Planinski vestnik je najstarejša slovenska revija, ki nepretrgoma izhaja še danes. Prvo številko je februarja leta 1895 izdalo Slovensko planinsko društvo, predhodnik Planinske zveze Slovenije (PZS), ki je nastalo le nekaj let prej, v viharnem času močnih narodnih čustev in velikih pričakovanj. Na naslovnico so izdajatelji napisali:

"Da slovensko planinsko društvo doseže svoj namen (izdajati, pospeševati in podpirati zanimljive planinoslovne spise in slike), sklenil je odbor 'Sl. pl. dr.' od leta 1895. počenši izdavati blagemu planinoslovstvu posvečen mesečnik, kateri bode objavljal zanimljiva predavanja in različne planinoslovne spise in slike."  

Od takrat je minilo 126 let, v tem času je revija nekajkrat stala na robu propada, preživela pa je tri vojne, zamenjala dva formata in samo osem glavnih urednikov ter ostala zvesta svojemu izročilu. Oblikovala jo je plejada izjemnih piscev, ki so slovenski kulturni prostor zaznamovali tudi z ohranjanjem slovenskega jezika in bogate gorniške dediščine.

"Revija je lahko preživela in živi tako dolgo časa predvsem zato, ker nikoli ni bila komercialna. Če bi jo kdaj v preteklosti prevzela pod okrilje kakšna časopisna hiša, je danes verjetno ne bi bilo več. Dobička namreč revija nikoli ni prinašala. Uredništvo revije ni bilo nikdar profesionalno, vedno so jo urejali in ustvarjali zanesenjaki, ki so v tem svojem delu našli zadovoljstvo in veselje in ne iskali gmotnih koristi. To je tako kot v gorah, kjer pravimo, da radi zahajamo v nekoristni svet, vendar ne vemo zakaj. Ker so tam, ker je tam lepo in ker nas gore izpolnjujejo. Tudi mene in moje uredništvo delo pri Planinskem vestniku izpolnjuje", pravi Vladimir Habjan, urednik Planinskega vestnika od leta 2001.

Planinski vestnik je bil v vseh obdobjih zanesljivo zrcalo delovanja planinske organizacije, pa tudi slovenske gorniške kulture. Je odmev vsakokratnega stanja in kažipot do vrhov narodovega doživljanja gora. "Planinski vestnik je naš zvesti spremljevalec, kot verno zrcalo delovanja planinske organizacije in dogajanja v gorah. S privlačno vsebino, v sliki in izbrani besedi, spoštljiv do preteklosti in zazrt v prihodnost. Z veseljem ga odpremo in ponosni smo nanj", pravi predsednik PZS Jože Rovan.

Planinski vestnik je namenjen planincem, alpinistom, smučarjem, kolesarjem, jamarjem in vsem, ki jih svet zanima in bi ga radi poznali. Zapisuje informacije o dogajanjih v planinstvu, od organizacijskih, društvenih in družbenih do športnih in na odpravah; objavlja znanstvene in strokovne članke iz zgodovine planinstva, orografije, vremenoslovja, glaciologije, speleologije, toponimije in drugih ved, pa tudi planinsko-alpinistične potopise, članke o naravi in varstvu narave, leposlovne prispevke, pesmi in slovstvene ocene.

V 126 letih neprekinjenega izhajanja je izšlo skoraj 1300 številk revije na več kot 55.000 straneh in pri njihovem ustvarjanju je sodelovalo skoraj 11.000 avtorjev.  Pred desetimi leti so snovalci Planinskega vestnika poskrbeli za popolno digitalizacijo vseh izdaj, številke od leta 1895 naprej pa so prosto dostopne na spletu in opremljene z elektronskim kazalom, zato je Planinski vestnik zanesljiva kronika dogajanj, ki pomagajo razumeti čas. "Naši zvesti naročniki so temelj obstoja te revije. Sploh ni malo primerov, ko je bil nekdo naročnik dolga desetletja, po tem pa je naročnino za njim prevzela naslednja generacija. Verjetno je revija v tem smislu svojevrsten fenomen, ampak v resnici niti ni presenetljiv. Tudi ljubezen do gora se od starih staršev velikokrat prenaša na njihove otroke in kasneje na vnuke", dodaja urednik Planinskega vestnika Habjan.

Od leta 2010 Planinski vestnik izhaja v večjem formatu in se lahko primerja z najuglednejšimi gorniškimi revijami v svetu. Je sodoben in ugleden medij, ki se zna prilagajati spremembam. "Veseli nas, da je država prepoznala vlogo, ki jo ima revija v slovenskem prostoru. Državno odlikovanje je nagrada za vse, ki so revijo ustvarjali v preteklosti in jo danes ustvarjamo ter s tem pripomogli k njenemu obstoju in razvoju. Prav tako je priznanje za vodstvo planinske organizacije, ki je svoj medij vedno podpiralo. Znana je misel nekdanjega predsednika PZS Mihe Potočnika, da je Planinski vestnik zadnja stvar, ki bo šla z zveze. Veseli in ponosni smo. S še večjim veseljem bomo z delom nadaljevali", zaključuje Vladimir Habjan.