Komentar

Kdor ne bo mislil, bo letel ven

Obeležujemo stoletnico rojstva Dimitrija Bašičevića Mangelosa in Josepha Beuysa. Ravno Mangelos je bil tisti, ki me je spodbudil k projektiranju lastne smrti kot najvišje stopnje dramatičnega. V Šidskem manifestu iz leta 1977 je predvidel leto svoje smrti - leto 1987 - in ta napoved se je izkazala za popolnoma točno. Beuys pa je želel vzpostaviti politično stranko za živali. Problematiziral je dejstvo, da živali ne morejo o ničemer odločati, človekovo delovanje pa tako usodno vpliva na njih. Beuysova umetnost je bila zadnji poizkus v XX. stoletju, da se zgradi nova človeška skupnost, popolnoma drugačna od militantne nacistične, ki ji je sam v mladosti pripadal.

28.08.2021 22:43
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   razstava   Beograd   Goethe inštitut   Dimitrij Bašičević Mangelos   Joseph Beuys   transparentnost   globus

Beuys je deloval radikalno javno, živel pa je v nikoli dokončanem predavanju. Mangelos je deloval nasprotno - prikrito, a vizualno natančno. Paradoksalno, oba sta bila totalno transparentna. Oba sta jasno izražala svojo željo po heterotopičnosti. Svoje protokoncepte sta prenašala v transparente vizualne manifestacije, ki bodo s prihajajočimi generacijami zaživele svoje polno življenje.

Povod za moj današnji premislek o vizualni umetnosti je razstava z naslovom Kdor ne bo mislil, bo letel ven. Otvoritev je bila pred tremi dnevi v Beogradu, posvečena je stoletnici rojstva Dimitrija Bašičevića Mangelosa in Josepha Beuysa. Razporejena je v treh manjših projektnih prostorih: v umetniškem prostoru U10, v Goethe inštitutu in v Novi galeriji vizualnih umetnosti (NGVU). Razstavo sem si ogledal skupaj s prijateljico Marianne iz Berlina, ki trenutno živi v Istanbulu, in z Byörnom iz Stockholma, ki trenutno živi v Londonu. Na dan otvoritve smo sedeli na terasi hotela Mama Shelter in se pogovarjali o preteklih mesecih, ki smo jih preživeli v virusni resničnosti. Ker v besedilih ne zapisujem dnevniških situacij, temveč umetniške interpretacije, pojasnila in paradokse, kar naj bi komentarji sicer tudi bili, bom bisteveno iz našega pogovora povzel z dvema stavkoma iz Byörnove najnovejše knjige: "Vse bodoče moramo poiskati v transparentizmu. V odnosu do večinskega koruptivnega sveta."

 

Na samem začetku komentarja beseda tedna korupcija: (lat. corruptio), kvarjenje največkrat nravi, pokvarjenost, podkupljivost. Koruptiven je tisti, ki izrablja družbeni položaj, da moč uporablja za izprijene namene. Naj v uvodu opišem še eno situacijo, povezano s "transparentizmom". Na nedavnih demonstracijah sem opazil mladeniča, ki je imel v rokah lepo izdelan transparent iz aluminijskih konstrukcij. Transparentni del je bil narejen iz prozornega materiala. Na njem pa je bil napis: Zahtevam transparentnost!

 

Toliko za uvod! 

 

Delo Dimitrija Bašičevića Mangelosa in Josepha Beuysa sem pred vami posamično že osvetljeval. Toda nikoli ni odveč premišljevati o njunih umetniških naporih, sploh če so ti primerjalno postavljeni, kar se redko zgodi. Izoblikovala sta si diametralno nasprotne osebne mitologije, ki sta jih razvila do visoke stopnje formativne skladnosti. Oba umetnika - oba projektatorja! Na razstavi smo si ogledali Mangelosove umetnine, ki jih je za to priložnost izbrala kustodinja, umetnostna zgodovinarka dr. Ivana Bašičević Antić, Mangelosova vnukinja. Beuyseve razstavljene umetnine pa so prišle iz zbirke Karla Heinza Rummenya.

 

V predstavitvenem zvezku lahko preberemo kratko a izvrstno primerjalno besedilo dr. Ivane Bašičević Antić.         Izpostavila je skupne imenovalce in opozicije: Revolucionirala in širila sta razumevanje pojma umetnost! Povezal ju je duh časa, ki je nastopil takoj po drugi svetovni vojni. V njej sta se inteznivno srečevala s smrtjo. Mangelos, ki je sicer živel med vojno na Dunaju, se je srečal s smrtjo presežnega slikaraja Save Šumenovića, ki so ga ubili ustaši, fašistični podrepniki. Sava Šumanovič je bil njegov sosed v rojstnem Šidu: Paysages de la guerre, paysage de la mort so črni monokromi, ki jih je Mangelos slikal v svoje zvezke. Skupaj s črkami, ki manifestirajo elementarnost (sistema) in nove začetke.

 

(Digresija: Lokalnim oblastem v Šidu bi predlagal, da na vstopno, krajevno tablo napišejo - To je mesto Save Šumanoviča in Mangelosa. Konec digresije.)

 

Mangelos in Beuys sta bila rojena istega leta 1921, umrla pa sta v kratkem razmaku. Mangelos leta 1987, Beuys leto dni prej. Povezujemo ju s proto konceptualizmom. Sam termin - konceptualizem pa izhaja iz besedil umetnika Sol Le Witta. S svojimi otvoritvenimi metodami sta omogočila mladim umetnikom nove umetniške prodore in širitve. Vzpostavljala sta presenetljive umetniške objekte in uveljavljala nepričakovane materiale. Mangelos: šolske tablice - globuse / Beuys: mast - med. 

 

V biroju za neposredno demokracijo: Beuys je zagovarjal idejo socialne skulpture, v katero se lahko vplete čisto vsak in postane umetnik. Na razstavi lahko vidimo znamenito shemo: Da! Ne! Za neposredno demokracijo. In zakaj Da in zakaj Ne! Radikalno povedano - vsak je dolžan postati umetnik! Še bolj radikalno povedano, socialna skulptura povezuje človeka, živali in rastline. V trenutku, ko se socialna skulptura sproži, ni več možna vladavina diktata.

 

Svoja predavanja je probrazil v umetniško formo. Poslušalce predavanj je spremenil v gledalce performansa. Med predavanjem - performansom je na šolsko tablo s kredo risal črte spomina na koordinate predavanja. Porisane table pa je v naslednjem procesualnem koraku razstavljal. Postale so ikone spomina na predavanje.

 

Naj vas spomnim, da poznamo tri vrste spomina: čutni spomin, kratkoročni ali delovni spomin in dolgoročni spomin. Umetniška težnja je, da se z dolgoročnim spominjanjem zavemo določenih travmatičnih dogodkov. Kognitivni aparat pa jih želi pozabiti. Izbrisati. V dolgoročnem spominu se podatki obnavljajo s pomočjo ponavljanja. Tudi zato je ponavljanje v umetnosti in nasploh pomembno.

 

Beuys je želel vzpostaviti politično stranko za živali. Problematiziral je dejstvo, da živali ne morejo o ničemer odločati, človekovo delovanje pa tako usodno vpliva na njih. Beuysova umetnost je bila zadnji poizkus v XX. stoletju, da se zgradi nova človeška skupnost, popolnoma drugačna od militantne nacistične, ki ji je sam v mladosti pripadal. Radikaliziral se je s svojimi javnimi nastopi. Postal je totalno javen. Transparentiziral se je!

 

Mangelos pa je presegal vizualno z manifesti in z vizualno-tekstualnimi paradoksi. Zasebni eskperiment je izvajal v popolni tajnosti. V času, ko je uradno opravljal delo zgodovinaraja umetnosti v galeriji primitivne umetnosti danes Naivne umetnosti.

 

Mutabor: Izstopati / ali vstopati / v preteklost / kdo bi vedel, ali je bilo v sedanjem času, kar je bilo absolutno / nemogoče. V petdesetih letih je vzpostavljal umetniške serije, kot so tabula rasa, paysages, nostories, grafikoni, negation de la peinture, pythagore. V šestdesetih letih pa jih je prenašal na objektnost, kot so npr. globusi. Prebarval jih je s črno, zlato, belo in rdečo barvo. Na njih je s črkami opisoval stanja sveta. Konceptualiziral je našo bodočnost. Transparentiziral jo je!

 

Ravno Mangelos je bil tisti, ki me je spodbudil k projektiranju lastne smrti kot najvišje stopnje dramatičnega. V Šidskem manifestu iz leta 1977 je predvidel leto svoje smrti - leto 1987. Napoved se je izkazala za popolnoma točno. Dejansko je umrl leta 1987. Tega istega leta 1987 se je zgodila smrt igralke Deane Demšar, ki je bila povod in vzorok za konceptuaizacijo petdesetletne gledališke predstave Noordung :: 1995 - 2045!

 

Beuys je deloval radikalno javno, živel pa je v nikoli dokončanem predavanju. Mangelos je deloval nasprotno - prikrito, a vizualno natančno. Paradoksalno, oba sta bila totalno transparentna. Oba sta jasno izražala svojo željo po heterotopičnosti. Svoje protokoncepte sta prenašala v transparente vizualne manifestacije, ki bodo s prihajajočimi generacijami zaživele svoje polno življenje. Tako vidimo na razstavi v projektnem prostoru U10 poleg obeh mojstrov še pet umetnikov mlajše generacije, ki izhajajo iz podobnih izhodišč kot učitelja: Nadežda Kirčanski (1992), Sanja Latinović (1983), Slobodan Stošić (1989), Damir Stojnić (1972) in Luka Cvetković (1995). 

 

Luka Cvetković je soustanovil Inštitut za aplavz, v katerem raziskuje pozicijo gledalca med procesiranjem umetninškega dela in silo, ki premaguje umetniško dekorativnost. Pri Luki Cvetkoviću že na prvi pogled prepoznamo željo po transparentnosti v koruptivnem svetu. Ena njegovih umetniških akcij je bila organizirana kot demonstracija transparentov. 

 

Ko sem v Splitu trinajstleten prosil mati Ivanko, da mi kupi Mangelosov globus, ki jih je pod Peristilom prodajal umetnik Trokut, me je gladko zavrnila: Le kaj boš z njim, saj nima niti kontinentov? Naslednje leto, ko se je ponovila situacija, pa je bila totalno šokirana, ko je slišala koliko stane en globus. Še danes me večkrat vpraša: "Kaj bi storil z globusom, če bi ti ga takrat kupila?" Danes poznam odgovor: "Ivanka, z njim bi šel na demonstracije! Na belem globusu bi med dvema rdečima črtama pisalo z zlatimi črkami: Transparentizem!"

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
5
Zaničuj ideologe, nacionaliste in rasiste. Vedno!
1
04.12.2021 21:00
Ukrajinsko-rusko-beloruska umetniška avantgarda je dobila svojo prvo teoretično knjigo že leta 1933. Izšla je v tedanjem ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Kurz nas gleda, Slovenci smo daleč preveč popustljivi, ko gre za naše politike in njihove zlorabe!
27
02.12.2021 22:15
Domnevno kupovanje pristranskega medijskega poročanje in javnomnenjskih anket z davkoplačevalskim denarjem, kot papagajsko ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Will the Taliban curb drug trade, the economic backbone of Afghanistan?
13
01.12.2021 20:30
The Taliban involvement in drug trade was never a secret, however its dimension was never completely understood. Though they ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
O socrealizmu in katarzi: Nekaj desetletij v zgodovini norosti človeštva ne pomeni nič
20
29.11.2021 20:30
Vse življenje trdim, da je osnova tega sovraštva in zločinanevoščljivost. TudiKajnse je pokesal. Ah, da, trume ideologov se ... Več.
Piše: Pavle Okorn
Omikron pred vrati: Ne bi rad napovedoval še veliko slabših časov, a se temu žal ne morem izogniti
17
28.11.2021 21:00
O novi različici seva SARS-Cov-2, ki so jo prvič odkrili 9. novembra v Južni Afriki, vemo še zelo malo. Svetovna zdravstvena ... Več.
Piše: Milan Krek
Sojenje Elizabeth Holmes: Ugasla zvezda Forbesove lestvice milijarderjev
8
28.11.2021 11:00
Prodor Elizabeth Holmes med smetano v Silicijevi dolini je bil bleščav v vseh ozirih in ni brez razloga spominjal na zvezdniški ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Tri vprašanja za ministrstvi moči in sile ali zakaj je gradnja NUK II in Digitalne nacionalne knjižnice nujna
9
27.11.2021 21:30
Za gradnjo NUK II smo vsi! Tako eni kot drugi, tako levi kot desni. Vsi vmes in mi anarhisti. Zakaj se zakonodajalci ne držijo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Rimljan v Emoni (1/2): Med vsemi ljubljanskimi aktivnostmi, za katere si ne bi nikoli mislil, da jih bom počel, je tudi tek
8
26.11.2021 21:00
Valerio Fabbri ni le italijanski novinar, ki živi in dela v Ljubljani, ampak je tudi tisti Rimljan, ki se je preselil v ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Zamolčana alternativa: Včasih se zdi, da mnogim ustreza nenehno izredno stanje, ker potem ni dialoga o resničnih problemih
18
25.11.2021 22:00
Volitve v Državni zbor se približujejo, kar se pozna v vse večji medijski histeriji, ki pa žal dodatno potencira preživeto ... Več.
Piše: Bojan Dobovšek
Velika koalicija: Politika niso predvolilne zaobljube o izključevanju, politika je umetnost možnega
15
24.11.2021 23:59
Ali je Slovenija že dovolj zrela za t.i. veliko koalicijo, bo osrednje vprašanje, s katerim se bosta soočili slovenska politika ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Gospod Šarec, spet vas opozarjam: Umirite se in ne grozite, koga vse boste zamenjali, saj veste, da bomo zamenjali vas; če ne prej, pa po štirih letih mandata!
16
23.11.2021 23:32
Prestopili smo mejo. Stanje je obupno in minister za zdravje kliče na pomoč vsakega, ki bi lahko pomagal. Iščemo tudi kadrovsko ... Več.
Piše: Milan Krek
Kot Romeo in Julija: Tragedija zamenjav dolgoletnih direktorjev državnih podjetij
16
21.11.2021 22:11
Bitka direktorjev državnih podjetij za ohranitev njihovih položajev me spominja na ljubezensko tragedijo Romeo in Julija. V svoj ... Več.
Piše: Ivan Simič
Hermann Nitsch v muzeju religij sredi poblaznelih relikvij
6
20.11.2021 21:30
Ravno Hermann Nitsch je študijski primer, v katerem vidimo, da ne obstaja dobra ali slaba umetnost, temveč umetnost, ki je blizu ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
"Nihče vam ne bo odgovoril, kam je šel dobiček od prodaje elektrike, tega ne boste nikoli izvedeli ..."
10
19.11.2021 20:58
Demokracija je, dobiti jasen odgovor na preprosto vprašanje 'Kam je šel dobiček od prodaje elektrike?' In demokracija je, ne se ... Več.
Piše: Miha Burger
KPK odgovarja Milanu Kreku: Izredne razmere ne morejo biti izgovor za odstopanje od načel javnega naročanja!
6
18.11.2021 19:00
Na portalu+ je bil 16. 11. 2021 objavljen komentar Milana Kreka z naslovom Virus nima partijske knjižice, udari vedno po vseh, ... Več.
Piše: Uredništvo
Slovenija povabljena na decembrski Vrh za demokracijo, Madžarska edina članica EU brez vabila
10
17.11.2021 21:22
Po nedavnem podnebnem vrhu na Škotskem, ki se je na žalost predvidljivo končal bolj z neuspehom kot uspehom, nas do konca leta ... Več.
Piše: Božo Cerar
Virus nima partijske knjižice, udari vedno po vseh, naših in vaših. To je preprosta logika narave, ki ni politično obarvana, ampak sloni na Darwinovih predpostavkah!
17
16.11.2021 20:11
Zdravniki se moramo boriti za zdravje in življenje in ne za smrt; pri nas mora biti življenje ljudi pred politično opredlitvijo ... Več.
Piše: Milan Krek
Po koncu svetovnega podnebnega vrha v Glasgowu: Načrt B ne obstaja!
11
14.11.2021 22:59
Donald J. Johnston je nekdanji generalni sekretar Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) in večkratni minister ... Več.
Piše: Donald J. Johnston
Skupaj naprej! Z lažno solidarnostjo in pogrebom etike bomo hitreje na cilju!
14
14.11.2021 11:00
V oddaji Skupaj naprej! niste izvedeli, da so Danci, Švedi, Švicarji, Nemci ali po novem tudi Avstralci, ki sicer doživljajo ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Leonid Šejka: Največja premetenost Satana je v tem, da nas je prepričal, da ne obstaja
8
13.11.2021 19:00
Zbolel sem za covidom, seveda sem bil pred tem cepljen. Kot večina, dvakrat. Menim, da je ravno cepljenje pomemben dejavnik, da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Velika koalicija: Politika niso predvolilne zaobljube o izključevanju, politika je umetnost možnega
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.751
02/
Kurz nas gleda, Slovenci smo daleč preveč popustljivi, ko gre za naše politike in njihove zlorabe!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.487
03/
Zamolčana alternativa: Včasih se zdi, da mnogim ustreza nenehno izredno stanje, ker potem ni dialoga o resničnih problemih
Bojan Dobovšek
Ogledov: 1.571
04/
O socrealizmu in katarzi: Nekaj desetletij v zgodovini norosti človeštva ne pomeni nič
Pavle Okorn
Ogledov: 1.532
05/
Sojenje Elizabeth Holmes: Ugasla zvezda Forbesove lestvice milijarderjev
Simona Rebolj
Ogledov: 1.587
06/
Omikron pred vrati: Ne bi rad napovedoval še veliko slabših časov, a se temu žal ne morem izogniti
Milan Krek
Ogledov: 1.250
07/
Tragedija na Soči: Za smrt desetletnega Jaše še nihče ni odgovarjal, kar je nov dokaz "vrhunskega" slovenskega pravosodja
Uredništvo
Ogledov: 974
08/
Gospod Šarec, spet vas opozarjam: Umirite se in ne grozite, koga vse boste zamenjali, saj veste, da bomo zamenjali vas; če ne prej, pa po štirih letih mandata!
Milan Krek
Ogledov: 2.222
09/
Will the Taliban curb drug trade, the economic backbone of Afghanistan?
Valerio Fabbri
Ogledov: 904
10/
Rimljan v Emoni (1/2): Med vsemi ljubljanskimi aktivnostmi, za katere si ne bi nikoli mislil, da jih bom počel, je tudi tek
Valerio Fabbri
Ogledov: 1.027