Komentar

Kdor ne bo mislil, bo letel ven

Obeležujemo stoletnico rojstva Dimitrija Bašičevića Mangelosa in Josepha Beuysa. Ravno Mangelos je bil tisti, ki me je spodbudil k projektiranju lastne smrti kot najvišje stopnje dramatičnega. V Šidskem manifestu iz leta 1977 je predvidel leto svoje smrti - leto 1987 - in ta napoved se je izkazala za popolnoma točno. Beuys pa je želel vzpostaviti politično stranko za živali. Problematiziral je dejstvo, da živali ne morejo o ničemer odločati, človekovo delovanje pa tako usodno vpliva na njih. Beuysova umetnost je bila zadnji poizkus v XX. stoletju, da se zgradi nova človeška skupnost, popolnoma drugačna od militantne nacistične, ki ji je sam v mladosti pripadal.

28.08.2021 22:43
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   razstava   Beograd   Goethe inštitut   Dimitrij Bašičević Mangelos   Joseph Beuys   transparentnost   globus

Beuys je deloval radikalno javno, živel pa je v nikoli dokončanem predavanju. Mangelos je deloval nasprotno - prikrito, a vizualno natančno. Paradoksalno, oba sta bila totalno transparentna. Oba sta jasno izražala svojo željo po heterotopičnosti. Svoje protokoncepte sta prenašala v transparente vizualne manifestacije, ki bodo s prihajajočimi generacijami zaživele svoje polno življenje.

Povod za moj današnji premislek o vizualni umetnosti je razstava z naslovom Kdor ne bo mislil, bo letel ven. Otvoritev je bila pred tremi dnevi v Beogradu, posvečena je stoletnici rojstva Dimitrija Bašičevića Mangelosa in Josepha Beuysa. Razporejena je v treh manjših projektnih prostorih: v umetniškem prostoru U10, v Goethe inštitutu in v Novi galeriji vizualnih umetnosti (NGVU). Razstavo sem si ogledal skupaj s prijateljico Marianne iz Berlina, ki trenutno živi v Istanbulu, in z Byörnom iz Stockholma, ki trenutno živi v Londonu. Na dan otvoritve smo sedeli na terasi hotela Mama Shelter in se pogovarjali o preteklih mesecih, ki smo jih preživeli v virusni resničnosti. Ker v besedilih ne zapisujem dnevniških situacij, temveč umetniške interpretacije, pojasnila in paradokse, kar naj bi komentarji sicer tudi bili, bom bisteveno iz našega pogovora povzel z dvema stavkoma iz Byörnove najnovejše knjige: "Vse bodoče moramo poiskati v transparentizmu. V odnosu do večinskega koruptivnega sveta."

 

Na samem začetku komentarja beseda tedna korupcija: (lat. corruptio), kvarjenje največkrat nravi, pokvarjenost, podkupljivost. Koruptiven je tisti, ki izrablja družbeni položaj, da moč uporablja za izprijene namene. Naj v uvodu opišem še eno situacijo, povezano s "transparentizmom". Na nedavnih demonstracijah sem opazil mladeniča, ki je imel v rokah lepo izdelan transparent iz aluminijskih konstrukcij. Transparentni del je bil narejen iz prozornega materiala. Na njem pa je bil napis: Zahtevam transparentnost!

 

Toliko za uvod! 

 

Delo Dimitrija Bašičevića Mangelosa in Josepha Beuysa sem pred vami posamično že osvetljeval. Toda nikoli ni odveč premišljevati o njunih umetniških naporih, sploh če so ti primerjalno postavljeni, kar se redko zgodi. Izoblikovala sta si diametralno nasprotne osebne mitologije, ki sta jih razvila do visoke stopnje formativne skladnosti. Oba umetnika - oba projektatorja! Na razstavi smo si ogledali Mangelosove umetnine, ki jih je za to priložnost izbrala kustodinja, umetnostna zgodovinarka dr. Ivana Bašičević Antić, Mangelosova vnukinja. Beuyseve razstavljene umetnine pa so prišle iz zbirke Karla Heinza Rummenya.

 

V predstavitvenem zvezku lahko preberemo kratko a izvrstno primerjalno besedilo dr. Ivane Bašičević Antić.         Izpostavila je skupne imenovalce in opozicije: Revolucionirala in širila sta razumevanje pojma umetnost! Povezal ju je duh časa, ki je nastopil takoj po drugi svetovni vojni. V njej sta se inteznivno srečevala s smrtjo. Mangelos, ki je sicer živel med vojno na Dunaju, se je srečal s smrtjo presežnega slikaraja Save Šumenovića, ki so ga ubili ustaši, fašistični podrepniki. Sava Šumanovič je bil njegov sosed v rojstnem Šidu: Paysages de la guerre, paysage de la mort so črni monokromi, ki jih je Mangelos slikal v svoje zvezke. Skupaj s črkami, ki manifestirajo elementarnost (sistema) in nove začetke.

 

(Digresija: Lokalnim oblastem v Šidu bi predlagal, da na vstopno, krajevno tablo napišejo - To je mesto Save Šumanoviča in Mangelosa. Konec digresije.)

 

Mangelos in Beuys sta bila rojena istega leta 1921, umrla pa sta v kratkem razmaku. Mangelos leta 1987, Beuys leto dni prej. Povezujemo ju s proto konceptualizmom. Sam termin - konceptualizem pa izhaja iz besedil umetnika Sol Le Witta. S svojimi otvoritvenimi metodami sta omogočila mladim umetnikom nove umetniške prodore in širitve. Vzpostavljala sta presenetljive umetniške objekte in uveljavljala nepričakovane materiale. Mangelos: šolske tablice - globuse / Beuys: mast - med. 

 

V biroju za neposredno demokracijo: Beuys je zagovarjal idejo socialne skulpture, v katero se lahko vplete čisto vsak in postane umetnik. Na razstavi lahko vidimo znamenito shemo: Da! Ne! Za neposredno demokracijo. In zakaj Da in zakaj Ne! Radikalno povedano - vsak je dolžan postati umetnik! Še bolj radikalno povedano, socialna skulptura povezuje človeka, živali in rastline. V trenutku, ko se socialna skulptura sproži, ni več možna vladavina diktata.

 

Svoja predavanja je probrazil v umetniško formo. Poslušalce predavanj je spremenil v gledalce performansa. Med predavanjem - performansom je na šolsko tablo s kredo risal črte spomina na koordinate predavanja. Porisane table pa je v naslednjem procesualnem koraku razstavljal. Postale so ikone spomina na predavanje.

 

Naj vas spomnim, da poznamo tri vrste spomina: čutni spomin, kratkoročni ali delovni spomin in dolgoročni spomin. Umetniška težnja je, da se z dolgoročnim spominjanjem zavemo določenih travmatičnih dogodkov. Kognitivni aparat pa jih želi pozabiti. Izbrisati. V dolgoročnem spominu se podatki obnavljajo s pomočjo ponavljanja. Tudi zato je ponavljanje v umetnosti in nasploh pomembno.

 

Beuys je želel vzpostaviti politično stranko za živali. Problematiziral je dejstvo, da živali ne morejo o ničemer odločati, človekovo delovanje pa tako usodno vpliva na njih. Beuysova umetnost je bila zadnji poizkus v XX. stoletju, da se zgradi nova človeška skupnost, popolnoma drugačna od militantne nacistične, ki ji je sam v mladosti pripadal. Radikaliziral se je s svojimi javnimi nastopi. Postal je totalno javen. Transparentiziral se je!

 

Mangelos pa je presegal vizualno z manifesti in z vizualno-tekstualnimi paradoksi. Zasebni eskperiment je izvajal v popolni tajnosti. V času, ko je uradno opravljal delo zgodovinaraja umetnosti v galeriji primitivne umetnosti danes Naivne umetnosti.

 

Mutabor: Izstopati / ali vstopati / v preteklost / kdo bi vedel, ali je bilo v sedanjem času, kar je bilo absolutno / nemogoče. V petdesetih letih je vzpostavljal umetniške serije, kot so tabula rasa, paysages, nostories, grafikoni, negation de la peinture, pythagore. V šestdesetih letih pa jih je prenašal na objektnost, kot so npr. globusi. Prebarval jih je s črno, zlato, belo in rdečo barvo. Na njih je s črkami opisoval stanja sveta. Konceptualiziral je našo bodočnost. Transparentiziral jo je!

 

Ravno Mangelos je bil tisti, ki me je spodbudil k projektiranju lastne smrti kot najvišje stopnje dramatičnega. V Šidskem manifestu iz leta 1977 je predvidel leto svoje smrti - leto 1987. Napoved se je izkazala za popolnoma točno. Dejansko je umrl leta 1987. Tega istega leta 1987 se je zgodila smrt igralke Deane Demšar, ki je bila povod in vzorok za konceptuaizacijo petdesetletne gledališke predstave Noordung :: 1995 - 2045!

 

Beuys je deloval radikalno javno, živel pa je v nikoli dokončanem predavanju. Mangelos je deloval nasprotno - prikrito, a vizualno natančno. Paradoksalno, oba sta bila totalno transparentna. Oba sta jasno izražala svojo željo po heterotopičnosti. Svoje protokoncepte sta prenašala v transparente vizualne manifestacije, ki bodo s prihajajočimi generacijami zaživele svoje polno življenje. Tako vidimo na razstavi v projektnem prostoru U10 poleg obeh mojstrov še pet umetnikov mlajše generacije, ki izhajajo iz podobnih izhodišč kot učitelja: Nadežda Kirčanski (1992), Sanja Latinović (1983), Slobodan Stošić (1989), Damir Stojnić (1972) in Luka Cvetković (1995). 

 

Luka Cvetković je soustanovil Inštitut za aplavz, v katerem raziskuje pozicijo gledalca med procesiranjem umetninškega dela in silo, ki premaguje umetniško dekorativnost. Pri Luki Cvetkoviću že na prvi pogled prepoznamo željo po transparentnosti v koruptivnem svetu. Ena njegovih umetniških akcij je bila organizirana kot demonstracija transparentov. 

 

Ko sem v Splitu trinajstleten prosil mati Ivanko, da mi kupi Mangelosov globus, ki jih je pod Peristilom prodajal umetnik Trokut, me je gladko zavrnila: Le kaj boš z njim, saj nima niti kontinentov? Naslednje leto, ko se je ponovila situacija, pa je bila totalno šokirana, ko je slišala koliko stane en globus. Še danes me večkrat vpraša: "Kaj bi storil z globusom, če bi ti ga takrat kupila?" Danes poznam odgovor: "Ivanka, z njim bi šel na demonstracije! Na belem globusu bi med dvema rdečima črtama pisalo z zlatimi črkami: Transparentizem!"

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
5
Ali se približujemo uničujoči jedrski III. svetovni vojni?
31
01.02.2023 20:00
Odločno obsojam rusko agresijo na Ukrajino in podpiram vsakršno pomoč Ukrajini, da ohrani polno državno suverenost. Ob vse ... Več.
Piše: Marjan Podobnik
Finci in Estonci imajo lepi premierki, vendar to še ne more biti razlog za kopiranje njihovega zdravstvenega sistema
15
31.01.2023 23:59
Po novem imamo Strateški svet, ki ga vodi predsednik vlade. Imamo lastne strokovnjake, zato nam res ni treba kopirati tujih ... Več.
Piše: Milan Krek
Rusi ne prihajajo, Rusi so že dolgo tukaj med nami
8
31.01.2023 11:10
No pa smo poleg vseh dnevnih dogodivščin, političnih, modnih, protokolarnih, muzejskih peripetij v naši deželici dobili še pravo ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Avtokracija je navzven videti res trdna, a je navznoter v resnici izjemno šibka
12
25.01.2023 20:00
Mediji so eden pomembnejših segmentov vsake avtokracije. Večina medijev tako v državni kot v privatni lasti je oblasti ... Več.
Piše: Andraž Šest
7352 žalitev
12
24.01.2023 20:25
7352 evrov je znesek, ki naj bi ga predsednica Državnega zbora po uradnih podatkih zapravila na račun davkoplačevalcev za njen ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Kot v češki risanki A je to!: Zdravstvena reforma premierja Goloba in ministra Loredana
16
23.01.2023 22:15
V vladne sobane se je naselil strah. Bojijo se sindroma Šarec, ko so mu koalicijski partnerji kljub opozorilom toliko časa ... Več.
Piše: Milan Krek
Gostujoče pero: Januar je pač tak mesec
24
22.01.2023 20:00
Lepota novega leta je v tem, da se ponovno obrne list. Četudi je življenje zvezna stvar, konec decembra vseeno potegnemo črto ... Več.
Piše: Anže Logar
Damnatio memoriae ali koga moti muzej, posvečen slovenski osamosvojitvi
18
21.01.2023 22:40
Odločitev vlade, da sledi predlogu ministrice za kulturo in združi Muzej slovenske osamosvojitve in Muzej novejše zgodovine ... Več.
Piše: Igor Bavčar
Tanki za Ukrajino: Dolgoletno nemško paktiranje s Putinom bo Evropo še drago stalo
23
20.01.2023 19:30
Kot že dvakrat v dobrih sto letih je Nemčija ponovno destruktivna sila Evrope. Nekoč so nemški tanki uničevali evropsko ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Opravičilo s kladivom
27
17.01.2023 20:00
Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan je naredil napako v odločilnem trenutku. Nemudoma, pred vsemi televizijskimi kamerami ... Več.
Piše: Milan Krek
Uredniški komentar: Minister za finance kot blagajnik
14
16.01.2023 20:32
V normalni državi je minister za finance steber stabilnosti, kreator jedrne politike vlade. Pogosto celo bolj pomemben kot ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Politična satira: Kako so Nataša, Urška in Robert vrnili ugled najvišjim državnim funkcijam
10
13.01.2023 23:00
Prejeli smo magnetogram sestanka predsednice republike, predsednika vlade in predsednice državnega zbora o vrnitvi načetega ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Nova svetovna ekonomija: Ko bomo sprejeli realnost večpolarnega sveta, bomo lahko rešili probleme, ki so se nam izmikali
23
12.01.2023 20:00
To novo serijo kolumn odpiram v novem letu in novem začetku za Brazilijo z inavguracijo predsednika Lule da Silve. Njegovi ... Več.
Piše: Jeffrey Sachs
Kitajsko leto zajca: Kaj nas letos najverjetneje čaka v mednarodni politiki
12
11.01.2023 20:30
Novo leto močno spominja na svoje tri brate, 2020, 2021 in 2022. Zapletena družina. Videti je, kot da se zgodovina ponavlja. ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Država kot Radio GA GA
21
10.01.2023 19:43
Zadnje čase se novice mainstream medijev berejo kot satirični portali. Ustvarjalci slednjih pa imajo vedno lažje delo, saj se ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Minister za katastrofe v zdravstvu prikriva, da je brez osebnega zdravnika v resnici skoraj 190.000 ljudi!
36
08.01.2023 19:00
Izredne razmere v zdravstvu, ki jih minister za zdravje patološko zanika, vnašajo hudo diskriminacijo, neenakost med državljane. ... Več.
Piše: Milan Krek
Fenomen Lažgoše: Razvpita proslava, ki skruni vojno grobišče in tepta spoštovanje do umrlih
40
07.01.2023 00:50
Politične norije na grobu v Dražgošah povedo, da jim groba sploh ni mar. Kljub večkratnim opozorilom se požvižgajo na 8. člen ... Več.
Piše: Jože Dežman
Vse kočije Urške Klakočar Zupančič
23
05.01.2023 23:25
Natanko na prvi dan novega leta je predsednica Državnega zbora poskrbela za pravi skandal: na tradicionalni novoletni koncert ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O spodobnosti, patru Rupniku in Prešernovi nagradi
15
03.01.2023 20:00
Poudarjeno govorjenje o svobodi, ki označuje sleherni totalizirajoči ideološki diskurz, je pač znak, da sta tako svoboda kot ... Več.
Piše: Marjan Frankovič
Med socializmom in kapitalizmom: Joc Pečečnik odgovarja Urški Klakočar Zupančič
23
02.01.2023 21:30
Potem ko je predsednica Državnega zbora Urška Klakočar Zupančič v novoletnem intervjuju za spletni portal Siol okrcala Joca ... Več.
Piše: Joc Pečečnik
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Kot v češki risanki A je to!: Zdravstvena reforma premierja Goloba in ministra Loredana
Milan Krek
Ogledov: 1.836
02/
7352 žalitev
Tilen Majnardi
Ogledov: 1.776
03/
Odgovor na vprašanje, kdo najbolj ogroža Rusijo, je enostaven: Rusija.
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.637
04/
Finci in Estonci imajo lepi premierki, vendar to še ne more biti razlog za kopiranje njihovega zdravstvenega sistema
Milan Krek
Ogledov: 1.040
05/
Avtokracija je navzven videti res trdna, a je navznoter v resnici izjemno šibka
Andraž Šest
Ogledov: 1.227
06/
Rusi ne prihajajo, Rusi so že dolgo tukaj med nami
Tilen Majnardi
Ogledov: 1.132
07/
Manevrskega prostora za višje plače v Sloveniji na žalost takorekoč ni
Bine Kordež
Ogledov: 1.186
08/
Ali se približujemo uničujoči jedrski III. svetovni vojni?
Marjan Podobnik
Ogledov: 914
09/
Gostujoče pero: Januar je pač tak mesec
Anže Logar
Ogledov: 2.622
10/
Izključitev Rusije iz sistema SWIFT je priložnost za Kitajsko in za internacionalizacijo juana
Valerio Fabbri
Ogledov: 567