveda dogajanje v Evropskem monetarnem sistemu, ki nam je najbližji in katerega del je tudi naša država (torej dogajanje v monetarnem sistemu skupine 19 držav, ki so prevzele evro).

 

Na spodnji sliki je nekaj ključnih podatkov iz bilanc Evropskega monetarnega sistema - EMS (iz bilanc Evropske centralne banke kot skupek vseh centralnih bank držav z evrom in bilanc bank na evroobmočju). Zanima nas predvsem polna modra črta, ki kaže ključen ukrep ECB pri odkupu državnih vrednostnih papirjev. Iz konsolidirane bilance Evrosistema izhaja, da na znaša dan 30.6.2021 skupna vrednost odkupljenih papirjev 6,45 tisoč milijard evrov. Od tega je za 4,2 tisoč "papirjev za namene vodenja monetarne politike" ter še 2,2 tisoč "dolgoročnih operacij refinanciranja", ki so se sicer v manjši meri pojavljale že pred začetkom aktivnosti odkupa z letom 2015.

 

Kot vidimo, so bile centralne banke najbolj aktivne v obdobju 2015-2017, aktivnosti odkupa pa so ponovno pospešili v lanskem, covidnem letu. Teh, skoraj 6,5 tisoč milijard evrov odkupov ali dodatna likvidnost na finančnih trgih se razume kot velika nevarnost za dvig inflacije v bodoče. Vzporedno je namreč zanimivo pogledati spremembe gotovine v obtoku (rdeča črta) kot klasične oblike izdaje (tiskanja) denarja. Obseg tega agregata se je od začetka odkupovanja papirjev s strani centralnih bank povečal le za 400 milijard evrov, kar kaže, kako velik obseg predstavlja omenjeno "denarno sproščanje" (QE).

 

 



 

Vendar pa je ob tem potrebno pogledati še dva druga podatka, o katerih pa je manj pisanja. Osnovni namen odkupovanja državnih papirjev in zalaganja trgov z likvidnostjo je bil pospešiti gospodarsko aktivnost ter dvigniti inflacijo na blizu 2 %. Po prejšnji krizi so banke namreč popolnoma obrnile smer delovanja. Pred krizo so pri odobravanju posojil zanemarjala s tem povezana tveganja, po krizi pa so šle v drugo skrajnost tako zaradi slabih izkušenj kot povečanega nadzora in kreditno aktivnost zelo omejile. Povečana likvidnost zaradi posegov centralnih bank naj bi aktivnost bank ponovno pospešila in prispevala k gospodarskemu zagonu.

 

Kot vidimo iz slike, se je nominalni obseg posojil v zadnjih letih res nekoliko povečal, a realno (deflacionirano) še ni dosegel nivoja izpred prejšnje krize. Tu se vidi ogromna razlika med dogajanji pred in po prejšnji finančni in gospodarski krizi. Do leta 2009 so centralne banke izdale okoli 500 milijard novega denarja (gotovine), banke pa so v tem času s posojili kreirale kar 8000 milijard evrov kot posledica povpraševanja, visoke konjunkture in pozitivnih pričakovanj. In vse to se je seveda odražalo v visoki gospodarski rasti. Nasprotno pa je v zadnjem desetletju prisotna bistveno večja previdnost pri naložbah in potrošnji in centralne banke so poskušale to pospešiti z dodatno likvidnostjo. Trenutni obseg odkupov (6500 milijard evrov) je dejansko ogromna vsota tudi v primerjavi z omenjenim povečanjem obsega kreditiranja pred prejšnjo krizo.

 

Vseeno pa ta centralno-bančna aktivnosti ni v celoti dosegla vseh ciljev. Kot rečeno, posojilna aktivnost banke se je le malo povečala in je realno še vedno pod nivojem leta 2009 - a mogoče je uspeh že v tem, da ni prišlo do še večjega padca. Še bolj pomemben pa je drug podatek na sliki. Od teh 6500 milijard evrov odkupov jih namreč kar 4,5 tisoč milijard "leži" na računih bank pri centralnih bankah (podatek, ki ga praktično nikjer ne zasledite, a je seveda lepo razviden iz konsolidiranih bilanc Evrosistema). Velik del odkupov in s tem povečane likvidnosti torej ostaja na računih bank kot presežna likvidnost in ni našel poti do povečane posojilne in naložbene aktivnosti gospodarskih subjektov.

 

Navedeno tolmačenje je sicer precej poenostavljeno, a vseeno pokaže, da sicer obsežno poseganje centralnih bank z zagotavljanjem dodatne likvidnosti ni pomembneje pospešilo posojilne aktivnosti bank, čeprav je že uspeh, da se je ustavil trend padanja. Neto učinek dodatne likvidnosti (odkupi, zmanjšani za sredstva, ki so ostala na računih bank pri centralnih bankah) je le 2000 milijard evrov, kar kaže na veliko razliko v primerjavi z 8000 milijardami dodatnega denarja v obtoku, ki so ga pred prejšnjo krizo kreirale poslovne banke. Tu se vidi, da je bila denarna politika pred prejšnjo krizo dejansko bistveno bolj ekspanzivna, plasirala večje količine likvidnosti na trg, kot pa to velja za današnjo, ko povečan obseg denarja ne pride do investitorjev v nove proizvodne kapacitete in do potrošnikov. 

 

V vsakem primeru je bila odločitev ECB v smeri odkupov vrednostnih papirjev (QE) izjemno pomembna, saj je sprostila finančne trge, zagotovila veliko likvidnost, znižala obrestne mere in omogočila državam, da z ogromno finančno pomočjo sanirajo posledice pandemije. Brez tega si preprosto ni možno predstavljati, kako bi lahko države oživile svoja gospodarstva in jim namenile tisoče milijard pomoči. Kje bi danes Slovenija dobila milijarde in milijarde, če bi še vedno veljale razmere na finančnih trgih kot leta 2009 ali 2013? S tega vidika je bila takšna odločitev in ukrepanje ECB preprosto nujna. Vseeno pa drži, da ta presežni denar v glavnem ni šel v smeri dviga naložb in dodatne potrošnje, temveč se kot nekakšna kolateralna škoda odraža tudi v visoki rasti cen nepremičnin in delnic, ko investitorji iščejo možnosti za porabo teh presežkov.

 

Navedena gibanja veljajo za Evropski monetarni sistem kot celoto in Slovenija kot del tega sistema beleži podobna dogajanja in trende. Na spodnji sliki je primerjava nekaterih monetarnih agregatov Slovenije z evropskimi sorazmerno glede na BDP. Bančni sistem Slovenije ima na dan 30.6.2020 odobrenih skupaj 33 milijard evrov posojil, kar je 68 % BDP, kar je npr. skoraj pol manj, kot predstavljajo posojila glede na BDP evroobmočja (135 %).

 

Slika lepo pokaže, kako je bil porast obsega vseh bančnih posojil v Sloveniji pred prejšnjo krizo precej hitrejši kot v EMS, a beležili smo tudi močnejši padec, predvsem pa pri nas ni porasta, kot se kaže zadnja leta na evroobmočju. Zanimivo, da je obseg posegov (odkupov) Banke Slovenije relativno glede na BDP posebno v zadnjem letu precej manjši, kot velja za celotno območje. A ker je pri nas tudi manjši presežek likvidnosti bank, je "neto učinek" odkupov (odkupi minus likvidna sredstva, ki jih imajo banke na računih pri centralni banki) pravzaprav enak. Te podatke dodajam samo za hitro primerjavo brez nekih dodatnih komentarjev.

 

 

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
2
Has the count down begun for Tik Tok in the U.S.?
4
05.12.2022 22:00
Is Tik Tok on its way out from United States? Perhaps yes, should Republican Congressmen find adequate information that the ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Spolnih zlorab osumljeni pater Rupnik, dvoličnost jezuitskega papeža in posebni vatikanski odposlanec za Slovenijo
20
04.12.2022 23:15
Neverjetno naključje, toda prav v dneh, ko se je v Ljubljani mudil Andrew Small, papežev posebni odposlanec za preiskovanje ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ruske paravojaške skupine: Psihopati z macolo, neonacisti in obsojeni kriminalci
17
04.12.2022 00:30
Skupina Wagner ni edina ruska paravojaška skupina, je pa največja in najbolj razvpita. Ustanovljena je bila, da bi vojaško ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
O višini javnega dolga in obrestnih merah v času krize
8
22.11.2022 23:00
Po višini dolga je Slovenija sicer še vedno pod povprečjem Evropske unije, vendar se moramo zavedati, da smo kot majhna država ... Več.
Piše: Bine Kordež
Sprehod po Ljubljani: Kot v prestolnici ponosne socialistične republike, ki se skoraj sramuje samostojnosti
25
21.11.2022 20:00
Slovenija je tako polarizirana, da se njeni prebivalci ne strinjamo več (?) niti o pomenu osamosvojitve. Mnenja so tako deljena, ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Rent-a-Pilot: China Hiring Retired Military Personnel from Western Countries
11
20.11.2022 22:49
Pressure is increasing for investigation from the United Kingdom, Australia and New Zealand against reported recruitment of ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Ramzan Kadirov, najljubši Putinov zasebni morilec na daljinsko upravljanje
9
16.11.2022 22:45
Ramzan Ahmatovič Kadirov je formalno predsednik Republike Čečenije, ki je formalno del Rusije. Rad ima medijsko pozornost in ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Predsednica je rojena: Ponovna zmaga ideologije s potencialno lučko na koncu tunela
38
14.11.2022 00:48
Dobili smo prvo predsednico države. Nataša Pirc Musar, ki jo je BBC sinoči označil kot Trumpovo odvetnico (ker je pred leti v ... Več.
Piše: Uredništvo
Zmagala bo Nataša Pirc Musar, Anže Logar ga je strateško polomil, ker ni pravočasno izstopil iz svoje stranke SDS
40
09.11.2022 19:00
Le nekaj dni pred odločilnim krogom predsedniških volitev je tehtnica na strani Nataša Pirc Musar, ki za razliko od ... Več.
Piše: Uredništvo
Rowan Atkinson: Proti sovražnemu govoru se moramo boriti s še več svobode govora!
21
30.10.2022 21:15
Do netolerance nimam tolerance! Proti sovražnemu govoru se ne bori s cenzuro ali represijo, ampak s še več svobode govora, je v ... Več.
Piše: Uredništvo
Bilo je nekoč v Muri: Kratka zgodba o dolgem in prav nič političnem umiranju neke tovarne
12
29.10.2022 22:59
Od propada Mure je minilo že kar nekaj let, vendar zgodbe o tej tovarni še živijo. Pogosto slišimo, da je znamenita pomurska ... Več.
Piše: Bine Kordež
Postmoderna banalnost zla: Putinovi ubijalci z daljinskim upravljalnikom
14
28.10.2022 20:00
Mednarodni kolektiv raziskovalnih novinarjev Bellingcat je razkril, da globoko v drobovju Glavnega računalniškega centra ruskih ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Russia, China's new gas station: Xi wants to buy oil from Putin at a cheaper rate
6
21.10.2022 21:00
China has been stockpiling cheap oil to build up its strategic reserves. It has found Russia as an ideal source from where it ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Genialna logika Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport: 3 x nezakonito = zakonito!
6
18.10.2022 20:30
V medijih smo doslej že prebirali, kako se Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ) spreneveda, ko dobi vprašanja, ... Več.
Piše: Uredništvo
Xi faces challenge of shrinking Chinese population as he goes for the third term
11
16.10.2022 21:00
President Xi Jinping faces the real threat of a shrinking Chinese population as he gears up to accept a third term of power and ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Posledice vojne v Ukrajini so že dosegle rusko družbo in nikakor niso nedolžne
10
15.10.2022 21:20
Tisti ruski mediji, ki so še uspeli ohraniti nekaj neodvisnosti, poročajo o različnih posledicah vojne v Ukrajini za rusko ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Hiperprodukcija elite: Države, ki ustvarjajo visoko izobražene, a zafrustrirane in razočarane mlade ljudi, same silijo v težave!
8
07.10.2022 23:00
Problem prekomerne proizvodnje elite in ohranjanje razmeroma visokega števila vpisnih mest na suficitarnih študijskih programih ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Kje so realne poti za zmanjševanje neenakosti pri nas?
11
05.10.2022 19:55
Dohodkovna in premoženjska neenakost prebivalstva je vsekakor ena izmed najbolj izpostavljenih slabih strani sodobnega sveta. ... Več.
Piše: Bine Kordež
G7 Plans for New Global Infrastructure Initiative to Challenge China’s Belt and Road Initiative
8
03.10.2022 20:30
China has tried to project itself as a helping hand for developing countries in matters of infrastructure and economic ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Skoraj izgubljena vojna: Ali Putin lahko konča vojno v Ukrajini in ohrani oblast v Rusiji?
16
01.10.2022 23:59
Putin se je z napadom na Ukrajino pošteno zaplezal in v tej vojni skoraj ne more več zmagati. Vsaj s konvencionalnim orožjem ne. ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Spolnih zlorab osumljeni pater Rupnik, dvoličnost jezuitskega papeža in posebni vatikanski odposlanec za Slovenijo
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.893
02/
Življenje brez Janše ali zakaj brcanje (navidezno) mrtvega konja nikoli ne bo športna disciplina
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.857
03/
Slovenci so narod? Ne, Slovenci so pleme!
Denis Poniž
Ogledov: 2.290
04/
Uredniški komentar: Kaj ostane liberalcem na južni strani Alp?
Tilen Majnardi
Ogledov: 1.676
05/
Rusija je država, ki podpira terorizem
Božo Cerar
Ogledov: 1.207
06/
Politične usmeritve: Bizarno je, da aktualna politika s politizacijo zasleduje depolitizacijo
Tilen Majnardi
Ogledov: 936
07/
Ruske paravojaške skupine: Psihopati z macolo, neonacisti in obsojeni kriminalci
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.081
08/
Mediatorjev vodnik do miru v Ukrajini
Jeffrey Sachs
Ogledov: 747
09/
Has the count down begun for Tik Tok in the U.S.?
Valerio Fabbri
Ogledov: 504
10/
Kot v Afriki: Pri skoraj 300.000 prebivalcih ima Ljubljana eno samo zdravnico za obiske na domu
Milan Krek
Ogledov: 1.915