Razkrivamo

Zaradi 6450 milijard evrov, ki smo jih v Evroobmočju dali na trg zaradi pandemije, nam zaenkrat še ne grozi inflacija

Odločitev Evropske centralne banke o obsežnih odkupih državnih vrednostnih papirjev (quantitative easing ali denarno sproščanje), s čemer naj bi v evroobmočju zagotovili dovolj likvidnosti na trgu in pospešiti gospodarsko aktivnost, je do konca junija prinesla kar 6450 milijard evrov sredstev. Toda od teh 6500 milijard evrov odkupov jih kar 4500 milijard leži na računih bank pri centralnih bankah. Velik del odkupov in s tem povečane likvidnosti torej ostaja na računih bank kot presežna likvidnost in doslej še ni našel poti do povečane posojilne in naložbene aktivnosti gospodarskih subjektov. A to ne pomeni, da odločitev Evropske centralne banke v smeri odkupov vrednostnih papirjev ni bila izjemno pomembna, ker je sprostila finančne trge, zagotovila veliko likvidnost, znižala obrestne mere in omogočila državam, da z ogromno finančno pomočjo sanirajo posledice pandemije. Brez tega si preprosto ni možno predstavljati, kako bi lahko države oživile svoja, med pandemijo opustošena gospodarstva, in jim namenile tisoče milijard pomoči. Kje bi danes Slovenija dobila vse te milijarde, če bi še vedno veljale razmere na finančnih trgih kot leta 2009 ali 2013? Nikjer ...

31.08.2021 21:01
Piše: Bine Kordež
Ključne besede:   ECB   evroobmočje   Banka Slovenija   krediti

Fotomontaža: portal+

Slaba stran presežnega denarja je v tem, da ni šel v smeri dviga naložb in dodatne potrošnje, temveč se kot nekakšna kolateralna škoda odraža tudi v visoki rasti cen nepremičnin in delnic, ko investitorji iščejo možnosti za porabo teh presežkov.

Klasična monetarna teorija je učila, da denar izdajajo centralne banke, in če centralna banka izda (natisne) preveč denarja, to povzroči splošni dvig cen, inflacijo. Kasneje, z vse večjo vlogo knjižnega denarja in odmika od zlate podlage, denar pravzaprav kreirajo poslovne banke, centralna banka pa je to nadzirala (omejevala) z višino obvezne rezerve ter z zahtevano kapitalsko ustreznostjo. Te omejitve so pred zadnjo krizo postajale vse šibkejše in v Evropi in Združenih državah je prišlo do enormnega povečanja obsega denarja (kreditov) na trgih. Zaradi slabega nadzora so banke vse bolj širokogrudno odobravale posojila, kar se je odrazilo predvsem v hitri rasti vrednosti premoženja (nepremičnin, delnic), v kolapsu pa je nato prišlo do ogromnih bančnih izgub, ki so jih po svetu pokrivale predvsem države.

 

Zaradi teh slabih izkušenj se je okrepil nadzor nad bankami, tako banke kot komitenti so postali bistveno bolj previdni in po letu 2010 smo se srečali z obratno situacijo, z zastojem gospodarske aktivnosti in upadom kreditiranja. Za pospešitev gospodarstva je začel najprej FED, ameriška centralna banka, nato pa tudi ECB (Evropska centralna banka) in Bank of England (angleška centralna banka) z obsežnimi odkupi državnih vrednostnih papirjev (operacije "denarnega sproščanja" ali "quantitative easing" - QE). Te velike količine dodatnega denarja na trgu so močno olajšale zadolževanje ter potisnile obrestne mere v negativno področje. Po klasični teoriji je vse več pričakovanj (in strahu), da se bo ta presežek denarja v bodoče odrazil tudi v (pre)visoki inflaciji - nekaj je še spomina na sedemdeseta leta, ko se je inflacija v razvitih ekonomijah gibala v območju 7 - 10 % letno, ter okoli 4 % v začetku devetdesetih. Ocene o nevarnosti inflacije so v svetu precej različne, čeprav se jih več nagiba k temu, da je trenutno nekaj hitrejša rast cen v večji meri posledica lanskega šoka in pomanjkanja surovin kot nek dolgoročni indic. 

 

V tem kontekstu je zanimivo pogledati, kaj se je na monetarnem področju dogajalo zadnjih 25 let in kakšen je dejanski pomen oziroma obseg teh velikih posegov centralnih bank z odkupi vrednostnih papirjev. Pogledali bomo seveda dogajanje v Evropskem monetarnem sistemu, ki nam je najbližji in katerega del je tudi naša država (torej dogajanje v monetarnem sistemu skupine 19 držav, ki so prevzele evro).

 

Na spodnji sliki je nekaj ključnih podatkov iz bilanc Evropskega monetarnega sistema - EMS (iz bilanc Evropske centralne banke kot skupek vseh centralnih bank držav z evrom in bilanc bank na evroobmočju). Zanima nas predvsem polna modra črta, ki kaže ključen ukrep ECB pri odkupu državnih vrednostnih papirjev. Iz konsolidirane bilance Evrosistema izhaja, da na znaša dan 30.6.2021 skupna vrednost odkupljenih papirjev 6,45 tisoč milijard evrov. Od tega je za 4,2 tisoč "papirjev za namene vodenja monetarne politike" ter še 2,2 tisoč "dolgoročnih operacij refinanciranja", ki so se sicer v manjši meri pojavljale že pred začetkom aktivnosti odkupa z letom 2015.

 

Kot vidimo, so bile centralne banke najbolj aktivne v obdobju 2015-2017, aktivnosti odkupa pa so ponovno pospešili v lanskem, covidnem letu. Teh, skoraj 6,5 tisoč milijard evrov odkupov ali dodatna likvidnost na finančnih trgih se razume kot velika nevarnost za dvig inflacije v bodoče. Vzporedno je namreč zanimivo pogledati spremembe gotovine v obtoku (rdeča črta) kot klasične oblike izdaje (tiskanja) denarja. Obseg tega agregata se je od začetka odkupovanja papirjev s strani centralnih bank povečal le za 400 milijard evrov, kar kaže, kako velik obseg predstavlja omenjeno "denarno sproščanje" (QE).

 

 



 

Vendar pa je ob tem potrebno pogledati še dva druga podatka, o katerih pa je manj pisanja. Osnovni namen odkupovanja državnih papirjev in zalaganja trgov z likvidnostjo je bil pospešiti gospodarsko aktivnost ter dvigniti inflacijo na blizu 2 %. Po prejšnji krizi so banke namreč popolnoma obrnile smer delovanja. Pred krizo so pri odobravanju posojil zanemarjala s tem povezana tveganja, po krizi pa so šle v drugo skrajnost tako zaradi slabih izkušenj kot povečanega nadzora in kreditno aktivnost zelo omejile. Povečana likvidnost zaradi posegov centralnih bank naj bi aktivnost bank ponovno pospešila in prispevala k gospodarskemu zagonu.

 

Kot vidimo iz slike, se je nominalni obseg posojil v zadnjih letih res nekoliko povečal, a realno (deflacionirano) še ni dosegel nivoja izpred prejšnje krize. Tu se vidi ogromna razlika med dogajanji pred in po prejšnji finančni in gospodarski krizi. Do leta 2009 so centralne banke izdale okoli 500 milijard novega denarja (gotovine), banke pa so v tem času s posojili kreirale kar 8000 milijard evrov kot posledica povpraševanja, visoke konjunkture in pozitivnih pričakovanj. In vse to se je seveda odražalo v visoki gospodarski rasti. Nasprotno pa je v zadnjem desetletju prisotna bistveno večja previdnost pri naložbah in potrošnji in centralne banke so poskušale to pospešiti z dodatno likvidnostjo. Trenutni obseg odkupov (6500 milijard evrov) je dejansko ogromna vsota tudi v primerjavi z omenjenim povečanjem obsega kreditiranja pred prejšnjo krizo.

 

Vseeno pa ta centralno-bančna aktivnosti ni v celoti dosegla vseh ciljev. Kot rečeno, posojilna aktivnost banke se je le malo povečala in je realno še vedno pod nivojem leta 2009 - a mogoče je uspeh že v tem, da ni prišlo do še večjega padca. Še bolj pomemben pa je drug podatek na sliki. Od teh 6500 milijard evrov odkupov jih namreč kar 4,5 tisoč milijard "leži" na računih bank pri centralnih bankah (podatek, ki ga praktično nikjer ne zasledite, a je seveda lepo razviden iz konsolidiranih bilanc Evrosistema). Velik del odkupov in s tem povečane likvidnosti torej ostaja na računih bank kot presežna likvidnost in ni našel poti do povečane posojilne in naložbene aktivnosti gospodarskih subjektov.

 

Navedeno tolmačenje je sicer precej poenostavljeno, a vseeno pokaže, da sicer obsežno poseganje centralnih bank z zagotavljanjem dodatne likvidnosti ni pomembneje pospešilo posojilne aktivnosti bank, čeprav je že uspeh, da se je ustavil trend padanja. Neto učinek dodatne likvidnosti (odkupi, zmanjšani za sredstva, ki so ostala na računih bank pri centralnih bankah) je le 2000 milijard evrov, kar kaže na veliko razliko v primerjavi z 8000 milijardami dodatnega denarja v obtoku, ki so ga pred prejšnjo krizo kreirale poslovne banke. Tu se vidi, da je bila denarna politika pred prejšnjo krizo dejansko bistveno bolj ekspanzivna, plasirala večje količine likvidnosti na trg, kot pa to velja za današnjo, ko povečan obseg denarja ne pride do investitorjev v nove proizvodne kapacitete in do potrošnikov. 

 

V vsakem primeru je bila odločitev ECB v smeri odkupov vrednostnih papirjev (QE) izjemno pomembna, saj je sprostila finančne trge, zagotovila veliko likvidnost, znižala obrestne mere in omogočila državam, da z ogromno finančno pomočjo sanirajo posledice pandemije. Brez tega si preprosto ni možno predstavljati, kako bi lahko države oživile svoja gospodarstva in jim namenile tisoče milijard pomoči. Kje bi danes Slovenija dobila milijarde in milijarde, če bi še vedno veljale razmere na finančnih trgih kot leta 2009 ali 2013? S tega vidika je bila takšna odločitev in ukrepanje ECB preprosto nujna. Vseeno pa drži, da ta presežni denar v glavnem ni šel v smeri dviga naložb in dodatne potrošnje, temveč se kot nekakšna kolateralna škoda odraža tudi v visoki rasti cen nepremičnin in delnic, ko investitorji iščejo možnosti za porabo teh presežkov.

 

Navedena gibanja veljajo za Evropski monetarni sistem kot celoto in Slovenija kot del tega sistema beleži podobna dogajanja in trende. Na spodnji sliki je primerjava nekaterih monetarnih agregatov Slovenije z evropskimi sorazmerno glede na BDP. Bančni sistem Slovenije ima na dan 30.6.2020 odobrenih skupaj 33 milijard evrov posojil, kar je 68 % BDP, kar je npr. skoraj pol manj, kot predstavljajo posojila glede na BDP evroobmočja (135 %).

 

Slika lepo pokaže, kako je bil porast obsega vseh bančnih posojil v Sloveniji pred prejšnjo krizo precej hitrejši kot v EMS, a beležili smo tudi močnejši padec, predvsem pa pri nas ni porasta, kot se kaže zadnja leta na evroobmočju. Zanimivo, da je obseg posegov (odkupov) Banke Slovenije relativno glede na BDP posebno v zadnjem letu precej manjši, kot velja za celotno območje. A ker je pri nas tudi manjši presežek likvidnosti bank, je "neto učinek" odkupov (odkupi minus likvidna sredstva, ki jih imajo banke na računih pri centralni banki) pravzaprav enak. Te podatke dodajam samo za hitro primerjavo brez nekih dodatnih komentarjev.

 

 

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
2
Vonj imperijev (1): Ena sama kapljica parfuma lahko v sebi skriva vso zgodovino 20. stoletja
2
12.09.2021 11:00
Ena najbolj fascinantnih knjig o zgodovini vonjav oziroma dišav je hkrati tudi neponovljiv oris kulturne zgodovine 20. stoletja. ... Več.
Piše: Uredništvo
Visoka gospodarska rast v Sloveniji je rezultat občutno višjih plač v javnem sektorju in državnih subvencij
8
08.09.2021 21:00
Pred dnevi so bili objavljeni podatki o rasti bruto domačega produkta Slovenije v drugem kvartalu letošnjega leta; s ... Več.
Piše: Bine Kordež
Sodni dan na ljubljanski urgenci! "Rekorder" je na sprejem čakal celih 80 ur! Osemdeset ur, ljudje!
14
25.08.2021 21:30
Razmere na ljubljanski urgenci so kritične. Na pregled zdravnika pacienti, ki pridejo na Internistično prvo pomoč (IPP), zdaj ... Več.
Piše: Uredništvo
Najdaljša ameriška vojna: CIA je že od leta 1979 v vojni z Afganistanom, talibani in Al Kajda so njeni otroci
16
24.08.2021 21:21
Mineva četrt stoletja, odkar se je iz težko dostopnega goratega predela Afganistana oglasil nek mudžahedinski poveljnik in ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
80-letnica operacije Barbarossa: Zakaj Hitler ni premagal Sovjetske zveze
10
19.08.2021 22:47
Po hitri, siloviti in nadvse uspešni nacistični invaziji na zahodno Evropo, uspehih v Skandinaviji ter na Balkanu je bil Hitler ... Več.
Piše: Shane Quinn
Umik iz Afganistana, pokopališča imperijev: Tujci pridejo in grejo, talibani pa ostajajo
10
17.08.2021 21:28
O vseh posledicah umika ameriških oziroma tujih sil iz Afganistana je 13. maja letos naš sodelavec Božo Cerar, ki je bil v svoji ... Več.
Piše: Božo Cerar
Olimpijada v številkah: Slovenija glede na število prebivalcev in velikost države 23. na svetu
7
12.08.2021 23:07
Na poletni olimpijadi v Tokiu so bili najbolj uspešni Američani s preko 100 medaljami. V povprečju so jih vsak dan osvojili 5, ... Več.
Piše: Bine Kordež
Skupščina državnega zdravstva: država v državi, kjer dobavitelji v zdravstvu sami sebi določajo cene
13
09.08.2021 20:45
Zavod za zdravstveno zavarovanja (ZZZS) že 30 let upravlja z denarjem, ki ga vsi državljani zbiramo z obveznimi mesečnimi ... Več.
Piše: Krištof Zevnik
Kako so v TEŠ "pokurili" 280 milijonov evrov ali celotna zgodba o izgubi in insolventnosti Termoelektrarne Šoštanj
14
05.08.2021 22:46
Pisati o Termoelektrarni Šoštanj (TEŠ) oziroma o njenem bloku 6 je pravzaprav preprosto. Lahko se izpostavi zgrešenost te ... Več.
Piše: Bine Kordež
Statistično gledano pri nas pod pragom revščine živi skoraj četrt milijona ljudi, vendar ...
5
28.07.2021 21:30
V Sloveniji živi 12 odstotkov ljudi pod statistično opredeljenim pragom revščine. Ta je v letu 2019 znašal 1.477 evrov na ... Več.
Piše: Bine Kordež
Kako je obrambni minister Tonin, strokovnjak za zakup medijskega prostora, prepričal Pristop, naj Slovensko vojsko promovirajo Nova24tv.si, Domovina.si in Iskreni.net
31
27.07.2021 20:00
Oglasna kampanja za Slovensko vojsko, ki jo financiramo davkoplačevalci, predstavlja jasen primer kanaliziranja javnih sredstev ... Več.
Piše: Domen Savič
20 žensk, ki lahko krojijo prihodnost Slovenije kot bodoče predsednice, premierke in ministrice
15
25.07.2021 22:08
Kako se bo v ženskih kvotah odzrcalilo leto 2022, ki bo super volilno leto, saj se bodo zvrstile državnozborske, lokalne in še ... Več.
Piše: Uredništvo
Popravek: V Splošni bolnišnici Celje so bolnikom vstavili ustrezne zaklopke s CE certifikatom, ki so v uporabi v EU!
0
12.07.2021 19:00
V torek, 6. julija 2021 je bil na spletni strani Portalplus objavljen članek z naslovom V Splošni bolnišnici Celje so bolnikoma ... Več.
Piše: Uredništvo
Titova cesta ali Cesta osamosvojitve Slovenije? Takšne dileme ne bi smelo biti. Po diktatorjih se ne imenuje ulic. Razen v diktaturah.
9
07.07.2021 20:00
Slovenci nismo svojevrstni eksoti v Evropski uniji le zaradi (neuspešnih) vladnih pritiskov na medije, premierjevega čivkanja ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
V Splošni bolnišnici Celje so bolnikoma vstavili problematične srčne zaklopke, ki v EU sploh še niso uradno odobrene!
5
06.07.2021 01:20
Še vedno odmeva dogodek v celjski Splošni bolnišnici, kjer so dvema pacientoma vstavili srčne zaklopke indijskega proizvajalca, ... Več.
Piše: Uredništvo
Ko telo ne zmore več: Adrenalna izgorelost kot posledica deloholizma
13
10.06.2021 23:59
Ko se človek znajde v stanju izgorelosti, je na prvi pogled videti, da se mu je zgodilo nekaj krutega; klientom se zdi situacija ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
80 let Operacije Barbarossa: Zakaj je bil Hitlerjev načrt napada na Sovjetsko zvezo že v naprej obsojen na propad
5
05.06.2021 05:00
22. junija bo minilo natanko 80 let od operacije Barbarossa, največje vojaške operacije, ki so jo izvedli kdajkoli v moderni ... Več.
Piše: Shane Quinn
Je bilo slovensko gospodarstvo v letu korone 2020 kljub vsemu uspešno?
2
02.06.2021 06:00
Lanski rezultati poslovanja gospodarskih družb Slovenije so glede na težke razmere relativno dobri, saj je ustvarjena dodana ... Več.
Piše: Bine Kordež
Neenakost med ljudmi (7): Kakšna je struktura premoženja Slovencev, ki imajo skupaj pod palcem vsaj 170 milijard evrov
5
26.05.2021 05:00
Dohodkovni položaj ljudi se bo lahko izboljševal in približeval nivojem razvitejših držav le z višjo gospodarsko rastjo, z več ... Več.
Piše: Bine Kordež
Neenakost med ljudmi (6): O koncentraciji premoženja ali kako denar dela denar
5
19.05.2021 05:45
Glavni razlog za kopičenje bogastva v rokah ozkega kroga ljudi so torej relativno visoki dohodki iz kapitala, predvsem pa ... Več.
Piše: Bine Kordež
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Ko dojameš, da so med nami tudi novinarji, ki so za nekaj evrov pripravljeni spisati marsikaj, je najbolje zamahniti z roko
Ivan Simič
Ogledov: 2.659
02/
Recenzija: Udbovski učbenik, osnovni tečaj
Ana Jud
Ogledov: 1.799
03/
Hipotetično se lahko sprašujem, ali je tudi Marjan Šarec del proticepilskega gibanja
Milan Krek
Ogledov: 1.675
04/
"Ko sem prišel na NIJZ, sem dobil epidemiologe praktično s svinčnikom in papirjem v času svetovne digitalizacije tega področja."
Milan Krek
Ogledov: 1.844
05/
Četudi bi bila Slovenija res pripravljena na revolucijo, major Troha ni človek, ki bi jo lahko vodil
Ana Jud
Ogledov: 1.223
06/
Kriptopahor, s.p. ali polemika o predlaganem zakonu o "obdavčenju kriptonaložb"
Ivan Simič
Ogledov: 1.303
07/
Bolje najbrž ne bo nikoli: 11. september, dvajset let kasneje
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.193
08/
Visoka gospodarska rast v Sloveniji je rezultat občutno višjih plač v javnem sektorju in državnih subvencij
Bine Kordež
Ogledov: 1.136
09/
Janše na volitvah ne more premagati opozicija, Janšo lahko z oblasti vržejo le anticepilci
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.428
10/
Svetloba je za arhitekta vir energije in misterij neskončne globine
Robert Klun
Ogledov: 814