Komentar

Njegovi dve stoletji - hommage Borisu Pahorju

Boris Pahor je zadnji ali pa vsaj eden zadnjih še živečih pričevalcev obeh svetovnih morij in treh totalitarnih režimov. Eden tistih ljudi, za katere brez pomislekov rečemo, da so velike in plemenite osebnosti. Še več, Pahor je že za časa svojega neverjetno dolgega in razgibanega življenja vstopil v literarni panteon evropske in svetovne literature. Nobelova nagrada gor ali dol.

29.08.2021 11:00
Piše: Dejan Steinbuch
Ključne besede:   Boris Pahor   108   Nekropola   Trst   Ljubljana   Italija   Slovenija   taborišče

Foto: Claude Truong Ngoc / Wikimedia

Liberalec po prepričanju in neizmeren humanist, ko je šlo za vero v ljudi, ki spreminjajo svet na bolje. To je bil Pahor vse svoje dolgo življenje.

Rojen leto dni pred začetkom prve svetovne morije (1913), je Boris Pahor zadnji ali pa vsaj eden zadnjih še živečih pričevalcev obeh vojnih grozot kot tudi totalitarizma. Pravzaprav je Pahor izkusil - in to na lastni koži - vse tri zločinske režime, s katerimi imajo nekateri Evropejci še danes precej težav, vsaj tisti, ki vztrajno iščejo argumente, s katerimi bi zrelativizirali zlo nacizma, fašizma ali komunizma.

 

Zaprt kot suženj, nečlovek, razčlovečen do skrajnosti, je Boris Pahor nadaljeval svojo osebno, intimno življenjsko preizkušnjo, ki se je začela z razpadom Avstro-Ogrske in vzponom italijanskega fašizma na tržaških ulicah. Videl požig slovenskega Narodnega doma, poslušal kletvice, trpel kot ŠčavoSchiavo, prekleti Slovan, Slovenec, nevreden lastnega jezika, mobiliziran v italijansko vojsko, ki se je v Severni Afriki zaman trudila uresničiti Mussolinijeve blodnje o restavraciji rimskega imperija ... dokler se ni znašel v vlogi številke, vtetovirane v kožo, taboriščnik v labirintu zloglasnih nacističnih koncentracijskih taborišč.

 

Nekropola je zame eden najtežjih (slovenskih) romanov, pisana v posebni tehniki asociativnega toka zavesti, ko se bralec s pomočjo pripovedovalca začne pogrezati v lepljivo, morasto vzdušje taborišča smrti, v črno-beli svet senc, kjer je zasužnjeni homo sapiens vreden manj od posušene travne bilke na bližnji jasi, kjer celo narava noče gledati trpljenja taboriščnikov, podljudi, obsojenih na izginotje, ampak se obrača stran. 

 

Pahorjeva sla po življenju, ki jo njegov 108. rojstni dan tako neposredno, nemetaforično izkazuje, se je rodila prav takrat, v tistih letih, ko je bilo njegovo telo kup premraženih kosti in uvelih mišic, nevredno pogledov kapotov in taboriščnih paznikov. Kasneje, ko ga je usoda kot brodolomca naplavila nazaj v rojstni kraj, je počasi spet vstal, se pobral iz pepela in prahu. Iz nekoga, ki je bil obsojen na smrt zaradi svojega rodu, sta nezlomljiva volja in sla po življenju zgradila intelektualca, pisatelja in predvsem borca za nacionalne pravice manjhnih, zatiranih in pozabljenih narodov.

 

Njegov nacionalno angažirani slog pisanja, ki mu ga lahko imenovali humanistični realizem, pozna eno samo absolutno vrednoto, pred katero se je doslej zlomil še vsak, tudi najbolj nečloveški, izprijen in zločinski režim. To je ljubezen. Ljubezen. Pri Pahorju je Bog nekje daleč, morda niti ne transcendenten, pač pa zgolj kot možnost. Človek, ki preživi koncentracijska taborišča, težko spet sprejme idejo Boga. Kajti če bi Bog bil, potem ne bi dovolil, da se zgodi takšno neskončno Zlo.

 

 

***

 

Boris Pahor je eden tistih ljudi, za katere brez pomislekov rečemo, da so velike in plemenite osebnosti. A pri njem bi šli lahko še dlje in zapisali, da je že za časa svojega neverjetno dolgega in razgibanega življenja vstopil v literarni panteon, torej tja, kamor navadni smrtniki ne pridemo. O tem, kako so v teh dveh stoletjih njegovega življenja nanj gledali drugi, zlasti nosilci oblasti, največ pove podatek, da je v življenju zavrnil le dve odlikovanji - enega v Trstu, drugega v Ljubljani. Prvega zato, ker bi ga dobil iz rok revizionističnega župana, ki dostikrat ni skrival simpatij do postfašistične politike v mestu v zalivu. Drugega pa zato, ker je znano, kako mačehovsko se je prestolnica v preteklosti, sploh v 20. stoletju, obnašala do slovenskega Trsta, do manjšine in nenazadnje tudi do Borisa Pahorja osebno.

 

Dvoličnost do Pahorjeve izjemne osebne in ustvarjalne poti ni omejena zgolj na njegov italijanski habitus, ampak se je vseskozi podobno plazila tudi v "matici". Če so ga Italijani na nacionalni ravni odkrili šele okoli njegove stoletnice, potem so Slovenci sicer malenkost na boljšem, čeprav mu v preteklih desetletjih, sploh v obdobju socialistične države, niso prizanašali. Partijska vrhuška v Ljubljani se ni sramovala vohuniti za njim in uporabljati udbovskih metod za njegovo spremljanje. V nekem obdobju je dobil celo prepoved vstopa v Slovenijo ...

 

Boris Pahor nikoli ni padel na limanice domnevno levo-desnega državljanskega spopada v Sloveniji. Kritičen do obeh taborov, govoreč iz svojih osebnih izkušenj in spoznanj, je vseskozi pravičniško bičal ene in druge. Oboji so si ga skušali lastiti, nihče se ga ni mogel polastiti. Kritičen do slovenske družbene stvarnosti, razočaran nad evolucijo mlade države, se je Pahor zadnja leta javnega nastopanja postopoma oddaljeval od politično korektnega mainstreama. Pa nikoli zares ni rekel kaj takšnega, kar ne bi bilo res.

 

Liberalec po prepričanju in neizmeren humanist, ko je šlo za vero v ljudi, ki spreminjajo svet na bolje. To je bil Pahor vse svoje dolgo življenje. Človek dveh stoletij, zares. Prvi roman (Mesto v zalivu) je izdal leta 1950, zadnjega (Knjiga o Radi) pa kar 62 let kasneje (2012).

 

Če Boris Pahor ne bi bil Slovenec, bi že zdavnaj dobil Nobelovo nagrado za književnost. Za marsikoga grenko spoznanje, ki pa ne more zasenčiti dejstva, da si človeka zapomnimo predvsem po tistem, kar pusti za seboj, ne pa po odlikovanjih ali nagradah, ki zaprašene visijo v njegovi v dnevni sobi. Pahor je prevelik, da bi nam kdaj ušel iz kolektivne zavesti in spomina, razen če ga bo slovenski šolski sistem pilatovsko izdal ...

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
6
Uredniški komentar: Medtem ko se svet bori z virusom, se bodo Slovenci pobili med sabo!
1
16.09.2021 21:45
Slovenski provincializem je v zadnjih dveh dneh spet prišel do izraza. Potem ko je drhal v sredo zvečer parlament obmetavala z ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Četudi bi bila Slovenija res pripravljena na revolucijo, major Troha ni človek, ki bi jo lahko vodil
11
15.09.2021 21:31
Slovenija je raj za anticepilce. Ljudje niti lastnih otrok nočejo dati cepiti proti hudim otroškim boleznim, kaj šele da bi se z ... Več.
Piše: Ana Jud
Hipotetično se lahko sprašujem, ali je tudi Marjan Šarec del proticepilskega gibanja
13
14.09.2021 22:59
Nekdanji predsednik vlade Marjan Šarec ve vse. On je prepričan, da delam slabo in da me je potrebno zamenjati. Kako se lahko ... Več.
Piše: Milan Krek
Kriptopahor, s.p. ali polemika o predlaganem zakonu o "obdavčenju kriptonaložb"
8
13.09.2021 21:00
Spoštovani gospod profesor, ali ne bi bilo bolje, da se prej posvetujete s strokovnjaki s področja virtualnih valut in ... Več.
Piše: Ivan Simič
Svetloba je za arhitekta vir energije in misterij neskončne globine
4
12.09.2021 22:00
Svetloba je v teh vročih in suhih delih arabskega sveta pridušena, prah se dviga s sapico in mističnost dni je ... Več.
Piše: Robert Klun
"Ni več vprašanje, kaj lahko digitalno naredi za nas, temveč kaj lahko mi naredimo za digitalno."
3
11.09.2021 23:33
Glede na vse pretrese, ki smo jih doživeli v preteklem letu in pol, je postalo jasno, da človeštvu zmanjkuje časa pri ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Bolje najbrž ne bo nikoli: 11. september, dvajset let kasneje
9
10.09.2021 22:50
V množici analiz, študij in razmišljanj o obdobju po 11. septembru 2001 pogrešam eno samo, preprosto ugotovitev: da danes živimo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Recenzija: Udbovski učbenik, osnovni tečaj
8
09.09.2021 20:00
Udba je kratica za službo Uprava državne bezbednosti, ki je dolga leta delovala kot jugoslovanska tajna policija. Čeprav ... Več.
Piše: Ana Jud
"Ko sem prišel na NIJZ, sem dobil epidemiologe praktično s svinčnikom in papirjem v času svetovne digitalizacije tega področja."
21
07.09.2021 21:00
Kljub temu, da cepljenje počasi, a vztrajno napreduje in da je danes polno cepljenih že prek milijona prebivalcev Slovenije, je ... Več.
Piše: Milan Krek
Ko dojameš, da so med nami tudi novinarji, ki so za nekaj evrov pripravljeni spisati marsikaj, je najbolje zamahniti z roko
10
06.09.2021 21:05
Še pred kratkim sem pri tistih, ki so o meni pisali neresnice, namesto pomoči sodišča iskal napake v njihovem življenju in sem ... Več.
Piše: Ivan Simič
Prenova šolskega sistema je nujna, ne pa tudi zamenjava ene ideologije za drugo
11
05.09.2021 22:00
Otroci so naše največje bogastvo in čas je, da jim tudi država to prizna, dokaže in pokaže. Glede na čase in potrebe trga dela ... Več.
Piše: Aleksandra Pivec
Nedeljska pridiga: Kaj bi mi brez sovražnega govora
6
05.09.2021 11:00
Razmah sovražnega govora v Sloveniji je le eden izmed simptomov vsebinskega deficita. Večina ljudi je zadovoljna, da lahko ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Prostor umetnosti ni nič drugega kot dediščina bojev za osvoboditev
2
04.09.2021 23:08
V zadnjih letih, odkar pišem umetniške refleksije, sem bil kar nekajkrat v skušnjavi, da bi napisal razdiralne kritike o lokalni ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Janše na volitvah ne more premagati opozicija, Janšo lahko z oblasti vržejo le anticepilci
12
03.09.2021 21:00
Opozicija njegovega veličanstva, maršala osamosvojitve, se zaman trudi. Tudi mainstream mediji po nepotrebnem zganjajo histerijo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Nekaj je grozno narobe s svetom, v katerem odrasli, razgledani in izobraženi ljudje postajajo teoretiki zarot
17
02.09.2021 20:00
Zadnjič sem zapisala, da bi cepljenje moralo biti obvezno, kajti edino tako bi se izognili četrtemu valu korone. Prijatelj ... Več.
Piše: Ana Jud
Aktivni državljan in večja transparentnost pri trošenju našega javnega denarja
6
01.09.2021 21:59
O Aktivnem državljanu pišem na tem portalu že od junija 2016 pa vse do danes; kako lahko njegovo sodelovanje pomaga pri ... Več.
Piše: Miha Burger
Med Saigonom in Kabulom: Ali Združene države Amerike res izgubljajo vojne?
17
30.08.2021 20:50
ZDA torej ne širijo demokracije, temveč jo zagotavljajo dozirano, na žličko, kar sicer prinaša znosnejše življenje v zrušenih ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Gospod ravnatelj, živimo v 21. stoletju in ne v 18. stoletju; pridite nazaj v 21. stoletje.
14
30.08.2021 08:38
Šele pred kratkim sem končno prišel do originalnega popularnega pisma enega od slovenskih osnovnošolskih ravnateljev. V pismu v ... Več.
Piše: Milan Krek
Kdor ne bo mislil, bo letel ven
5
28.08.2021 22:43
Obeležujemo stoletnico rojstva Dimitrija Bašičevića Mangelosa in Josepha Beuysa. Ravno Mangelos je bil tisti, ki me je spodbudil ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
V Kliničnem centru že več kot sto praznih postelj, ker ni dovolj medicinskih sester, ki bi skrbele za bolnike!
17
26.08.2021 20:03
Slovenskemu zdravstvu neposredno grozi hud problem, ki lahko v kratkem času še dodatno in drastično zmanjša obseg dejavnosti. To ... Več.
Piše: Marko Noč
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Ko dojameš, da so med nami tudi novinarji, ki so za nekaj evrov pripravljeni spisati marsikaj, je najbolje zamahniti z roko
Ivan Simič
Ogledov: 2.661
02/
Recenzija: Udbovski učbenik, osnovni tečaj
Ana Jud
Ogledov: 1.801
03/
Hipotetično se lahko sprašujem, ali je tudi Marjan Šarec del proticepilskega gibanja
Milan Krek
Ogledov: 1.680
04/
"Ko sem prišel na NIJZ, sem dobil epidemiologe praktično s svinčnikom in papirjem v času svetovne digitalizacije tega področja."
Milan Krek
Ogledov: 1.847
05/
Četudi bi bila Slovenija res pripravljena na revolucijo, major Troha ni človek, ki bi jo lahko vodil
Ana Jud
Ogledov: 1.231
06/
Kriptopahor, s.p. ali polemika o predlaganem zakonu o "obdavčenju kriptonaložb"
Ivan Simič
Ogledov: 1.305
07/
Bolje najbrž ne bo nikoli: 11. september, dvajset let kasneje
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.195
08/
Visoka gospodarska rast v Sloveniji je rezultat občutno višjih plač v javnem sektorju in državnih subvencij
Bine Kordež
Ogledov: 1.138
09/
Janše na volitvah ne more premagati opozicija, Janšo lahko z oblasti vržejo le anticepilci
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.429
10/
Svetloba je za arhitekta vir energije in misterij neskončne globine
Robert Klun
Ogledov: 825