Komentar

Kdor ne bo mislil, bo letel ven

Obeležujemo stoletnico rojstva Dimitrija Bašičevića Mangelosa in Josepha Beuysa. Ravno Mangelos je bil tisti, ki me je spodbudil k projektiranju lastne smrti kot najvišje stopnje dramatičnega. V Šidskem manifestu iz leta 1977 je predvidel leto svoje smrti - leto 1987 - in ta napoved se je izkazala za popolnoma točno. Beuys pa je želel vzpostaviti politično stranko za živali. Problematiziral je dejstvo, da živali ne morejo o ničemer odločati, človekovo delovanje pa tako usodno vpliva na njih. Beuysova umetnost je bila zadnji poizkus v XX. stoletju, da se zgradi nova človeška skupnost, popolnoma drugačna od militantne nacistične, ki ji je sam v mladosti pripadal.

28.08.2021 22:43
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   razstava   Beograd   Goethe inštitut   Dimitrij Bašičević Mangelos   Joseph Beuys   transparentnost   globus

Beuys je deloval radikalno javno, živel pa je v nikoli dokončanem predavanju. Mangelos je deloval nasprotno - prikrito, a vizualno natančno. Paradoksalno, oba sta bila totalno transparentna. Oba sta jasno izražala svojo željo po heterotopičnosti. Svoje protokoncepte sta prenašala v transparente vizualne manifestacije, ki bodo s prihajajočimi generacijami zaživele svoje polno življenje.

Povod za moj današnji premislek o vizualni umetnosti je razstava z naslovom Kdor ne bo mislil, bo letel ven. Otvoritev je bila pred tremi dnevi v Beogradu, posvečena je stoletnici rojstva Dimitrija Bašičevića Mangelosa in Josepha Beuysa. Razporejena je v treh manjših projektnih prostorih: v umetniškem prostoru U10, v Goethe inštitutu in v Novi galeriji vizualnih umetnosti (NGVU). Razstavo sem si ogledal skupaj s prijateljico Marianne iz Berlina, ki trenutno živi v Istanbulu, in z Byörnom iz Stockholma, ki trenutno živi v Londonu. Na dan otvoritve smo sedeli na terasi hotela Mama Shelter in se pogovarjali o preteklih mesecih, ki smo jih preživeli v virusni resničnosti. Ker v besedilih ne zapisujem dnevniških situacij, temveč umetniške interpretacije, pojasnila in paradokse, kar naj bi komentarji sicer tudi bili, bom bisteveno iz našega pogovora povzel z dvema stavkoma iz Byörnove najnovejše knjige: "Vse bodoče moramo poiskati v transparentizmu. V odnosu do večinskega koruptivnega sveta."

 

Na samem začetku komentarja beseda tedna korupcija: (lat. corruptio), kvarjenje največkrat nravi, pokvarjenost, podkupljivost. Koruptiven je tisti, ki izrablja družbeni položaj, da moč uporablja za izprijene namene. Naj v uvodu opišem še eno situacijo, povezano s "transparentizmom". Na nedavnih demonstracijah sem opazil mladeniča, ki je imel v rokah lepo izdelan transparent iz aluminijskih konstrukcij. Transparentni del je bil narejen iz prozornega materiala. Na njem pa je bil napis: Zahtevam transparentnost!

 

Toliko za uvod! 

 

Delo Dimitrija Bašičevića Mangelosa in Josepha Beuysa sem pred vami posamično že osvetljeval. Toda nikoli ni odveč premišljevati o njunih umetniških naporih, sploh če so ti primerjalno postavljeni, kar se redko zgodi. Izoblikovala sta si diametralno nasprotne osebne mitologije, ki sta jih razvila do visoke stopnje formativne skladnosti. Oba umetnika - oba projektatorja! Na razstavi smo si ogledali Mangelosove umetnine, ki jih je za to priložnost izbrala kustodinja, umetnostna zgodovinarka dr. Ivana Bašičević Antić, Mangelosova vnukinja. Beuyseve razstavljene umetnine pa so prišle iz zbirke Karla Heinza Rummenya.

 

V predstavitvenem zvezku lahko preberemo kratko a izvrstno primerjalno besedilo dr. Ivane Bašičević Antić.         Izpostavila je skupne imenovalce in opozicije: Revolucionirala in širila sta razumevanje pojma umetnost! Povezal ju je duh časa, ki je nastopil takoj po drugi svetovni vojni. V njej sta se inteznivno srečevala s smrtjo. Mangelos, ki je sicer živel med vojno na Dunaju, se je srečal s smrtjo presežnega slikaraja Save Šumenovića, ki so ga ubili ustaši, fašistični podrepniki. Sava Šumanovič je bil njegov sosed v rojstnem Šidu: Paysages de la guerre, paysage de la mort so črni monokromi, ki jih je Mangelos slikal v svoje zvezke. Skupaj s črkami, ki manifestirajo elementarnost (sistema) in nove začetke.

 

(Digresija: Lokalnim oblastem v Šidu bi predlagal, da na vstopno, krajevno tablo napišejo - To je mesto Save Šumanoviča in Mangelosa. Konec digresije.)

 

Mangelos in Beuys sta bila rojena istega leta 1921, umrla pa sta v kratkem razmaku. Mangelos leta 1987, Beuys leto dni prej. Povezujemo ju s proto konceptualizmom. Sam termin - konceptualizem pa izhaja iz besedil umetnika Sol Le Witta. S svojimi otvoritvenimi metodami sta omogočila mladim umetnikom nove umetniške prodore in širitve. Vzpostavljala sta presenetljive umetniške objekte in uveljavljala nepričakovane materiale. Mangelos: šolske tablice - globuse / Beuys: mast - med. 

 

V biroju za neposredno demokracijo: Beuys je zagovarjal idejo socialne skulpture, v katero se lahko vplete čisto vsak in postane umetnik. Na razstavi lahko vidimo znamenito shemo: Da! Ne! Za neposredno demokracijo. In zakaj Da in zakaj Ne! Radikalno povedano - vsak je dolžan postati umetnik! Še bolj radikalno povedano, socialna skulptura povezuje človeka, živali in rastline. V trenutku, ko se socialna skulptura sproži, ni več možna vladavina diktata.

 

Svoja predavanja je probrazil v umetniško formo. Poslušalce predavanj je spremenil v gledalce performansa. Med predavanjem - performansom je na šolsko tablo s kredo risal črte spomina na koordinate predavanja. Porisane table pa je v naslednjem procesualnem koraku razstavljal. Postale so ikone spomina na predavanje.

 

Naj vas spomnim, da poznamo tri vrste spomina: čutni spomin, kratkoročni ali delovni spomin in dolgoročni spomin. Umetniška težnja je, da se z dolgoročnim spominjanjem zavemo določenih travmatičnih dogodkov. Kognitivni aparat pa jih želi pozabiti. Izbrisati. V dolgoročnem spominu se podatki obnavljajo s pomočjo ponavljanja. Tudi zato je ponavljanje v umetnosti in nasploh pomembno.

 

Beuys je želel vzpostaviti politično stranko za živali. Problematiziral je dejstvo, da živali ne morejo o ničemer odločati, človekovo delovanje pa tako usodno vpliva na njih. Beuysova umetnost je bila zadnji poizkus v XX. stoletju, da se zgradi nova človeška skupnost, popolnoma drugačna od militantne nacistične, ki ji je sam v mladosti pripadal. Radikaliziral se je s svojimi javnimi nastopi. Postal je totalno javen. Transparentiziral se je!

 

Mangelos pa je presegal vizualno z manifesti in z vizualno-tekstualnimi paradoksi. Zasebni eskperiment je izvajal v popolni tajnosti. V času, ko je uradno opravljal delo zgodovinaraja umetnosti v galeriji primitivne umetnosti danes Naivne umetnosti.

 

Mutabor: Izstopati / ali vstopati / v preteklost / kdo bi vedel, ali je bilo v sedanjem času, kar je bilo absolutno / nemogoče. V petdesetih letih je vzpostavljal umetniške serije, kot so tabula rasa, paysages, nostories, grafikoni, negation de la peinture, pythagore. V šestdesetih letih pa jih je prenašal na objektnost, kot so npr. globusi. Prebarval jih je s črno, zlato, belo in rdečo barvo. Na njih je s črkami opisoval stanja sveta. Konceptualiziral je našo bodočnost. Transparentiziral jo je!

 

Ravno Mangelos je bil tisti, ki me je spodbudil k projektiranju lastne smrti kot najvišje stopnje dramatičnega. V Šidskem manifestu iz leta 1977 je predvidel leto svoje smrti - leto 1987. Napoved se je izkazala za popolnoma točno. Dejansko je umrl leta 1987. Tega istega leta 1987 se je zgodila smrt igralke Deane Demšar, ki je bila povod in vzorok za konceptuaizacijo petdesetletne gledališke predstave Noordung :: 1995 - 2045!

 

Beuys je deloval radikalno javno, živel pa je v nikoli dokončanem predavanju. Mangelos je deloval nasprotno - prikrito, a vizualno natančno. Paradoksalno, oba sta bila totalno transparentna. Oba sta jasno izražala svojo željo po heterotopičnosti. Svoje protokoncepte sta prenašala v transparente vizualne manifestacije, ki bodo s prihajajočimi generacijami zaživele svoje polno življenje. Tako vidimo na razstavi v projektnem prostoru U10 poleg obeh mojstrov še pet umetnikov mlajše generacije, ki izhajajo iz podobnih izhodišč kot učitelja: Nadežda Kirčanski (1992), Sanja Latinović (1983), Slobodan Stošić (1989), Damir Stojnić (1972) in Luka Cvetković (1995). 

 

Luka Cvetković je soustanovil Inštitut za aplavz, v katerem raziskuje pozicijo gledalca med procesiranjem umetninškega dela in silo, ki premaguje umetniško dekorativnost. Pri Luki Cvetkoviću že na prvi pogled prepoznamo željo po transparentnosti v koruptivnem svetu. Ena njegovih umetniških akcij je bila organizirana kot demonstracija transparentov. 

 

Ko sem v Splitu trinajstleten prosil mati Ivanko, da mi kupi Mangelosov globus, ki jih je pod Peristilom prodajal umetnik Trokut, me je gladko zavrnila: Le kaj boš z njim, saj nima niti kontinentov? Naslednje leto, ko se je ponovila situacija, pa je bila totalno šokirana, ko je slišala koliko stane en globus. Še danes me večkrat vpraša: "Kaj bi storil z globusom, če bi ti ga takrat kupila?" Danes poznam odgovor: "Ivanka, z njim bi šel na demonstracije! Na belem globusu bi med dvema rdečima črtama pisalo z zlatimi črkami: Transparentizem!"

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
5
Evropa na razpotju: Zgodovinski izzivi in napačne rešitve
11
16.08.2022 22:10
Vojna v Ukrajini je razgalila resnico o Rusiji. Kdor ni želel opaziti, da se Putinova država nagiba k imperializmu, se mora ... Več.
Piše: Mateusz Morawiecki
Uredniški komentar: Če bi bil Trump ameriški predsednik, Putin ne bi razmišljal o Ukrajini
22
10.08.2022 23:45
Zakaj je Donald Trump lahko ključ do rešitve vojne v Ukrajini? Ker je nekonvencionalni politik z mentaliteto trgovca in ker je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Enotnost Evropske unije in Zahoda glede Ukrajine ogrožajo pozivi k "miru za vsako ceno"
18
05.08.2022 20:00
Februarja letos sem ob odločni in enotni reakciji Evropske unije na rusko invazijo na Ukrajino na tem mestu zapisal, da je ... Več.
Piše: Božo Cerar
Portret leve razvajenke: Ali sonce res vzhaja na vzhodu in zahaja na zahodu?
14
04.08.2022 20:00
Oseba, o kateri nameravam napisati nekaj opazk, je bila rojena v družini, ki po vseh lastnostih sodi v t.i. novi razred , kakor ... Več.
Piše: Denis Poniž
Roko na srce, Slovenci nimajo pojma, kaj so nevladne organizacije in civilna družba
10
03.08.2022 23:45
Strategi t.i. levice so že zdavnaj ugotovili, da jim ta nedorečenost okrog nevladnih organizacij in civilne družbe silno ... Več.
Piše: Miha Burger
Nepotrebno, škodljivo in populistično davčno maščevanje "bogatejšemu sloju"
16
02.08.2022 23:00
Vladni predlog kar štirih zakonskih sprememb na področju davkov, kar mediji ljubkovalno imenujejo davčna reforma, že na prvi ... Več.
Piše: Ivan Simič
Premierjeva čustva, neobdavčene denarne nagrade za gasilce in vsemogočni nevladniki
14
01.08.2022 22:00
Predsednik Golob, vseeno hvala za vaš trud. Uspeli ste opozoriti na potrebe gasilcev in to je dobro. Upam, da vam uspe ... Več.
Piše: Milan Krek
Evropska unija v svetu 21. stoletja bo morala spremeniti sistem odločanja, ali pa je čez desetletje ne bo več
7
24.07.2022 22:55
Povojno obdobje je svet upravljala skupina G7, v kateri so se znašle najrazvitejše države. V samo nekaj letih ali celo mesecih ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Genialni minister Loredan bi 18 mesecev delal stresni test zdravstva za pol milijarde evrov, največja slovenska občina pa je ponoči brez dežurnega zdravnika
15
24.07.2022 00:00
Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan se je odločil in večkrat povedal celemu svetu, da bo v prvih 18. mesecih mandata s ... Več.
Piše: Milan Krek
Ne razumem ljudi, ki svoje življenje in svojo moč izkoriščajo za obtoževanje in uničevanje drugih
8
20.07.2022 20:00
Ne razumem posameznikov, ki jim visoke pozicije tako udarijo v glavo, da izgubijo razsodnost in namesto da bi svoje delo ... Več.
Piše: Ivan Simič
Loredanov zakon o interventnih ukrepih v zdravstvu ali kako bo Aleš Šabeder nadzoroval tri klonirane Šabedre
10
17.07.2022 22:45
Loredanov zakon prinaša tudi poseben urad, Urad za nadzor kakovosti in nabav v zdravstvu, ki naj bi med drugim nadziral ... Več.
Piše: Milan Krek
Duh stalinizma in rentgenska slika Ruske kapelice v globokem vesolju
26
16.07.2022 18:00
Levica, ki je trenutno na oblasti oziroma misli, da je, še vedno ni naredila domače naloge in preštudirala zgodovine zapletenih ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Stop za avtokracijo: "Važna je vsaka gesta, vsaka beseda, vsaka akcija, da se prepreči avtokracija kjerkoli v svetu!"
15
12.07.2022 22:00
Dobro in koristno bi bilo, če bi vsak državljan sveta, ki ima idejo, kako zmanjšati možnost nastanka avtokracije, to tudi ... Več.
Piše: Miha Burger
Novi generalni direktor NIJZ Branko Gabrovec si je dal zlakirati tla v pisarni, da bo lažje plesal
15
11.07.2022 22:41
Ko sem si želel 4. julija, preden sem predal posle, še zadnjič ogledati svojo pisarno na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, ... Več.
Piše: Milan Krek
Obstaja veliko stvari, ki so pomembne v svobodni družbi. Izbira je ena izmed njih.
6
10.07.2022 22:00
O tem, kako pomembna je izbira, se po mojem mnenju premalo govori.Najbolj očitno je v ključni moči, ki jo imajo volivci pri ... Več.
Piše: Keith Miles
Urška Klakočar Zupančič je najšibkejši člen sedanje oblasti. Skrbi me zanjo.
27
06.07.2022 18:00
Janez Janša in njegovi verniki so bili neotesani, pa je narod raje dvignil pesti za Gibanje Svoboda. Robert Golob, predsednik ... Več.
Piše: Ana Jud
Pričevanje iz prve roke: Kako je bil Milan Krek prisiljen odstopiti kot generalni direktor NIJZ
26
04.07.2022 21:25
Seveda je moj odstop zoper vsa pravila vodenja, a tako pač je. Če se politika odloči, da moraš oditi, saj edino ona ve, kaj je ... Več.
Piše: Milan Krek
Prvih 100 dni vlade: "Ugrabljeni" premier, amaterski komunikatorji in naftna apokalipsa
12
28.06.2022 20:00
Ljudje bi lahko razumeli, da se zgodijo problemi z derivati, s sprejemanjem nepremišljenih predlogov zakonov in podobno, če jim ... Več.
Piše: Gregor Kos
Gospod premier, obljubili ste nam, da bomo živeli v svobodi in da nikogar ne boste maltretirali. Žal prvi tedni ne kažejo tega!
14
26.06.2022 21:35
Odstopil sem po imenovanju novega ministra za finance in to zaradi tega, ker imam svoj ponos in ne dovolim, da kdor koli ... Več.
Piše: Ivan Simič
Zdaj je jasno: Izvolili smo ljudi, ki ne sodijo v hram demokracije, ampak v kakšno zakotno špelunko ali zidanico
27
25.06.2022 21:48
Proslava ne more biti kronotop za razkazovanje nekega hudo poškodovanega ega, za zasebno poplesavanje in nasmihanje v slogu ... Več.
Piše: Denis Poniž
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Stari okostnjaki iz omar ljubljanske nadškofije se bojijo, da bi škof Saje začel čistiti cerkveno nesnago!
Uredništvo
Ogledov: 3.278
02/
Uredniški komentar: Če bi bil Trump ameriški predsednik, Putin ne bi razmišljal o Ukrajini
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.671
03/
Konec let debelih krav: Ali se je globalno načrtovani finančni cunami že začel?
Frederick William Engdahl
Ogledov: 1.148
04/
Pravoslavna verska vojna: Hudičev pakt med patriarhom Kirilom in predsednikom Putinom
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.245
05/
Protiamerikanizem in ruska propaganda v Grčiji
George X. Protopapas
Ogledov: 1.273
06/
Pro et contra: "Rusi bodo šli do konca, pa naj stane, kar hoče. Za ceno tretje svetovne vojne, če je treba."
Marko Golob
Ogledov: 3.875
07/
Portret leve razvajenke: Ali sonce res vzhaja na vzhodu in zahaja na zahodu?
Denis Poniž
Ogledov: 2.615
08/
Panika je odveč, dvigovanje obrestnih mer ne bo prav dosti obremenilo slovenskega proračuna
Bine Kordež
Ogledov: 879
09/
Evropa na razpotju: Zgodovinski izzivi in napačne rešitve
Mateusz Morawiecki
Ogledov: 509
10/
China's Communist Party holds cadres responsible for family members' activities
Valerio Fabbri
Ogledov: 608