Komentar

Njegovi dve stoletji - hommage Borisu Pahorju

Boris Pahor je zadnji ali pa vsaj eden zadnjih še živečih pričevalcev obeh svetovnih morij in treh totalitarnih režimov. Eden tistih ljudi, za katere brez pomislekov rečemo, da so velike in plemenite osebnosti. Še več, Pahor je že za časa svojega neverjetno dolgega in razgibanega življenja vstopil v literarni panteon evropske in svetovne literature. Nobelova nagrada gor ali dol.

29.08.2021 11:00
Piše: Dejan Steinbuch
Ključne besede:   Boris Pahor   108   Nekropola   Trst   Ljubljana   Italija   Slovenija   taborišče

Foto: Claude Truong Ngoc / Wikimedia

Liberalec po prepričanju in neizmeren humanist, ko je šlo za vero v ljudi, ki spreminjajo svet na bolje. To je bil Pahor vse svoje dolgo življenje.

Rojen leto dni pred začetkom prve svetovne morije (1913), je Boris Pahor zadnji ali pa vsaj eden zadnjih še živečih pričevalcev obeh vojnih grozot kot tudi totalitarizma. Pravzaprav je Pahor izkusil - in to na lastni koži - vse tri zločinske režime, s katerimi imajo nekateri Evropejci še danes precej težav, vsaj tisti, ki vztrajno iščejo argumente, s katerimi bi zrelativizirali zlo nacizma, fašizma ali komunizma.

 

Zaprt kot suženj, nečlovek, razčlovečen do skrajnosti, je Boris Pahor nadaljeval svojo osebno, intimno življenjsko preizkušnjo, ki se je začela z razpadom Avstro-Ogrske in vzponom italijanskega fašizma na tržaških ulicah. Videl požig slovenskega Narodnega doma, poslušal kletvice, trpel kot ŠčavoSchiavo, prekleti Slovan, Slovenec, nevreden lastnega jezika, mobiliziran v italijansko vojsko, ki se je v Severni Afriki zaman trudila uresničiti Mussolinijeve blodnje o restavraciji rimskega imperija ... dokler se ni znašel v vlogi številke, vtetovirane v kožo, taboriščnik v labirintu zloglasnih nacističnih koncentracijskih taborišč.

 

Nekropola je zame eden najtežjih (slovenskih) romanov, pisana v posebni tehniki asociativnega toka zavesti, ko se bralec s pomočjo pripovedovalca začne pogrezati v lepljivo, morasto vzdušje taborišča smrti, v črno-beli svet senc, kjer je zasužnjeni homo sapiens vreden manj od posušene travne bilke na bližnji jasi, kjer celo narava noče gledati trpljenja taboriščnikov, podljudi, obsojenih na izginotje, ampak se obrača stran. 

 

Pahorjeva sla po življenju, ki jo njegov 108. rojstni dan tako neposredno, nemetaforično izkazuje, se je rodila prav takrat, v tistih letih, ko je bilo njegovo telo kup premraženih kosti in uvelih mišic, nevredno pogledov kapotov in taboriščnih paznikov. Kasneje, ko ga je usoda kot brodolomca naplavila nazaj v rojstni kraj, je počasi spet vstal, se pobral iz pepela in prahu. Iz nekoga, ki je bil obsojen na smrt zaradi svojega rodu, sta nezlomljiva volja in sla po življenju zgradila intelektualca, pisatelja in predvsem borca za nacionalne pravice majhnih, zatiranih in pozabljenih narodov.

 

Njegov nacionalno angažirani slog pisanja, ki mu ga lahko imenovali humanistični realizem, pozna eno samo absolutno vrednoto, pred katero se je doslej zlomil še vsak, tudi najbolj nečloveški, izprijen in zločinski režim. To je ljubezen. Ljubezen. Pri Pahorju je Bog nekje daleč, morda niti ne transcendenten, pač pa zgolj kot možnost. Človek, ki preživi koncentracijska taborišča, težko spet sprejme idejo Boga. Kajti če bi Bog bil, potem ne bi dovolil, da se zgodi takšno neskončno Zlo.

 

 

***

 

Boris Pahor je eden tistih ljudi, za katere brez pomislekov rečemo, da so velike in plemenite osebnosti. A pri njem bi šli lahko še dlje in zapisali, da je že za časa svojega neverjetno dolgega in razgibanega življenja vstopil v literarni panteon, torej tja, kamor navadni smrtniki ne pridemo. O tem, kako so v teh dveh stoletjih njegovega življenja nanj gledali drugi, zlasti nosilci oblasti, največ pove podatek, da je v življenju zavrnil le dve odlikovanji - enega v Trstu, drugega v Ljubljani. Prvega zato, ker bi ga dobil iz rok revizionističnega župana, ki dostikrat ni skrival simpatij do postfašistične politike v mestu v zalivu. Drugega pa zato, ker je znano, kako mačehovsko se je prestolnica v preteklosti, sploh v 20. stoletju, obnašala do slovenskega Trsta, do manjšine in nenazadnje tudi do Borisa Pahorja osebno.

 

Dvoličnost do Pahorjeve izjemne osebne in ustvarjalne poti ni omejena zgolj na njegov italijanski habitus, ampak se je vseskozi podobno plazila tudi v "matici". Če so ga Italijani na nacionalni ravni odkrili šele okoli njegove stoletnice, potem so Slovenci sicer malenkost na boljšem, čeprav mu v preteklih desetletjih, sploh v obdobju socialistične države, niso prizanašali. Partijska vrhuška v Ljubljani se ni sramovala vohuniti za njim in uporabljati udbovskih metod za njegovo spremljanje. V nekem obdobju je dobil celo prepoved vstopa v Slovenijo ...

 

Boris Pahor nikoli ni padel na limanice domnevno levo-desnega državljanskega spopada v Sloveniji. Kritičen do obeh taborov, govoreč iz svojih osebnih izkušenj in spoznanj, je vseskozi pravičniško bičal ene in druge. Oboji so si ga skušali lastiti, nihče se ga ni mogel polastiti. Kritičen do slovenske družbene stvarnosti, razočaran nad evolucijo mlade države, se je Pahor zadnja leta javnega nastopanja postopoma oddaljeval od politično korektnega mainstreama. Pa nikoli zares ni rekel kaj takšnega, kar ne bi bilo res.

 

Liberalec po prepričanju in neizmeren humanist, ko je šlo za vero v ljudi, ki spreminjajo svet na bolje. To je bil Pahor vse svoje dolgo življenje. Človek dveh stoletij, zares. Prvi roman (Mesto v zalivu) je izdal leta 1950, zadnjega (Knjiga o Radi) pa kar 62 let kasneje (2012).

 

Če Boris Pahor ne bi bil Slovenec, bi že zdavnaj dobil Nobelovo nagrado za književnost. Za marsikoga grenko spoznanje, ki pa ne more zasenčiti dejstva, da si človeka zapomnimo predvsem po tistem, kar pusti za seboj, ne pa po odlikovanjih ali nagradah, ki zaprašene visijo v njegovi v dnevni sobi. Pahor je prevelik, da bi nam kdaj ušel iz kolektivne zavesti in spomina, razen če ga bo slovenski šolski sistem pilatovsko izdal ...

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
6
Uredniški komentar: Če bi bil Trump ameriški predsednik, Putin ne bi razmišljal o Ukrajini
22
10.08.2022 23:45
Zakaj je Donald Trump lahko ključ do rešitve vojne v Ukrajini? Ker je nekonvencionalni politik z mentaliteto trgovca in ker je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Enotnost Evropske unije in Zahoda glede Ukrajine ogrožajo pozivi k "miru za vsako ceno"
18
05.08.2022 20:00
Februarja letos sem ob odločni in enotni reakciji Evropske unije na rusko invazijo na Ukrajino na tem mestu zapisal, da je ... Več.
Piše: Božo Cerar
Portret leve razvajenke: Ali sonce res vzhaja na vzhodu in zahaja na zahodu?
14
04.08.2022 20:00
Oseba, o kateri nameravam napisati nekaj opazk, je bila rojena v družini, ki po vseh lastnostih sodi v t.i. novi razred , kakor ... Več.
Piše: Denis Poniž
Roko na srce, Slovenci nimajo pojma, kaj so nevladne organizacije in civilna družba
10
03.08.2022 23:45
Strategi t.i. levice so že zdavnaj ugotovili, da jim ta nedorečenost okrog nevladnih organizacij in civilne družbe silno ... Več.
Piše: Miha Burger
Nepotrebno, škodljivo in populistično davčno maščevanje "bogatejšemu sloju"
16
02.08.2022 23:00
Vladni predlog kar štirih zakonskih sprememb na področju davkov, kar mediji ljubkovalno imenujejo davčna reforma, že na prvi ... Več.
Piše: Ivan Simič
Premierjeva čustva, neobdavčene denarne nagrade za gasilce in vsemogočni nevladniki
14
01.08.2022 22:00
Predsednik Golob, vseeno hvala za vaš trud. Uspeli ste opozoriti na potrebe gasilcev in to je dobro. Upam, da vam uspe ... Več.
Piše: Milan Krek
Evropska unija v svetu 21. stoletja bo morala spremeniti sistem odločanja, ali pa je čez desetletje ne bo več
7
24.07.2022 22:55
Povojno obdobje je svet upravljala skupina G7, v kateri so se znašle najrazvitejše države. V samo nekaj letih ali celo mesecih ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Genialni minister Loredan bi 18 mesecev delal stresni test zdravstva za pol milijarde evrov, največja slovenska občina pa je ponoči brez dežurnega zdravnika
15
24.07.2022 00:00
Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan se je odločil in večkrat povedal celemu svetu, da bo v prvih 18. mesecih mandata s ... Več.
Piše: Milan Krek
Ne razumem ljudi, ki svoje življenje in svojo moč izkoriščajo za obtoževanje in uničevanje drugih
8
20.07.2022 20:00
Ne razumem posameznikov, ki jim visoke pozicije tako udarijo v glavo, da izgubijo razsodnost in namesto da bi svoje delo ... Več.
Piše: Ivan Simič
Loredanov zakon o interventnih ukrepih v zdravstvu ali kako bo Aleš Šabeder nadzoroval tri klonirane Šabedre
10
17.07.2022 22:45
Loredanov zakon prinaša tudi poseben urad, Urad za nadzor kakovosti in nabav v zdravstvu, ki naj bi med drugim nadziral ... Več.
Piše: Milan Krek
Duh stalinizma in rentgenska slika Ruske kapelice v globokem vesolju
26
16.07.2022 18:00
Levica, ki je trenutno na oblasti oziroma misli, da je, še vedno ni naredila domače naloge in preštudirala zgodovine zapletenih ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Stop za avtokracijo: "Važna je vsaka gesta, vsaka beseda, vsaka akcija, da se prepreči avtokracija kjerkoli v svetu!"
15
12.07.2022 22:00
Dobro in koristno bi bilo, če bi vsak državljan sveta, ki ima idejo, kako zmanjšati možnost nastanka avtokracije, to tudi ... Več.
Piše: Miha Burger
Novi generalni direktor NIJZ Branko Gabrovec si je dal zlakirati tla v pisarni, da bo lažje plesal
15
11.07.2022 22:41
Ko sem si želel 4. julija, preden sem predal posle, še zadnjič ogledati svojo pisarno na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, ... Več.
Piše: Milan Krek
Obstaja veliko stvari, ki so pomembne v svobodni družbi. Izbira je ena izmed njih.
6
10.07.2022 22:00
O tem, kako pomembna je izbira, se po mojem mnenju premalo govori.Najbolj očitno je v ključni moči, ki jo imajo volivci pri ... Več.
Piše: Keith Miles
Urška Klakočar Zupančič je najšibkejši člen sedanje oblasti. Skrbi me zanjo.
27
06.07.2022 18:00
Janez Janša in njegovi verniki so bili neotesani, pa je narod raje dvignil pesti za Gibanje Svoboda. Robert Golob, predsednik ... Več.
Piše: Ana Jud
Pričevanje iz prve roke: Kako je bil Milan Krek prisiljen odstopiti kot generalni direktor NIJZ
26
04.07.2022 21:25
Seveda je moj odstop zoper vsa pravila vodenja, a tako pač je. Če se politika odloči, da moraš oditi, saj edino ona ve, kaj je ... Več.
Piše: Milan Krek
Prvih 100 dni vlade: "Ugrabljeni" premier, amaterski komunikatorji in naftna apokalipsa
12
28.06.2022 20:00
Ljudje bi lahko razumeli, da se zgodijo problemi z derivati, s sprejemanjem nepremišljenih predlogov zakonov in podobno, če jim ... Več.
Piše: Gregor Kos
Gospod premier, obljubili ste nam, da bomo živeli v svobodi in da nikogar ne boste maltretirali. Žal prvi tedni ne kažejo tega!
14
26.06.2022 21:35
Odstopil sem po imenovanju novega ministra za finance in to zaradi tega, ker imam svoj ponos in ne dovolim, da kdor koli ... Več.
Piše: Ivan Simič
Zdaj je jasno: Izvolili smo ljudi, ki ne sodijo v hram demokracije, ampak v kakšno zakotno špelunko ali zidanico
27
25.06.2022 21:48
Proslava ne more biti kronotop za razkazovanje nekega hudo poškodovanega ega, za zasebno poplesavanje in nasmihanje v slogu ... Več.
Piše: Denis Poniž
Deset neprijetnih vprašanj, ki bi si jih morala zastaviti slovenska desnica
35
23.06.2022 21:50
Če je celotna desna politična opcija odvisna le od ene osebe in v tridesetih letih ni bila sposobna proizvesti novega voditelja, ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Stari okostnjaki iz omar ljubljanske nadškofije se bojijo, da bi škof Saje začel čistiti cerkveno nesnago!
Uredništvo
Ogledov: 2.912
02/
Uredniški komentar: Če bi bil Trump ameriški predsednik, Putin ne bi razmišljal o Ukrajini
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.544
03/
Enotnost Evropske unije in Zahoda glede Ukrajine ogrožajo pozivi k "miru za vsako ceno"
Božo Cerar
Ogledov: 1.566
04/
Pravoslavna verska vojna: Hudičev pakt med patriarhom Kirilom in predsednikom Putinom
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.186
05/
Protiamerikanizem in ruska propaganda v Grčiji
George X. Protopapas
Ogledov: 1.220
06/
Portret leve razvajenke: Ali sonce res vzhaja na vzhodu in zahaja na zahodu?
Denis Poniž
Ogledov: 2.545
07/
Pro et contra: "Rusi bodo šli do konca, pa naj stane, kar hoče. Za ceno tretje svetovne vojne, če je treba."
Marko Golob
Ogledov: 3.777
08/
Panika je odveč, dvigovanje obrestnih mer ne bo prav dosti obremenilo slovenskega proračuna
Bine Kordež
Ogledov: 806
09/
Roko na srce, Slovenci nimajo pojma, kaj so nevladne organizacije in civilna družba
Miha Burger
Ogledov: 1.791
10/
China's Communist Party holds cadres responsible for family members' activities
Valerio Fabbri
Ogledov: 548