Razkrivamo

Sodni dan na ljubljanski urgenci! "Rekorder" je na sprejem čakal celih 80 ur! Osemdeset ur, ljudje!

Razmere na ljubljanski urgenci so kritične. Na pregled zdravnika pacienti, ki pridejo na Internistično prvo pomoč (IPP), zdaj resnično čakajo nenormalno dolgo, tudi 12 in več ur, na sprejem pa celo do 24 ur. Rekorder je na IPP čakal na sprejem kar 80 ur, torej več kot tri dni! Na srečo je preživel ... Zaradi covida je Klinični center očitno še precej bolj obremenjen kot prejšnja leta, zaposleni so na robu izgorelosti. Ne glede na izjemno stanje, ki bi v normalnih okoliščinah zahtevalo ves možen kadrovski potencial vodstva, pa Svet UKC še vedno ni sprožil razpisa za novega generalnega direktorja UKCL! Zdi se neverjetno, da v takšnih razmerah, ki spominjajo na vojno stanje, največjo bolnišnico v državi po imenovanju Janeza Pokljukarja za ministra za zdravje kot vršilec dolžnosti vodi odvetnik Jože Golobič ...

25.08.2021 21:30
Piše: Uredništvo
Ključne besede:   UKCL   IPP   urgenca   Klinični center   Jože Golobič   Uroš Smiljić   Božo Dimnik   Pristop

Foto: portal+

V Kliničnem centru se ponavlja stara zgodba, ko je največja bolnišnica v državi sredi najtežjih preizkušenj že pol leta brez generalnega direktorja s polnimi pooblastili.

Internistična prva pomoč (IPP) ljubljanskega Kliničnega centra (UKC) je zgodba o neverjetnih številkah. Pacienti na obravnavo in sprejem čakajo po več ur, nekateri tudi dni. Kot rečeno, neslavni rekorder je na IPP čakal na sprejem kar 80 ur, kar znaša več kot tri dni. Neuradno smo izvedeli, da utegne biti rekord celo deset ur več, torej 90 ur. Ob takšnih številkah bi pomislili, da imamo pred seboj bolnišnico v Ruandi ali Sudanu, ne pa univerzitetni klinični center v prestolnici trenutno predsedujoče države Evropski uniji! To je noro, nam pravijo sogovorniki, ki jih je strah, da razmere še vedno niso dosegle dna, da utegne biti še huje. Zaposleni na IPP delajo skoraj vsak dan v praktično nemogočih delovnih razmerah, marsikdo je na robu joka in obupa, pacienti in njihovi svojci pa so na drugi strani čedalje bolj neučakani, verbalno agresivni in žaljivi do osebja. Varnostniki so postali nujni del osebja, kajti brez njihove prisotnosti bi na hodnikih urgance že zdavnaj prišlo do spontanih nemirov ali celo nasilja. Dogaja se, da pacienti s svojimi mobilnimi telefoni slikajo in snemajo čakalnico, kjer nadzora nad bolniki ni - in med njimi so tudi takšni z življenjsko ogrožujočimi stanji.

 

Ob teh povsem norih številkah in razmerah, ki bolj kot na univerzitetno bolnišnico spominjajo na impovizirano poljsko bolnišnico nekje na soški fronti med I. svetovno vojno, smo na Službo za odnose z javnostmi ljubljanskega Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) nemudoma naslovili več novinarskih vprašanj:

 

1. Zakaj prihaja na Internistični prvi pomoči ljubljanskega UKC v zadnjem času do tako dolgih čakalnih vrst, ki včasih dosegajo celo dvomestno številko? Kateri so razlogi za to?
 
2. Je morebiti razlog za dolgo čakanje na sprejem oziroma obravnavo povezano tudi s covid-19?
 
3. Kako, na kakšen način se preverja zdravstveno stanje čakajočih, ki so večinoma na hodniku (nosila, invalidski vozički ipd.)? Ali je poskrbljeno tudi za njihovo hidracijo, kajti nimajo vsi spremstva, ki bi skrbelo zanje?
 
4. Kaj misli ukreniti vodstvo zavoda, da bi razbremenilo zaposlene na IPP in skrajšalo nesprejemljivo dolge čakalne dobe?
 
 
 
Ljubljanska urgenca deluje v nemogočih razmerah, ki jih je epidemija covid-19 še poslabšala.
 
 
 
 
Iz UKCL so nam poslali sledeči odgovor:
 
 

"PP od novembra 2020 beleži velik porast prihoda pacientov (v prejšnjih letih niti ob epidemijah gripe ni bilo tako hudo), saj je IPP dodatno prevzel tudi urgentno infekcijsko ambulanto za ne-COVID paciente, naraščajo pa tudi prihodi pacientov z drugimi težavami, saj ob slabšem delovanju zdravstvenega sistema zaradi pandemije najdejo edini izhod na urgentnih centrih. V zadnjih mesecih se je dodatno povečal tudi pritisk pacientov, ki se bojijo, da imajo zaplete cepljenja in pa tistih, ki imajo težave po prebolevnosti.

 

Čeprav je na IPP angažirana dodatna ekipa v Rdeči coni (za bolnike s COVID-19) in še dodatno ne-COVID ambulanto, je to ob nekaterih dneh premalo in na pregled je potrebno čakati dolgo. To sicer ne pomeni, da bi bili pacienti, ki čakajo, prepuščeni sami sebi, saj usposobljeno zdravstveno osebje pri vsakem pacientu ob prihodu izvede epidemiološko poizvedbo ter triažo. Ob preseganju razpoložljivih kapacitet IPP se morajo zdravstveni delavci zateči k uporabi pravil triažiranja (npr. manchesterski tip triaže), kjer imajo prednost življenjsko bolj ogroženi. Pri zdravljenju slednjih v UKC Ljubljana beležimo povsem mednarodno primerljive rezultate."

 

 

Odgovore, ki smo jih dobili od Kliničnega centra, smo seveda nemudoma preverili tudi pri svojih virih. Ker so se piarovci UKCL spretno izogibali navajanju kakršnih koli številk, s katerimi bi potrdili nesprejemljivo dolge čakalne vrste na urgenci, smo podatke pridobili drugače - in ponovno ugotovili, da se na pregled čaka lahko tudi 10 ali 12 ur, rekord je bil 18 ur, še dlje pa traja postopek, ki se zaključi s sprejemom - tudi ves dan, torej do 24 ur lahko traja! Na hodniku se zaradi tega redno dogaja, da kateri izmed "obravnavanih" pacientov umre. Umre tudi zato, ker pacientov na hodniku nihče ne nadzoruje, saj je sester enostavno premalo (o tej pereči temi, namreč kroničnem pomanjkanju medicinskih sester, je spregovoril tudi dr. Marko Noč, njegov poziv vsem politikom, da se nemudoma lotijo reševanja tega problema, bomo objavili jutri), kader pa je v celoti kronično izgorel. Zdesetkanost ekipe je rezultat serijskih bolnišk in stalnega pomanjkanja novih ljudi, kajti za slabe plače, garaško delo ter nemogoče delovne razmere vsekakor ni zanimanja.

 

Še hujši problem je opuščanje "varnostnih ukrepov", kar je posledica kadrovske podhranjenosti in kaotičnih razmer na oddelku: IPP niti rdeče cone za covid paciente nima več, kar demantira trditve PR službe Kliničnega centra! V prostore ZVD (Zavoda za varstvo pri delu), kjer je bila takšna rdeča cona, se je naselil del gastro klinike in gastro onkologije. Zaradi tega se zdaj covid pozitivne paciente pregleduje kar v rednih ambulantah, do obravnave pa čakajo med ostalimi, zdravnimi bolniki (!). Naši sogovorniki so se začudili tudi nad trditvami piarovcev Kliničnega centra gled t.i. manchesterske triaže, ki poteka zgolj ob sprejemu bolnika, medtem ko ga nadalje na hodniku oziroma čakalnici ne nadzoruje nihče več. Niso redki prizori pacientov na nosilih, ki so prepuščeni sami sebi na hodniku, dehidrirani, pokakani in polulani.

 

 

Medtem ko je Klinični center v sistemskem razsulu, mu že pol leta načeluje v.d. generalnega direktorja, čigar življenjepis bi na spletni strani UKCLJ lahko vsaj lektorirali ...

 

 

Ob teh prizorih se zdi naravnost cinično, koliko truda in skrbi vlada, ministrstvo za zdravje in celoten zdravstveni sistem zadnje leto in pol vlagajo v boj proti epidemiji novega koronavirusa, na drugi strani pa vsaj v ljubljanskem Kliničnem centru prihaja do popolnega zloma sistema in do nepredstavljivega kaosa na urgenci. Drži, da to ni nekaj novega in da so se podobni prizori občasno pojavljali že tudi pred letom 2020, vendar tako hudo, kot je danes, ni bilo še nikoli. Brez dvoma se v UKCL ponavlja stara zgodba, ko je največja bolnišnica v državi sredi najtežjih preizkušenj že mesece in mesece brez generalnega direktorja s polnimi pooblastili. Po Simonu Vrhuncu, Andreju Baričiču, Brigiti Čokl in nekaj časa tudi Alešu Šabedru je v.d. zdaj odvetnik Jože Golobič, ki je bil pred tem štiri leta predsednik Sveta UKCL. To pa je tudi obdobje ministrice Milojke Kolar, ko so v Kliničnem centru uničili otroško kardiologijo, otroško srčno kirurgijo in pediatrično intenzivo. Ves ta čas je bil Jože Golobič na čelu Sveta UKC - in nikoli ni rekel ne bev ne mev. 

 

Jože Golobič je lahko na položaju vršilca dolžnosti generalnega direktorja še pol leta, do takrat pa mora Svet zavoda pripraviti nov razpis oziroma ga imenovati za direktorja s polnimi pooblastili. Šele potem njegovo imenovanje potrdi vlada. Toda zaenkrat Svet UKCL te točke splohše ni imel na dnevnem redu, na ministrstvu za zdravje oziroma na vladi pa so očitno preveč zaposleni s covidom, da bi se ukvarjali še z večno nočno moro, imenovano iskanje novega generalnega direktorja Kliničnega centra.

 

Jože Golobič je širši javnosti sicer relativno neznan, nikakor pa ni brez političnih zvez. Po naših informacijah so njegove trditve, češ da je vršilec dolžnosti le zato, ker ni bilo nikogar drugega za ta položaj, mesto generalnega direktorja UKCL pa ga sploh ne zanima, iz trte zvite. Golobiča še kako zanima ta položaj in je zanj od začetke leta tudi zelo intenzivno lobiral. SMC in NSi po naših informacijah zelo podpirata njegovo kandidaturo, medtem ko SDS nad tem ni najbolj navdušena, vendar bo verjetno zaradi ljubega miru v koaliciji pristala na njegovo imenovanje. Kritikom bo takšna poteza zagotovo prišla prav, saj bo potrdila tezo, da se vlade (in koalicije) menjajo, v UKCL pa se nič ne spremeni. Iluzije o tem, kako bo SDS "uredila razmere v zdravstvu", se iz dneva v dan bolj razblinjajo.

 

Če pustimo ob strani namige, da je Golobič "protežiranec Boža Dimnika", ter njegovo samozavestno trditev, da si je s pogodbo s Pristopom kupil "mir v medijih" (ali je UKCL v času Golobičevega v.d.-jevstva dejansko sklenil kakršno koli pogodbo s Pristopom bomo seveda preverili), potem še najbolj bodejo v oči njegove manire iz časa, ko je vodil Svet UKC, javni zavod UKCL pa se je tožaril z nekdanjim zaposlenim (skladiščnikom) Urošem Smiljićem, ki so ga zaradi domnevne korupcije odpustili v soju medijskih žarometov. Smiljić je na sodišču zmagal, na dan pa je prišlo še nekaj, kar bi utegnilo zanimati tudi državno tožilstvo: da je namreč Jože Golobič kot predsednik svet zavoda dajal navodila generalnemu direktorju UKCL v tistem času (tj. Alešu Šabedru) in ga podučeval, kaj mora oziroma ne sme storiti. Takšnemu početju se običajno reče zloraba položaja in zagotovo ni najboljša popotnica za nekoga, ki je pretendent za položaj šefa največje bolnišnice v državi ...

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
14
Vonj imperijev (1): Ena sama kapljica parfuma lahko v sebi skriva vso zgodovino 20. stoletja
2
12.09.2021 11:00
Ena najbolj fascinantnih knjig o zgodovini vonjav oziroma dišav je hkrati tudi neponovljiv oris kulturne zgodovine 20. stoletja. ... Več.
Piše: Uredništvo
Visoka gospodarska rast v Sloveniji je rezultat občutno višjih plač v javnem sektorju in državnih subvencij
8
08.09.2021 21:00
Pred dnevi so bili objavljeni podatki o rasti bruto domačega produkta Slovenije v drugem kvartalu letošnjega leta; s ... Več.
Piše: Bine Kordež
Zaradi 6450 milijard evrov, ki smo jih v Evroobmočju dali na trg zaradi pandemije, nam zaenkrat še ne grozi inflacija
2
31.08.2021 21:01
Odločitev Evropske centralne banke o obsežnih odkupih državnih vrednostnih papirjev (quantitative easing ali denarno ... Več.
Piše: Bine Kordež
Najdaljša ameriška vojna: CIA je že od leta 1979 v vojni z Afganistanom, talibani in Al Kajda so njeni otroci
16
24.08.2021 21:21
Mineva četrt stoletja, odkar se je iz težko dostopnega goratega predela Afganistana oglasil nek mudžahedinski poveljnik in ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
80-letnica operacije Barbarossa: Zakaj Hitler ni premagal Sovjetske zveze
10
19.08.2021 22:47
Po hitri, siloviti in nadvse uspešni nacistični invaziji na zahodno Evropo, uspehih v Skandinaviji ter na Balkanu je bil Hitler ... Več.
Piše: Shane Quinn
Umik iz Afganistana, pokopališča imperijev: Tujci pridejo in grejo, talibani pa ostajajo
10
17.08.2021 21:28
O vseh posledicah umika ameriških oziroma tujih sil iz Afganistana je 13. maja letos naš sodelavec Božo Cerar, ki je bil v svoji ... Več.
Piše: Božo Cerar
Olimpijada v številkah: Slovenija glede na število prebivalcev in velikost države 23. na svetu
7
12.08.2021 23:07
Na poletni olimpijadi v Tokiu so bili najbolj uspešni Američani s preko 100 medaljami. V povprečju so jih vsak dan osvojili 5, ... Več.
Piše: Bine Kordež
Skupščina državnega zdravstva: država v državi, kjer dobavitelji v zdravstvu sami sebi določajo cene
13
09.08.2021 20:45
Zavod za zdravstveno zavarovanja (ZZZS) že 30 let upravlja z denarjem, ki ga vsi državljani zbiramo z obveznimi mesečnimi ... Več.
Piše: Krištof Zevnik
Kako so v TEŠ "pokurili" 280 milijonov evrov ali celotna zgodba o izgubi in insolventnosti Termoelektrarne Šoštanj
14
05.08.2021 22:46
Pisati o Termoelektrarni Šoštanj (TEŠ) oziroma o njenem bloku 6 je pravzaprav preprosto. Lahko se izpostavi zgrešenost te ... Več.
Piše: Bine Kordež
Statistično gledano pri nas pod pragom revščine živi skoraj četrt milijona ljudi, vendar ...
5
28.07.2021 21:30
V Sloveniji živi 12 odstotkov ljudi pod statistično opredeljenim pragom revščine. Ta je v letu 2019 znašal 1.477 evrov na ... Več.
Piše: Bine Kordež
Kako je obrambni minister Tonin, strokovnjak za zakup medijskega prostora, prepričal Pristop, naj Slovensko vojsko promovirajo Nova24tv.si, Domovina.si in Iskreni.net
31
27.07.2021 20:00
Oglasna kampanja za Slovensko vojsko, ki jo financiramo davkoplačevalci, predstavlja jasen primer kanaliziranja javnih sredstev ... Več.
Piše: Domen Savič
20 žensk, ki lahko krojijo prihodnost Slovenije kot bodoče predsednice, premierke in ministrice
15
25.07.2021 22:08
Kako se bo v ženskih kvotah odzrcalilo leto 2022, ki bo super volilno leto, saj se bodo zvrstile državnozborske, lokalne in še ... Več.
Piše: Uredništvo
Popravek: V Splošni bolnišnici Celje so bolnikom vstavili ustrezne zaklopke s CE certifikatom, ki so v uporabi v EU!
0
12.07.2021 19:00
V torek, 6. julija 2021 je bil na spletni strani Portalplus objavljen članek z naslovom V Splošni bolnišnici Celje so bolnikoma ... Več.
Piše: Uredništvo
Titova cesta ali Cesta osamosvojitve Slovenije? Takšne dileme ne bi smelo biti. Po diktatorjih se ne imenuje ulic. Razen v diktaturah.
9
07.07.2021 20:00
Slovenci nismo svojevrstni eksoti v Evropski uniji le zaradi (neuspešnih) vladnih pritiskov na medije, premierjevega čivkanja ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
V Splošni bolnišnici Celje so bolnikoma vstavili problematične srčne zaklopke, ki v EU sploh še niso uradno odobrene!
5
06.07.2021 01:20
Še vedno odmeva dogodek v celjski Splošni bolnišnici, kjer so dvema pacientoma vstavili srčne zaklopke indijskega proizvajalca, ... Več.
Piše: Uredništvo
Ko telo ne zmore več: Adrenalna izgorelost kot posledica deloholizma
13
10.06.2021 23:59
Ko se človek znajde v stanju izgorelosti, je na prvi pogled videti, da se mu je zgodilo nekaj krutega; klientom se zdi situacija ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
80 let Operacije Barbarossa: Zakaj je bil Hitlerjev načrt napada na Sovjetsko zvezo že v naprej obsojen na propad
5
05.06.2021 05:00
22. junija bo minilo natanko 80 let od operacije Barbarossa, največje vojaške operacije, ki so jo izvedli kdajkoli v moderni ... Več.
Piše: Shane Quinn
Je bilo slovensko gospodarstvo v letu korone 2020 kljub vsemu uspešno?
2
02.06.2021 06:00
Lanski rezultati poslovanja gospodarskih družb Slovenije so glede na težke razmere relativno dobri, saj je ustvarjena dodana ... Več.
Piše: Bine Kordež
Neenakost med ljudmi (7): Kakšna je struktura premoženja Slovencev, ki imajo skupaj pod palcem vsaj 170 milijard evrov
5
26.05.2021 05:00
Dohodkovni položaj ljudi se bo lahko izboljševal in približeval nivojem razvitejših držav le z višjo gospodarsko rastjo, z več ... Več.
Piše: Bine Kordež
Neenakost med ljudmi (6): O koncentraciji premoženja ali kako denar dela denar
5
19.05.2021 05:45
Glavni razlog za kopičenje bogastva v rokah ozkega kroga ljudi so torej relativno visoki dohodki iz kapitala, predvsem pa ... Več.
Piše: Bine Kordež
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Ko dojameš, da so med nami tudi novinarji, ki so za nekaj evrov pripravljeni spisati marsikaj, je najbolje zamahniti z roko
Ivan Simič
Ogledov: 2.659
02/
Recenzija: Udbovski učbenik, osnovni tečaj
Ana Jud
Ogledov: 1.799
03/
Hipotetično se lahko sprašujem, ali je tudi Marjan Šarec del proticepilskega gibanja
Milan Krek
Ogledov: 1.675
04/
"Ko sem prišel na NIJZ, sem dobil epidemiologe praktično s svinčnikom in papirjem v času svetovne digitalizacije tega področja."
Milan Krek
Ogledov: 1.843
05/
Četudi bi bila Slovenija res pripravljena na revolucijo, major Troha ni človek, ki bi jo lahko vodil
Ana Jud
Ogledov: 1.217
06/
Kriptopahor, s.p. ali polemika o predlaganem zakonu o "obdavčenju kriptonaložb"
Ivan Simič
Ogledov: 1.303
07/
Bolje najbrž ne bo nikoli: 11. september, dvajset let kasneje
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.193
08/
Visoka gospodarska rast v Sloveniji je rezultat občutno višjih plač v javnem sektorju in državnih subvencij
Bine Kordež
Ogledov: 1.136
09/
Janše na volitvah ne more premagati opozicija, Janšo lahko z oblasti vržejo le anticepilci
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.428
10/
Svetloba je za arhitekta vir energije in misterij neskončne globine
Robert Klun
Ogledov: 814