Komentar

Njegovi dve stoletji - hommage Borisu Pahorju

Boris Pahor je zadnji ali pa vsaj eden zadnjih še živečih pričevalcev obeh svetovnih morij in treh totalitarnih režimov. Eden tistih ljudi, za katere brez pomislekov rečemo, da so velike in plemenite osebnosti. Še več, Pahor je že za časa svojega neverjetno dolgega in razgibanega življenja vstopil v literarni panteon evropske in svetovne literature. Nobelova nagrada gor ali dol.

29.08.2021 11:00
Piše: Dejan Steinbuch
Ključne besede:   Boris Pahor   108   Nekropola   Trst   Ljubljana   Italija   Slovenija   taborišče

Foto: Claude Truong Ngoc / Wikimedia

Liberalec po prepričanju in neizmeren humanist, ko je šlo za vero v ljudi, ki spreminjajo svet na bolje. To je bil Pahor vse svoje dolgo življenje.

Rojen leto dni pred začetkom prve svetovne morije (1913), je Boris Pahor zadnji ali pa vsaj eden zadnjih še živečih pričevalcev obeh vojnih grozot kot tudi totalitarizma. Pravzaprav je Pahor izkusil - in to na lastni koži - vse tri zločinske režime, s katerimi imajo nekateri Evropejci še danes precej težav, vsaj tisti, ki vztrajno iščejo argumente, s katerimi bi zrelativizirali zlo nacizma, fašizma ali komunizma.

 

Zaprt kot suženj, nečlovek, razčlovečen do skrajnosti, je Boris Pahor nadaljeval svojo osebno, intimno življenjsko preizkušnjo, ki se je začela z razpadom Avstro-Ogrske in vzponom italijanskega fašizma na tržaških ulicah. Videl požig slovenskega Narodnega doma, poslušal kletvice, trpel kot ŠčavoSchiavo, prekleti Slovan, Slovenec, nevreden lastnega jezika, mobiliziran v italijansko vojsko, ki se je v Severni Afriki zaman trudila uresničiti Mussolinijeve blodnje o restavraciji rimskega imperija ... dokler se ni znašel v vlogi številke, vtetovirane v kožo, taboriščnik v labirintu zloglasnih nacističnih koncentracijskih taborišč.

 

Nekropola je zame eden najtežjih (slovenskih) romanov, pisana v posebni tehniki asociativnega toka zavesti, ko se bralec s pomočjo pripovedovalca začne pogrezati v lepljivo, morasto vzdušje taborišča smrti, v črno-beli svet senc, kjer je zasužnjeni homo sapiens vreden manj od posušene travne bilke na bližnji jasi, kjer celo narava noče gledati trpljenja taboriščnikov, podljudi, obsojenih na izginotje, ampak se obrača stran. 

 

Pahorjeva sla po življenju, ki jo njegov 108. rojstni dan tako neposredno, nemetaforično izkazuje, se je rodila prav takrat, v tistih letih, ko je bilo njegovo telo kup premraženih kosti in uvelih mišic, nevredno pogledov kapotov in taboriščnih paznikov. Kasneje, ko ga je usoda kot brodolomca naplavila nazaj v rojstni kraj, je počasi spet vstal, se pobral iz pepela in prahu. Iz nekoga, ki je bil obsojen na smrt zaradi svojega rodu, sta nezlomljiva volja in sla po življenju zgradila intelektualca, pisatelja in predvsem borca za nacionalne pravice manjhnih, zatiranih in pozabljenih narodov.

 

Njegov nacionalno angažirani slog pisanja, ki mu ga lahko imenovali humanistični realizem, pozna eno samo absolutno vrednoto, pred katero se je doslej zlomil še vsak, tudi najbolj nečloveški, izprijen in zločinski režim. To je ljubezen. Ljubezen. Pri Pahorju je Bog nekje daleč, morda niti ne transcendenten, pač pa zgolj kot možnost. Človek, ki preživi koncentracijska taborišča, težko spet sprejme idejo Boga. Kajti če bi Bog bil, potem ne bi dovolil, da se zgodi takšno neskončno Zlo.

 

 

***

 

Boris Pahor je eden tistih ljudi, za katere brez pomislekov rečemo, da so velike in plemenite osebnosti. A pri njem bi šli lahko še dlje in zapisali, da je že za časa svojega neverjetno dolgega in razgibanega življenja vstopil v literarni panteon, torej tja, kamor navadni smrtniki ne pridemo. O tem, kako so v teh dveh stoletjih njegovega življenja nanj gledali drugi, zlasti nosilci oblasti, največ pove podatek, da je v življenju zavrnil le dve odlikovanji - enega v Trstu, drugega v Ljubljani. Prvega zato, ker bi ga dobil iz rok revizionističnega župana, ki dostikrat ni skrival simpatij do postfašistične politike v mestu v zalivu. Drugega pa zato, ker je znano, kako mačehovsko se je prestolnica v preteklosti, sploh v 20. stoletju, obnašala do slovenskega Trsta, do manjšine in nenazadnje tudi do Borisa Pahorja osebno.

 

Dvoličnost do Pahorjeve izjemne osebne in ustvarjalne poti ni omejena zgolj na njegov italijanski habitus, ampak se je vseskozi podobno plazila tudi v "matici". Če so ga Italijani na nacionalni ravni odkrili šele okoli njegove stoletnice, potem so Slovenci sicer malenkost na boljšem, čeprav mu v preteklih desetletjih, sploh v obdobju socialistične države, niso prizanašali. Partijska vrhuška v Ljubljani se ni sramovala vohuniti za njim in uporabljati udbovskih metod za njegovo spremljanje. V nekem obdobju je dobil celo prepoved vstopa v Slovenijo ...

 

Boris Pahor nikoli ni padel na limanice domnevno levo-desnega državljanskega spopada v Sloveniji. Kritičen do obeh taborov, govoreč iz svojih osebnih izkušenj in spoznanj, je vseskozi pravičniško bičal ene in druge. Oboji so si ga skušali lastiti, nihče se ga ni mogel polastiti. Kritičen do slovenske družbene stvarnosti, razočaran nad evolucijo mlade države, se je Pahor zadnja leta javnega nastopanja postopoma oddaljeval od politično korektnega mainstreama. Pa nikoli zares ni rekel kaj takšnega, kar ne bi bilo res.

 

Liberalec po prepričanju in neizmeren humanist, ko je šlo za vero v ljudi, ki spreminjajo svet na bolje. To je bil Pahor vse svoje dolgo življenje. Človek dveh stoletij, zares. Prvi roman (Mesto v zalivu) je izdal leta 1950, zadnjega (Knjiga o Radi) pa kar 62 let kasneje (2012).

 

Če Boris Pahor ne bi bil Slovenec, bi že zdavnaj dobil Nobelovo nagrado za književnost. Za marsikoga grenko spoznanje, ki pa ne more zasenčiti dejstva, da si človeka zapomnimo predvsem po tistem, kar pusti za seboj, ne pa po odlikovanjih ali nagradah, ki zaprašene visijo v njegovi v dnevni sobi. Pahor je prevelik, da bi nam kdaj ušel iz kolektivne zavesti in spomina, razen če ga bo slovenski šolski sistem pilatovsko izdal ...

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
6
Težko je živeti v kletki. V mestu Gogi. Biti ves čas talec ene in iste ideologije.
14
20.01.2022 00:00
Iz glasbe kot univerzalne lepote sem z nerazumevanjem gledal na ta ideološki svet ozkosti. Kot so me razburjali tisti, ki so me ... Več.
Piše: Pavle Okorn
Novak Đoković je igral na karto "budi pametan i pravi se glup", a je izpadel samo glup
28
17.01.2022 01:02
Srbi, ki slovijo po konstantnem opevanju lastnega trpljenja, so tudi v Đokovićevem primeru iz muhe naredili slona in za nov kult ... Več.
Piše: Ana Jud
Ne film ne drama, ampak vmesno stanje. Biti na nobeni strani. Biti na svoji zemlji.
10
16.01.2022 01:00
Pier Paolo Pasolini je po mojem mnenju eden ključnih velikanov italjanske umetnosti nasploh. Pesnik, dramatik, gigant filmske ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Ljudje pa nič. Ostajajo doma in čakajo. Na kaj, vas prosim? Na rešilca, ki jih bo odpeljal v bolnišnico?
21
14.01.2022 04:45
Nenehoma se sprašujem, zakaj mora ta narod zaradi popolne neumnosti umirati, ob tem, ko bi se lahko v letu 2021 v celoti ... Več.
Piše: Milan Krek
Ne glejte v zrak! Na Zemlji bodo komedijanti sneli rokavice, maltretirali nepokorne državljane in razkazovali napihnjene mišice
13
09.01.2022 11:00
Tragikomedija Don't Look Up izpostavi ključni in sveto preprosti zgodovinski problem človeštva. Problem so skrajno neumni in ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Razstava: Jože Brumen, modernistični oblikovalec in umetniški erudit
4
08.01.2022 21:56
Takšne vrste razstave zahtevajo veliko več kot posameznikovo satisfakcijo; dolžne so kanonizirati in etično interpretirati ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Kaj ko bi anticepilci odgovarjali za to, kar so storili? Kaj ko bi končno priznali svojo zmoto in se vsaj opravičili?
24
06.01.2022 19:00
Leto 2022 se je začelo natanko tam kjer se je končalo leto 2021. In naša nacionalna televizija je ostala natanko na istem tiru, ... Več.
Piše: Milan Krek
Predlogi k novi ustavi: Slovenija ni Švica, bi pa lahko to postala vsaj na ravni ustave
9
05.01.2022 22:45
Ob osamosvojitvi Slovenije so nam politiki obljubljali, da bomo zaživeli v novi in samostojni državi po švicarskem vzoru. Če bi ... Več.
Piše: Janez Černač
Bolgarske depresije: Ni vse čisto zlato, kar prihaja iz Evropske unije ali Amerike
12
03.01.2022 20:00
Če drži, da je Slovenija do sedaj profitirala s članstvom v EU, je vendarle potrebna zvrhana mera pazljivosti in zadržkov ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
"Človeštvo ima le tri velike sovražnike: vročino, lakoto in vojno. Od teh je daleč najstrašnejša vročina."
8
02.01.2022 20:02
Pandemija se je končala, vendar so njene posledice vidne povsod. Ambrose Bierce je leta 1906 zapisal, da je epidemija bolezen, ... Več.
Piše: Luis Rubio
Evropska kulturna prestolnica 2022: Opera je čutna senzacija ideologije, njen transcendentalni ideal
7
01.01.2022 22:53
Ne more biti resne operne produkcije brez razvite države. Opera nastane vzporedno z nastankom pojma moderna država. Opera je ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Gotova negotovost: V letu 2022 najverjetneje še ne bo "vrnitve v normalnost"
9
01.01.2022 00:00
Omikron je vse postavil na glavo. Če smo bili pred njim že nekoliko optimistični, da bomo zaživeli vsaj del predvirusnega ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Slovenija potrebuje slehernika. Brez izključevanj. Potrebuje velikane. Ne le izjemne, ampak zares velike ljudi.
19
30.12.2021 21:22
Osamosvojili smo se z inovacijo. Slovenci zgodovinsko nismo nikomur nič dolžni. Ne sosedom, ne Evropi in ne svetu. Vse, kar smo ... Več.
Piše: Janez Janša
Demokracija in mi: Dobro je, da v katerem koli odnosu postaviš Kontrolorja svojemu egu
18
29.12.2021 21:00
Aktivni državljan je osrednje geslo razmišljanj Mihe Burgerja na našem portalu v zadnjih šestih letih. Aktivni državljan je zato ... Več.
Piše: Miha Burger
Izkoriščeni, razžaljeni, ponižani, zasmehovani in nazadnje še pozabljeni
18
27.12.2021 20:00
Te dni mi je na portalu+ najbolj v oči padel zapis kolegice Simone Rebolj, ki je opisala realno stanje življenjskega standarda v ... Več.
Piše: Ana Jud
V kakšni državi živim, ko mi premier ne more poslati pisma z dobrim namenom, lahko pa mi pišejo ljudje, ki mi grozijo in me žalijo?
18
26.12.2021 22:00
Veliko manj bi lahko bilo mrtvih to jesen, če bi me poslušali, pa so me raje obtoževali v medijih. Veliko manj bi bilo ... Več.
Piše: Milan Krek
Slovenci obožujejo revne, razžaljene in poniževane, da se lahko naslajajo nad njimi in počutijo večvredne
11
26.12.2021 11:00
Na ljubljanskih ulicah srečujem vedno več in vedno bolj rosno mladih kraljev ulice. Zadeti in odsotni prosjačijo v bojda ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Poplava vulgarizmov in brutizmov naročnikov, ki imajo kapital, nimajo pa zavesti o lepem
2
25.12.2021 20:53
Posebne vrste gnus spreleti človeka, ko se po povratku s potovanja zapelje z letališča v mesto in se mu v vpadnicah začnejo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Tistih 8 hertzov razlike: Glasba med harmonijo z naravo ter nacističnim topotanjem
14
23.12.2021 23:59
Nekaj hertzov razlike v glasbi je lahko usodnih za ustvarjanje razlike med sozvočjem z naravo in nacističnim dirigiranjem ... Več.
Piše: Pavle Okorn
Diploma admirala Masleše ali kako bo slovensko pravosodje torpediralo samo sebe
14
22.12.2021 23:59
Sodstvo se pogreza v najhujši škandal v novejši zgodovini - in to skoraj izključno po svoji krivdi. Tri desetletja negativne ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Zapomnite si ta imena: Poslanke in poslanci, ki so glasovali za status quo glede prirejenih javnih razpisov in korupcije v zdravstvu!
Uredništvo
Ogledov: 1.910
02/
Novak Đoković je igral na karto "budi pametan i pravi se glup", a je izpadel samo glup
Ana Jud
Ogledov: 2.039
03/
Ljudje pa nič. Ostajajo doma in čakajo. Na kaj, vas prosim? Na rešilca, ki jih bo odpeljal v bolnišnico?
Milan Krek
Ogledov: 1.842
04/
Ruska invazija na Ukrajino je morda le še vprašanje dni, razen če bo Putin v zadnjem hipu presenetil z mirovnim predlogom
Božo Cerar
Ogledov: 1.070
05/
Težko je živeti v kletki. V mestu Gogi. Biti ves čas talec ene in iste ideologije.
Pavle Okorn
Ogledov: 1.100
06/
Poteza, ki si zasluži aplavz: Julian Assange postal častni član slovenskega centra PEN
Uredništvo
Ogledov: 1.394
07/
Od podražitev elektrike bodo na koncu profitirale zlasti domače državne energetske družbe
Bine Kordež
Ogledov: 1.026
08/
China’s Belt and Road Initiative: A win-win or a debt trap? The Case of African States
Valerio Fabbri
Ogledov: 872
09/
Panika na levici: Če jim bo Golob odletel iz rok, jih ne reši niti Kos na strehi!
Uredništvo
Ogledov: 3.002
10/
Ne film ne drama, ampak vmesno stanje. Biti na nobeni strani. Biti na svoji zemlji.
Dragan Živadinov
Ogledov: 619