Komentar

Prenova šolskega sistema je nujna, ne pa tudi zamenjava ene ideologije za drugo

Otroci so naše največje bogastvo in čas je, da jim tudi država to prizna, dokaže in pokaže. Glede na čase in potrebe trga dela močno raste vrednost obrtniških, podjetniških in umetniških poklicev. Zato je potrebno posodobiti srednješolski sistem in pomagati srednjim šolam, da postanejo še boljše, konkurenčnejše in usklajene s potrebami slovenskega gospodarstva in potrebami trga dela. Predvsem pa moramo večjo pozornost nameniti učenju osnov podjetništva ter krepiti samozavest naših otrok. Kot družba moramo osvojiti zavedanje, da želimo našim otrokom uspeh – in da je uspeh (tudi finančni) sprejet z odobravanjem, ne izključevanjem, nevoščljivostjo in kritiko. 

05.09.2021 22:00
Piše: Aleksandra Pivec
Ključne besede:   mladi   šolstvo   Slovenija   politika   desnica   levica   Slavoj Žižek   Jordan Peterson

Problem bega možganov je problem, ki nas mora resno skrbeti. Z njim se moramo resno soočiti ter poiskati prave rešitve in odgovore zanje. Za rešitev tega problema je potreben sistemski pristop reševanja problematike izobraževanja in zaposlovanja mladih.

Začetek novega šolskega leta je čas, ko intenzivneje razmišljamo o šoli in prihodnosti naših predšolskih otrok, šolarjev ter mladih nasploh. Takrat ne razmišljamo o šoli samo kot instituciji, ampak tudi o šolskem sistemu, mladih in njihovem položaju in prihodnosti v današnji družbi. Prav gotovo so mladi tista skupina, ki bo in že v največji meri čuti posledice, ki jih pušča pandemija Covid-19. Zato imajo željo, znanje in potencial postati aktivni sooblikovalci in soodločevalci na poti sprememb, toda za njihovo aktivno vključitev jih mora družba veliko bolj razumeti, slišati in upoštevati. Predvsem pa ustvarjati okolje, v katerem bodo svoje potenciale lahko enakovredno razvijali vsi mladi, ne glede na svoj socialni in družbeni status, ne glede na svoje talente in sposobnosti.

 

Stopnja dokončane izobrazbe mladih naj bi bila njihova vstopnica za morebitno boljšo možnost zaposlitve. A vsi mladi nimajo enakih sposobnosti in talentov, niti enakih možnosti za njihov razvoj. Zato je potrebno ustvariti okolje, v katerem bomo izenačili "vrednost" vseh poklicev in delovnih mest ne glede na izbiro in stopnjo izobrazbe. Žal takšnega vrednostnega sistema do danes nismo vzpostavili in družba še vedno stigmatizira mlade, ki ne dosegajo standardov, ki jih družba postavlja kot edine primerne in dovolj visoke. Mladi se množično izobražujejo do visokih stopenj izobrazbe, čeprav na trgu dela že dolgo primanjkuje obrtniških in poklicno izobraženih kadrov. Možnosti za zaposlovanje, ki jih narekujejo predvsem potrebe trga dela, je potrebno enakovredno zagotoviti za vse mlade, ki bodo v sodobnem času ter s sodobnim tehnološkim in izobrazbenim trendom, prilagojenem šolskem sistemu, pridobljena znanja lahko uporabili v svoji stroki in na delovnih mestih, ki jih s svojimi kompetencami dosegajo in za to prejeli tudi pravično plačilo. Samo na ta način bomo mladim dali možnost in pogoje, da bodo ostali v domačem okolju, ne pa bežali v tujino in tam svoje pridobljeno znanje vnovčili za napredek tujih delodajalcev in tujih lastnikov. Problem bega možganov je problem, ki nas mora resno skrbeti. Z njim se moramo resno soočiti ter poiskati prave rešitve in odgovore zanje. Za rešitev tega problema je potreben sistemski pristop reševanja problematike izobraževanja in zaposlovanja mladih.

 

 

***

 

 

Prenova šolskega sistema je nujna, ne pa tudi zamenjava ene ideologije za drugo. Posodobitev šolskega sistema si predstavljamo na način, ki podpira predvsem prednosti naših otrok, ne pa da išče njihove slabosti. Če parafraziram slovenskega ustvarjalca: Ne smemo več ubijati Einsteinov, ker so slabi v slovnici, ali Cankarjev, če so slabi v matematiki.

 

Sistem povprečnosti je nesamozavesten sistem. Osnovne šole morajo krepiti oboje, sistem podpore za otroke z učnimi težavami, kot tudi program za delo z nadarjenimi učenci. O nevralgičnih področjih našega šolstva že dolgo govorijo strokovna, politična in splošna javnost. Žal so se razmere zaradi epidemije še precej poslabšale. Neželene posledice šolanja oziroma izobraževanja na daljavo se odražajo na vrzelih v znanju, ki so velike in med učenci zelo raznolike. Vse to rezultira v slabši koncentraciji in zmogljivost za učenje in delo, slabši kakovosti znanja, psihosocialnih spremembah pri posameznih učencih, ki pri nekaterih vodijo v izolacijo, osamitev ali celo razne oblike nesprejemljivega vedenja. 

 

Programi vzgoje in izobraževanja so vsebinsko zastareli, pretežno normativno koncipirani ter stari deset in več let. Zato kot taki večinoma ne odgovarjajo več potrebam sodobnega časa. Pretirana normativna urejenost programov izobraževanja onemogoča avtonomno in fleksibilno odzivanje šol pri organizaciji in izvedbi pouka v izrednih razmerah, kot smo jo doživeli v času šolanja med pandemijo.

 

V šolski praksi preveč prevladuje tradicionalni pouk, temelječ na poučevanju in posredovanju znanja in vedenja, zapostavljajo pa se priložnosti za samostojno učenje in nadgradnjo ter izgradnjo znanja, kar omogočata le transakcijski in komunikacijski model poučevanja. V času izvajanja pouka na daljavo se je pokazalo, kako neenake so izobraževalne možnosti, pogojene z raznolikimi, v splošnem nezadostnimi didaktičnimi in digitalnimi kompetencami učiteljev.

 

Dovolj veliko zavedanje o tem, da želimo zares vzgajati in izobraziti zadovoljne in radovedne učence z visokimi pričakovanji in motivacijo za njihovo uresničitev, od nas zahteva spremembo šolskega sistema in šolstvo, ki bo dobro odgovarjalo potrebam sedanjosti in ki bo usmerjeno v prihodnost.

 

 

***

 

Otroci so naše največje bogastvo in čas je, da jim tudi država to prizna, dokaže in pokaže. Glede na čase in potrebe trga dela močno raste vrednost obrtniških, podjetniških in umetniških poklicev. Zato je potrebno posodobiti tudi srednješolski sistem in pomagati srednjim šolam, da postanejo še boljše, konkurenčnejše in usklajene s potrebami slovenskega gospodarstva in potrebami trga dela. Predvsem pa moramo večjo pozornost nameniti učenju osnov podjetništva ter krepiti samozavest naših otrok. Kot družba moramo osvojiti zavedanje, da želimo našim otrokom uspeh – in da je uspeh (tudi finančni) sprejet z odobravanjem, ne izključevanjem, nevoščljivostjo in kritiko.

 

Fakultete morajo imeti pogoje za čim večjo mednarodno konkurenčnost, razvojno povezanost s potrebami gospodarstva, lokalnih skupnosti in širšim okoljem. Zato moramo zagotoviti ustrezne pogoje, vire financiranja in sistemske rešitve, ki bodo tovrstno konkurenčnost in sodelovanje omogočale, da bodo primerljive z drugimi sistemi v Evropski uniji in po svetu tako v organiziranosti, kot tudi na nivoju zagotovljenih finančnih virov.

 

Mladi si že dolgo ustvarjajo globalno identiteto. Njihova identiteta je poleg svetovnega nazora, dognanj, pogledov na različne situacije in vrednostnega sistema družinskih vrednot pogojena tudi z nacionalno identiteto. Tudi nacionalna identiteta mladih je v globaliziranem času veliko bolj povezana z globalnimi nazori, bodisi političnimi, poslovnimi, digitalnimi, športnimi, družbenimi itn. Pomembno je, da mladih ne silimo v izbiro med narodnostno in globalno identiteto po sistemu izločanja (aut-aut), ampak da sta obe identiteti povezani. In ko mlade vprašate, na kaj so v Sloveniji ponosni, boste z njihovim odgovorom dobili tudi odgovor, kaj v družbi funkcionira in kaj ne, in na čem naj mladim prijazna družba v prihodnje temelji, v kaj naj vlaga. To so šport, kakovost izobraževanja in študija (predvsem naravoslovja), jezik, slovenska kulinarika, turizem ... Skratka, tiste kvalitete, ki so nam lahko v ponos in se vanje splača vlagati mnogo več kot danes.

 

Prav gotovo in na žalost se naša država danes ne more ponašati s podpornim okoljem, ki ga trenutno zagotavlja mladim podjetnikom, kmetom, umetnikom, raziskovalcem, športnikom in ostalim profilom. Ne moremo se preveč tolči po prsih s stanovanjsko politiko, razvojem, implementacijo digitalizacije in razvojno politiko ter odprtostjo Slovenije sodobnim globalnim dognanjem in dogajanju. Z angažiranjem v to smer bi zagotovo spodbudili tudi mlade, da jih zanima politika, da se vključujejo, so slišani in upoštevani ter aktivno vključeni v procese odločanja. Za to jih bomo animirali in vzpodbudili le, če jim bomo dali občutek, da so njihove zahteve, mnenje in pogledi slišani in upoštevani.

 

Naj kot pozitiven primer izpostavim naravoslovni in tehnični del visokošolskega študija, ki je v obstoječem razvojnem modelu absolutno prezrt, in ga bo potrebno posodobiti in krepiti, predvsem z vlaganji v naravoslovne in tehnične znanost. Težje pohvalim družboslovni študij, ki je bil vedno tisti, ki je angažiral mlade in njihove konstruktivne ali uporniške, kritične poglede, ko je bilo to najbolj potrebno. Družboslovni študij je seveda že po svoji naravi vpet v politična dogajanja in je vse bolj podrejen omenjenemu zastarelemu ideološkemu boju. Toda danes mladi družboslovci potrebujejo povsem drugačne pristope.

 

Na tej točki naj omenim globalni zvezdi Jordana B. Petersona in Slavoja Žižka. Zdelo se nam je, da bo njun medsebojni globalni (navidezni) boj rezultiral v dvigu kakovosti diskurza družboslovnega študija in pogledov tudi v Sloveniji. Mirno lahko namreč rečemo, da je Žižek temelj naše leve ideološke miselnosti, Peterson pa je blizu pogledom naše desnice, ki bi lahko uporabila njegove ideje v argumentaciji - a se to ni zgodilo. Naš politični boj levo in desno namreč ne temelji na svetovnonazorskih prepričanjih, ampak na povsem slovenskih "notranjih interesih". Mlade bi seveda takšen diskurz zanimal bolj kot ti interesni boji. 

 

Danes se sicer podobno kot v domačem prostoru tudi na globalni ravni krepi politična ideološka polarizacija, zato se domači nacionalizmi naslanjajo na boj za lokalne vrednote, običaje in navade. Čeprav po mojem mnenju slovenska politika še zdaleč ni nacionalistična ali celo fašistična v pravem pomenu besede (to terminologijo uporabljata naši polarizirani levica in desnica za medsebojno obračunavanje). Slovenska politika na obeh straneh je predvsem iztrošena in zastarela v dojemanju resničnih izzivov, ki so pred nami. Te pa mladi razumejo bolje. Obe strani politike pač potrebujeta druga drugo, ker v medsebojnem obračunavanju temelji njun obstoj. Večinski del političnih programov obeh političnih strani temelji na tem, kako onemogočiti nasprotno stran. Takšen program zagotovo ni nekaj, kar bi zanimalo mlade.

 

 

***

 

Mladi za večjo vključenost potrebujejo več motivacije, ki jim jo stroka in politika s svojimi dejanji ali ignoranco vztrajno odklanjata. Ne govorim o "mladih" v smislu političnih podmladkov, ki svojo neustvarjalnost nadomeščajo s tem, da napadajo vse in povsod, samo da ohranjajo svoje mesto v političnem nasledstvu zastarele slovenske politike. Ti mladi so že vključeni. Predvsem v proračunske vire, ki jih ohranjajo z agresivnim in nedostojnim izražanjem svojih nasprotovanj politiki (in politikom) in njenim odločitvam.

 

Govorimo o mladih, ki potrebujejo pozitivno motivacijo, da sprostijo svoje osebne in družbene ustvarjalne potenciale, da dejansko postanejo nosilci sprememb in prihodnosti. Zato pa moramo spremeniti tudi naše družbene poglede na življenje, preteklost in prihodnost. Temeljna dela naše literarne zgodovine so po večini mračna in pesimistična, kar je razumljivo. Slovenski narod se je stoletja boril za obstanek, identiteto, jezik in tudi za možnosti preživetja s kmetijstvom in gospodarstvom, ki sta stoletja pomenila trdo delo in mnoge preživete krivice. Ta dela, ki nas še vedno veliko naučijo, so danes ponovno del identitete (podzavestne) tudi naših mladih. 

 

Vendar je čas, da v te naše temelje pesimizma dodamo tudi primere optimizma, zmag in uspeha. Šport je pozitivna panoga, s katero se poistovetijo tudi mladi. In čeprav je slovenski šport izjemno uspešen, ostajata družba in družbeni model še vedno zelo negativna. Najbrž še niste videli trenerja ali selektorja, ki bi pred tekmo svoji ekipi predvajal slike, filme in zgodbe neuspeha, polomov, zlomov, padcev itd., in jim ob tem, pred pomembno tekmo, svetoval, da "naj se iz tega nekaj naučijo". Nasprotno, ekipi pokaže visok, željen cilj, visoko motivacijo, naslika zgodbo o uspehu, prikaže dosegljivo zmago. Se iz tega naš šolski sistem res ne zmore ničesar naučiti? Ali pa obstaja razlog, da tega ne želi?

 

 

***

 

Čas konstantnih kriz, ki nas spremljajo, kot je Covid-19, je čas za drzne ideje, širokopoteznost in ustvarjalnost, kajti vsaka kriza ustvarja priložnosti za nove ideje, za to pa seveda nujno potrebujemo drzne, pozitivne in odločne ustvarjalce. To so investicije za prihodnost. Ni cilj družbe, krize zgolj preživeti (čeprav je za mnoge v socialni stiski to edini cilj), ampak v njej najti priložnost, ustvariti kapital za prihodnost – za mlade in njihovo prihodnost (delo), za upokojence stabilno pokojninsko blagajno, za bolne hiter dostop do zdravstvenih storitev, za socialno šibke trajne rešitve socialnih stisk (tako materialnih kot psiholoških). 

 

Mnogi bodo rekli, da je takšen pogled utopičen, nerealen. Ni res. Politika je relativno enostaven posel, če ni potrebno stalno paziti, da z odločanjem in spremembami (reformami) ne posegaš v interesne skupine in sile iz ozadja (ki jih omenjata oba politična pola). Korak v pravo smer je že to, da pri izbiri kadrov dobita prednost strokovnost in sposobnost, ne pa strankarska pripadnost.  

 

Da bodo naši mladi lahko v Sloveniji uspešni in ponosni, morajo dobiti našo pozornost. Moramo jih začeti poslušati, prisluhniti njihovim potrebam in idejam ter jih resno vključevati v sprejemanje ključnih političnih odločitev. Mladih danes namreč ne zanimajo več politični spopadi različnih ideologij, še manj jih zanimajo spori, ki izvirajo iz njim daljne preteklosti. Mlade zanimata življenje danes in perspektiva njihovega življenja jutri. V to razpravo in odločanje jih bo treba vključiti. Zmotno mislimo, da so mladi politično apatični. Niso, zgolj priložnost, da z nami sooblikujejo rešitve na področjih, ki so zanje pomembna, jim je potrebno dati.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
11
Uredniški komentar: Medtem ko se svet bori z virusom, se bodo Slovenci pobili med sabo!
0
16.09.2021 21:45
Slovenski provincializem je v zadnjih dveh dneh spet prišel do izraza. Potem ko je drhal v sredo zvečer parlament obmetavala z ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Četudi bi bila Slovenija res pripravljena na revolucijo, major Troha ni človek, ki bi jo lahko vodil
11
15.09.2021 21:31
Slovenija je raj za anticepilce. Ljudje niti lastnih otrok nočejo dati cepiti proti hudim otroškim boleznim, kaj šele da bi se z ... Več.
Piše: Ana Jud
Hipotetično se lahko sprašujem, ali je tudi Marjan Šarec del proticepilskega gibanja
13
14.09.2021 22:59
Nekdanji predsednik vlade Marjan Šarec ve vse. On je prepričan, da delam slabo in da me je potrebno zamenjati. Kako se lahko ... Več.
Piše: Milan Krek
Kriptopahor, s.p. ali polemika o predlaganem zakonu o "obdavčenju kriptonaložb"
8
13.09.2021 21:00
Spoštovani gospod profesor, ali ne bi bilo bolje, da se prej posvetujete s strokovnjaki s področja virtualnih valut in ... Več.
Piše: Ivan Simič
Svetloba je za arhitekta vir energije in misterij neskončne globine
4
12.09.2021 22:00
Svetloba je v teh vročih in suhih delih arabskega sveta pridušena, prah se dviga s sapico in mističnost dni je ... Več.
Piše: Robert Klun
"Ni več vprašanje, kaj lahko digitalno naredi za nas, temveč kaj lahko mi naredimo za digitalno."
3
11.09.2021 23:33
Glede na vse pretrese, ki smo jih doživeli v preteklem letu in pol, je postalo jasno, da človeštvu zmanjkuje časa pri ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Bolje najbrž ne bo nikoli: 11. september, dvajset let kasneje
9
10.09.2021 22:50
V množici analiz, študij in razmišljanj o obdobju po 11. septembru 2001 pogrešam eno samo, preprosto ugotovitev: da danes živimo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Recenzija: Udbovski učbenik, osnovni tečaj
8
09.09.2021 20:00
Udba je kratica za službo Uprava državne bezbednosti, ki je dolga leta delovala kot jugoslovanska tajna policija. Čeprav ... Več.
Piše: Ana Jud
"Ko sem prišel na NIJZ, sem dobil epidemiologe praktično s svinčnikom in papirjem v času svetovne digitalizacije tega področja."
21
07.09.2021 21:00
Kljub temu, da cepljenje počasi, a vztrajno napreduje in da je danes polno cepljenih že prek milijona prebivalcev Slovenije, je ... Več.
Piše: Milan Krek
Ko dojameš, da so med nami tudi novinarji, ki so za nekaj evrov pripravljeni spisati marsikaj, je najbolje zamahniti z roko
10
06.09.2021 21:05
Še pred kratkim sem pri tistih, ki so o meni pisali neresnice, namesto pomoči sodišča iskal napake v njihovem življenju in sem ... Več.
Piše: Ivan Simič
Nedeljska pridiga: Kaj bi mi brez sovražnega govora
6
05.09.2021 11:00
Razmah sovražnega govora v Sloveniji je le eden izmed simptomov vsebinskega deficita. Večina ljudi je zadovoljna, da lahko ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Prostor umetnosti ni nič drugega kot dediščina bojev za osvoboditev
2
04.09.2021 23:08
V zadnjih letih, odkar pišem umetniške refleksije, sem bil kar nekajkrat v skušnjavi, da bi napisal razdiralne kritike o lokalni ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Janše na volitvah ne more premagati opozicija, Janšo lahko z oblasti vržejo le anticepilci
12
03.09.2021 21:00
Opozicija njegovega veličanstva, maršala osamosvojitve, se zaman trudi. Tudi mainstream mediji po nepotrebnem zganjajo histerijo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Nekaj je grozno narobe s svetom, v katerem odrasli, razgledani in izobraženi ljudje postajajo teoretiki zarot
17
02.09.2021 20:00
Zadnjič sem zapisala, da bi cepljenje moralo biti obvezno, kajti edino tako bi se izognili četrtemu valu korone. Prijatelj ... Več.
Piše: Ana Jud
Aktivni državljan in večja transparentnost pri trošenju našega javnega denarja
6
01.09.2021 21:59
O Aktivnem državljanu pišem na tem portalu že od junija 2016 pa vse do danes; kako lahko njegovo sodelovanje pomaga pri ... Več.
Piše: Miha Burger
Med Saigonom in Kabulom: Ali Združene države Amerike res izgubljajo vojne?
17
30.08.2021 20:50
ZDA torej ne širijo demokracije, temveč jo zagotavljajo dozirano, na žličko, kar sicer prinaša znosnejše življenje v zrušenih ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Gospod ravnatelj, živimo v 21. stoletju in ne v 18. stoletju; pridite nazaj v 21. stoletje.
14
30.08.2021 08:38
Šele pred kratkim sem končno prišel do originalnega popularnega pisma enega od slovenskih osnovnošolskih ravnateljev. V pismu v ... Več.
Piše: Milan Krek
Njegovi dve stoletji - hommage Borisu Pahorju
6
29.08.2021 11:00
Boris Pahor je zadnji ali pa vsaj eden zadnjih še živečih pričevalcev obeh svetovnih morij in treh totalitarnih režimov. Eden ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Kdor ne bo mislil, bo letel ven
5
28.08.2021 22:43
Obeležujemo stoletnico rojstva Dimitrija Bašičevića Mangelosa in Josepha Beuysa. Ravno Mangelos je bil tisti, ki me je spodbudil ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
V Kliničnem centru že več kot sto praznih postelj, ker ni dovolj medicinskih sester, ki bi skrbele za bolnike!
17
26.08.2021 20:03
Slovenskemu zdravstvu neposredno grozi hud problem, ki lahko v kratkem času še dodatno in drastično zmanjša obseg dejavnosti. To ... Več.
Piše: Marko Noč
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Ko dojameš, da so med nami tudi novinarji, ki so za nekaj evrov pripravljeni spisati marsikaj, je najbolje zamahniti z roko
Ivan Simič
Ogledov: 2.659
02/
Recenzija: Udbovski učbenik, osnovni tečaj
Ana Jud
Ogledov: 1.800
03/
Hipotetično se lahko sprašujem, ali je tudi Marjan Šarec del proticepilskega gibanja
Milan Krek
Ogledov: 1.678
04/
"Ko sem prišel na NIJZ, sem dobil epidemiologe praktično s svinčnikom in papirjem v času svetovne digitalizacije tega področja."
Milan Krek
Ogledov: 1.845
05/
Četudi bi bila Slovenija res pripravljena na revolucijo, major Troha ni človek, ki bi jo lahko vodil
Ana Jud
Ogledov: 1.225
06/
Kriptopahor, s.p. ali polemika o predlaganem zakonu o "obdavčenju kriptonaložb"
Ivan Simič
Ogledov: 1.304
07/
Bolje najbrž ne bo nikoli: 11. september, dvajset let kasneje
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.193
08/
Visoka gospodarska rast v Sloveniji je rezultat občutno višjih plač v javnem sektorju in državnih subvencij
Bine Kordež
Ogledov: 1.138
09/
Janše na volitvah ne more premagati opozicija, Janšo lahko z oblasti vržejo le anticepilci
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.428
10/
Svetloba je za arhitekta vir energije in misterij neskončne globine
Robert Klun
Ogledov: 816