Komentar

Kdor ne bo mislil, bo letel ven

Obeležujemo stoletnico rojstva Dimitrija Bašičevića Mangelosa in Josepha Beuysa. Ravno Mangelos je bil tisti, ki me je spodbudil k projektiranju lastne smrti kot najvišje stopnje dramatičnega. V Šidskem manifestu iz leta 1977 je predvidel leto svoje smrti - leto 1987 - in ta napoved se je izkazala za popolnoma točno. Beuys pa je želel vzpostaviti politično stranko za živali. Problematiziral je dejstvo, da živali ne morejo o ničemer odločati, človekovo delovanje pa tako usodno vpliva na njih. Beuysova umetnost je bila zadnji poizkus v XX. stoletju, da se zgradi nova človeška skupnost, popolnoma drugačna od militantne nacistične, ki ji je sam v mladosti pripadal.

28.08.2021 22:43
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   razstava   Beograd   Goethe inštitut   Dimitrij Bašičević Mangelos   Joseph Beuys   transparentnost   globus

Beuys je deloval radikalno javno, živel pa je v nikoli dokončanem predavanju. Mangelos je deloval nasprotno - prikrito, a vizualno natančno. Paradoksalno, oba sta bila totalno transparentna. Oba sta jasno izražala svojo željo po heterotopičnosti. Svoje protokoncepte sta prenašala v transparente vizualne manifestacije, ki bodo s prihajajočimi generacijami zaživele svoje polno življenje.

Povod za moj današnji premislek o vizualni umetnosti je razstava z naslovom Kdor ne bo mislil, bo letel ven. Otvoritev je bila pred tremi dnevi v Beogradu, posvečena je stoletnici rojstva Dimitrija Bašičevića Mangelosa in Josepha Beuysa. Razporejena je v treh manjših projektnih prostorih: v umetniškem prostoru U10, v Goethe inštitutu in v Novi galeriji vizualnih umetnosti (NGVU). Razstavo sem si ogledal skupaj s prijateljico Marianne iz Berlina, ki trenutno živi v Istanbulu, in z Byörnom iz Stockholma, ki trenutno živi v Londonu. Na dan otvoritve smo sedeli na terasi hotela Mama Shelter in se pogovarjali o preteklih mesecih, ki smo jih preživeli v virusni resničnosti. Ker v besedilih ne zapisujem dnevniških situacij, temveč umetniške interpretacije, pojasnila in paradokse, kar naj bi komentarji sicer tudi bili, bom bisteveno iz našega pogovora povzel z dvema stavkoma iz Byörnove najnovejše knjige: "Vse bodoče moramo poiskati v transparentizmu. V odnosu do večinskega koruptivnega sveta."

 

Na samem začetku komentarja beseda tedna korupcija: (lat. corruptio), kvarjenje največkrat nravi, pokvarjenost, podkupljivost. Koruptiven je tisti, ki izrablja družbeni položaj, da moč uporablja za izprijene namene. Naj v uvodu opišem še eno situacijo, povezano s "transparentizmom". Na nedavnih demonstracijah sem opazil mladeniča, ki je imel v rokah lepo izdelan transparent iz aluminijskih konstrukcij. Transparentni del je bil narejen iz prozornega materiala. Na njem pa je bil napis: Zahtevam transparentnost!

 

Toliko za uvod! 

 

Delo Dimitrija Bašičevića Mangelosa in Josepha Beuysa sem pred vami posamično že osvetljeval. Toda nikoli ni odveč premišljevati o njunih umetniških naporih, sploh če so ti primerjalno postavljeni, kar se redko zgodi. Izoblikovala sta si diametralno nasprotne osebne mitologije, ki sta jih razvila do visoke stopnje formativne skladnosti. Oba umetnika - oba projektatorja! Na razstavi smo si ogledali Mangelosove umetnine, ki jih je za to priložnost izbrala kustodinja, umetnostna zgodovinarka dr. Ivana Bašičević Antić, Mangelosova vnukinja. Beuyseve razstavljene umetnine pa so prišle iz zbirke Karla Heinza Rummenya.

 

V predstavitvenem zvezku lahko preberemo kratko a izvrstno primerjalno besedilo dr. Ivane Bašičević Antić.         Izpostavila je skupne imenovalce in opozicije: Revolucionirala in širila sta razumevanje pojma umetnost! Povezal ju je duh časa, ki je nastopil takoj po drugi svetovni vojni. V njej sta se inteznivno srečevala s smrtjo. Mangelos, ki je sicer živel med vojno na Dunaju, se je srečal s smrtjo presežnega slikaraja Save Šumenovića, ki so ga ubili ustaši, fašistični podrepniki. Sava Šumanovič je bil njegov sosed v rojstnem Šidu: Paysages de la guerre, paysage de la mort so črni monokromi, ki jih je Mangelos slikal v svoje zvezke. Skupaj s črkami, ki manifestirajo elementarnost (sistema) in nove začetke.

 

(Digresija: Lokalnim oblastem v Šidu bi predlagal, da na vstopno, krajevno tablo napišejo - To je mesto Save Šumanoviča in Mangelosa. Konec digresije.)

 

Mangelos in Beuys sta bila rojena istega leta 1921, umrla pa sta v kratkem razmaku. Mangelos leta 1987, Beuys leto dni prej. Povezujemo ju s proto konceptualizmom. Sam termin - konceptualizem pa izhaja iz besedil umetnika Sol Le Witta. S svojimi otvoritvenimi metodami sta omogočila mladim umetnikom nove umetniške prodore in širitve. Vzpostavljala sta presenetljive umetniške objekte in uveljavljala nepričakovane materiale. Mangelos: šolske tablice - globuse / Beuys: mast - med. 

 

V biroju za neposredno demokracijo: Beuys je zagovarjal idejo socialne skulpture, v katero se lahko vplete čisto vsak in postane umetnik. Na razstavi lahko vidimo znamenito shemo: Da! Ne! Za neposredno demokracijo. In zakaj Da in zakaj Ne! Radikalno povedano - vsak je dolžan postati umetnik! Še bolj radikalno povedano, socialna skulptura povezuje človeka, živali in rastline. V trenutku, ko se socialna skulptura sproži, ni več možna vladavina diktata.

 

Svoja predavanja je probrazil v umetniško formo. Poslušalce predavanj je spremenil v gledalce performansa. Med predavanjem - performansom je na šolsko tablo s kredo risal črte spomina na koordinate predavanja. Porisane table pa je v naslednjem procesualnem koraku razstavljal. Postale so ikone spomina na predavanje.

 

Naj vas spomnim, da poznamo tri vrste spomina: čutni spomin, kratkoročni ali delovni spomin in dolgoročni spomin. Umetniška težnja je, da se z dolgoročnim spominjanjem zavemo določenih travmatičnih dogodkov. Kognitivni aparat pa jih želi pozabiti. Izbrisati. V dolgoročnem spominu se podatki obnavljajo s pomočjo ponavljanja. Tudi zato je ponavljanje v umetnosti in nasploh pomembno.

 

Beuys je želel vzpostaviti politično stranko za živali. Problematiziral je dejstvo, da živali ne morejo o ničemer odločati, človekovo delovanje pa tako usodno vpliva na njih. Beuysova umetnost je bila zadnji poizkus v XX. stoletju, da se zgradi nova človeška skupnost, popolnoma drugačna od militantne nacistične, ki ji je sam v mladosti pripadal. Radikaliziral se je s svojimi javnimi nastopi. Postal je totalno javen. Transparentiziral se je!

 

Mangelos pa je presegal vizualno z manifesti in z vizualno-tekstualnimi paradoksi. Zasebni eskperiment je izvajal v popolni tajnosti. V času, ko je uradno opravljal delo zgodovinaraja umetnosti v galeriji primitivne umetnosti danes Naivne umetnosti.

 

Mutabor: Izstopati / ali vstopati / v preteklost / kdo bi vedel, ali je bilo v sedanjem času, kar je bilo absolutno / nemogoče. V petdesetih letih je vzpostavljal umetniške serije, kot so tabula rasa, paysages, nostories, grafikoni, negation de la peinture, pythagore. V šestdesetih letih pa jih je prenašal na objektnost, kot so npr. globusi. Prebarval jih je s črno, zlato, belo in rdečo barvo. Na njih je s črkami opisoval stanja sveta. Konceptualiziral je našo bodočnost. Transparentiziral jo je!

 

Ravno Mangelos je bil tisti, ki me je spodbudil k projektiranju lastne smrti kot najvišje stopnje dramatičnega. V Šidskem manifestu iz leta 1977 je predvidel leto svoje smrti - leto 1987. Napoved se je izkazala za popolnoma točno. Dejansko je umrl leta 1987. Tega istega leta 1987 se je zgodila smrt igralke Deane Demšar, ki je bila povod in vzorok za konceptuaizacijo petdesetletne gledališke predstave Noordung :: 1995 - 2045!

 

Beuys je deloval radikalno javno, živel pa je v nikoli dokončanem predavanju. Mangelos je deloval nasprotno - prikrito, a vizualno natančno. Paradoksalno, oba sta bila totalno transparentna. Oba sta jasno izražala svojo željo po heterotopičnosti. Svoje protokoncepte sta prenašala v transparente vizualne manifestacije, ki bodo s prihajajočimi generacijami zaživele svoje polno življenje. Tako vidimo na razstavi v projektnem prostoru U10 poleg obeh mojstrov še pet umetnikov mlajše generacije, ki izhajajo iz podobnih izhodišč kot učitelja: Nadežda Kirčanski (1992), Sanja Latinović (1983), Slobodan Stošić (1989), Damir Stojnić (1972) in Luka Cvetković (1995). 

 

Luka Cvetković je soustanovil Inštitut za aplavz, v katerem raziskuje pozicijo gledalca med procesiranjem umetninškega dela in silo, ki premaguje umetniško dekorativnost. Pri Luki Cvetkoviću že na prvi pogled prepoznamo željo po transparentnosti v koruptivnem svetu. Ena njegovih umetniških akcij je bila organizirana kot demonstracija transparentov. 

 

Ko sem v Splitu trinajstleten prosil mati Ivanko, da mi kupi Mangelosov globus, ki jih je pod Peristilom prodajal umetnik Trokut, me je gladko zavrnila: Le kaj boš z njim, saj nima niti kontinentov? Naslednje leto, ko se je ponovila situacija, pa je bila totalno šokirana, ko je slišala koliko stane en globus. Še danes me večkrat vpraša: "Kaj bi storil z globusom, če bi ti ga takrat kupila?" Danes poznam odgovor: "Ivanka, z njim bi šel na demonstracije! Na belem globusu bi med dvema rdečima črtama pisalo z zlatimi črkami: Transparentizem!"

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
5
Četudi bi bila Slovenija res pripravljena na revolucijo, major Troha ni človek, ki bi jo lahko vodil
11
15.09.2021 21:31
Slovenija je raj za anticepilce. Ljudje niti lastnih otrok nočejo dati cepiti proti hudim otroškim boleznim, kaj šele da bi se z ... Več.
Piše: Ana Jud
Hipotetično se lahko sprašujem, ali je tudi Marjan Šarec del proticepilskega gibanja
13
14.09.2021 22:59
Nekdanji predsednik vlade Marjan Šarec ve vse. On je prepričan, da delam slabo in da me je potrebno zamenjati. Kako se lahko ... Več.
Piše: Milan Krek
Kriptopahor, s.p. ali polemika o predlaganem zakonu o "obdavčenju kriptonaložb"
8
13.09.2021 21:00
Spoštovani gospod profesor, ali ne bi bilo bolje, da se prej posvetujete s strokovnjaki s področja virtualnih valut in ... Več.
Piše: Ivan Simič
Svetloba je za arhitekta vir energije in misterij neskončne globine
4
12.09.2021 22:00
Svetloba je v teh vročih in suhih delih arabskega sveta pridušena, prah se dviga s sapico in mističnost dni je ... Več.
Piše: Robert Klun
"Ni več vprašanje, kaj lahko digitalno naredi za nas, temveč kaj lahko mi naredimo za digitalno."
3
11.09.2021 23:33
Glede na vse pretrese, ki smo jih doživeli v preteklem letu in pol, je postalo jasno, da človeštvu zmanjkuje časa pri ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Bolje najbrž ne bo nikoli: 11. september, dvajset let kasneje
9
10.09.2021 22:50
V množici analiz, študij in razmišljanj o obdobju po 11. septembru 2001 pogrešam eno samo, preprosto ugotovitev: da danes živimo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Recenzija: Udbovski učbenik, osnovni tečaj
8
09.09.2021 20:00
Udba je kratica za službo Uprava državne bezbednosti, ki je dolga leta delovala kot jugoslovanska tajna policija. Čeprav ... Več.
Piše: Ana Jud
"Ko sem prišel na NIJZ, sem dobil epidemiologe praktično s svinčnikom in papirjem v času svetovne digitalizacije tega področja."
21
07.09.2021 21:00
Kljub temu, da cepljenje počasi, a vztrajno napreduje in da je danes polno cepljenih že prek milijona prebivalcev Slovenije, je ... Več.
Piše: Milan Krek
Ko dojameš, da so med nami tudi novinarji, ki so za nekaj evrov pripravljeni spisati marsikaj, je najbolje zamahniti z roko
10
06.09.2021 21:05
Še pred kratkim sem pri tistih, ki so o meni pisali neresnice, namesto pomoči sodišča iskal napake v njihovem življenju in sem ... Več.
Piše: Ivan Simič
Prenova šolskega sistema je nujna, ne pa tudi zamenjava ene ideologije za drugo
11
05.09.2021 22:00
Otroci so naše največje bogastvo in čas je, da jim tudi država to prizna, dokaže in pokaže. Glede na čase in potrebe trga dela ... Več.
Piše: Aleksandra Pivec
Nedeljska pridiga: Kaj bi mi brez sovražnega govora
6
05.09.2021 11:00
Razmah sovražnega govora v Sloveniji je le eden izmed simptomov vsebinskega deficita. Večina ljudi je zadovoljna, da lahko ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Prostor umetnosti ni nič drugega kot dediščina bojev za osvoboditev
2
04.09.2021 23:08
V zadnjih letih, odkar pišem umetniške refleksije, sem bil kar nekajkrat v skušnjavi, da bi napisal razdiralne kritike o lokalni ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Janše na volitvah ne more premagati opozicija, Janšo lahko z oblasti vržejo le anticepilci
12
03.09.2021 21:00
Opozicija njegovega veličanstva, maršala osamosvojitve, se zaman trudi. Tudi mainstream mediji po nepotrebnem zganjajo histerijo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Nekaj je grozno narobe s svetom, v katerem odrasli, razgledani in izobraženi ljudje postajajo teoretiki zarot
17
02.09.2021 20:00
Zadnjič sem zapisala, da bi cepljenje moralo biti obvezno, kajti edino tako bi se izognili četrtemu valu korone. Prijatelj ... Več.
Piše: Ana Jud
Aktivni državljan in večja transparentnost pri trošenju našega javnega denarja
6
01.09.2021 21:59
O Aktivnem državljanu pišem na tem portalu že od junija 2016 pa vse do danes; kako lahko njegovo sodelovanje pomaga pri ... Več.
Piše: Miha Burger
Med Saigonom in Kabulom: Ali Združene države Amerike res izgubljajo vojne?
17
30.08.2021 20:50
ZDA torej ne širijo demokracije, temveč jo zagotavljajo dozirano, na žličko, kar sicer prinaša znosnejše življenje v zrušenih ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Gospod ravnatelj, živimo v 21. stoletju in ne v 18. stoletju; pridite nazaj v 21. stoletje.
14
30.08.2021 08:38
Šele pred kratkim sem končno prišel do originalnega popularnega pisma enega od slovenskih osnovnošolskih ravnateljev. V pismu v ... Več.
Piše: Milan Krek
Njegovi dve stoletji - hommage Borisu Pahorju
6
29.08.2021 11:00
Boris Pahor je zadnji ali pa vsaj eden zadnjih še živečih pričevalcev obeh svetovnih morij in treh totalitarnih režimov. Eden ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
V Kliničnem centru že več kot sto praznih postelj, ker ni dovolj medicinskih sester, ki bi skrbele za bolnike!
17
26.08.2021 20:03
Slovenskemu zdravstvu neposredno grozi hud problem, ki lahko v kratkem času še dodatno in drastično zmanjša obseg dejavnosti. To ... Več.
Piše: Marko Noč
Proticepilske norosti: "Beovička je dobila 9,7 milijona dolarjev podkupnine na svoj bančni račun v Gani!"
28
23.08.2021 21:30
Pred kratkim sem na Facebooku zapisala status, da bi po mojem mnenju cepljenje moralo biti obvezno. V hipu so se vsuli name ... Več.
Piše: Ana Jud
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Ko dojameš, da so med nami tudi novinarji, ki so za nekaj evrov pripravljeni spisati marsikaj, je najbolje zamahniti z roko
Ivan Simič
Ogledov: 2.659
02/
Recenzija: Udbovski učbenik, osnovni tečaj
Ana Jud
Ogledov: 1.799
03/
Hipotetično se lahko sprašujem, ali je tudi Marjan Šarec del proticepilskega gibanja
Milan Krek
Ogledov: 1.675
04/
"Ko sem prišel na NIJZ, sem dobil epidemiologe praktično s svinčnikom in papirjem v času svetovne digitalizacije tega področja."
Milan Krek
Ogledov: 1.843
05/
Četudi bi bila Slovenija res pripravljena na revolucijo, major Troha ni človek, ki bi jo lahko vodil
Ana Jud
Ogledov: 1.217
06/
Kriptopahor, s.p. ali polemika o predlaganem zakonu o "obdavčenju kriptonaložb"
Ivan Simič
Ogledov: 1.303
07/
Bolje najbrž ne bo nikoli: 11. september, dvajset let kasneje
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.193
08/
Visoka gospodarska rast v Sloveniji je rezultat občutno višjih plač v javnem sektorju in državnih subvencij
Bine Kordež
Ogledov: 1.136
09/
Janše na volitvah ne more premagati opozicija, Janšo lahko z oblasti vržejo le anticepilci
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.428
10/
Svetloba je za arhitekta vir energije in misterij neskončne globine
Robert Klun
Ogledov: 814