Ko je Steve Jobs zbolel za rakom trebušne slinavke, je diagnozo nonšalantno vrgel čez ramo, prepričan, da genij, kakršen je dejansko bil, zmore tudi najhujše bolezni sam pozdraviti. Sprva je zanikal uradno medicino. Zanikal je znanost. Nalivati se je začel s pomarančnim sokom in jesti izključno vegansko hrano, predvsem orjaške količine presnega korenja. Samega sebe je prepričal, da lahko človek z lastno voljo doseže vse. Kar je eno od temeljnih načel alternativne medicine. Z lastno voljo in močjo pozitivnih misli naj bi človek uspel premagati marsikatero zdravstveno tegobo, piše v Učbeniku življenja znameniti psiholog Martin Kojc, pa tudi številne druge knjige poudarjajo moč samorefleksije. Mimogrede naj omenim, da je bila dotična Kojčeva knjiga ljuba tudi Janezu Drnovšku; po nekaterih informacijah naj bi mu jo, ko je hudo zbolel, podaril ravno dolgoletni politični konkurent Janez Janša. Žal se tudi najboljši nameni včasih izjalovijo in Drnovška, ki sicer nikoli ni zanikal uradne medicine, je smrt že pred leti odpeljala v onostranstvo. Jobs pa se je v roke znanosti predal šele, ko je rak že močno napredoval in ga nazadnje tudi pokopal. 

Upam, da iz obeh primerov vidite, da se je smrti nemogoče izogniti. Smrt je del življenja. Prej ali slej bomo umrli vsi in to ne glede na to, kakšen način zdravljenja bomo izbrali ob določeni bolezni. Morda sploh ne bomo bolni. Morda bomo povsem zdravi prečkali cesto, pravilno, pri zeleni luči, pa bo prihrumel avto in nas razbil na koščke. Vse je možno. Tudi zdravi ljudje umirajo.

Zato sem dokončno sita proticepilno naravnanih fanatikov, ki mi kar naprej napovedujejo, da bom kmalu umrla. Perfidno. Češ, Ana, tik-tak, tik-tak … Resnično bizarne reči mi pišejo na Facebook. Sem omenila že zadnjič in se ne bom ponavljala. Mar tik-tak velja samo za cepljene, za necepljene pa ne? Vi, necepljeni, si čisto zares domišljate, da boste živeli večno? Ali še zabavneje, vi, necepljeni, se boste na smrtni postelji lahko hvalili, da boste umrli zdravi, mar ne, mi cepljeni bomo pa izdihnili ob stokanju, oh, ko se vsaj ne bi cepil, potem bi lahko tudi jaz umrl zdrav! Kot da je to pomembno! Ko si mrtev, si mrtev. Enako je, ko si neumen, pravi stara šala. Ko si neumen, si neumen in tega ne veš, razlaga Dunning-Krugerjev sindrom. Ko si mrtev, pa se ravno tako ne zavedaš, da si mrtev. 

Življenjska doba človeka se zaradi napredka v znanosti hitro podaljšuje, število prebivalcev na planetu pa še naprej raste in šteje že skoraj 8 milijard ljudi. To je čista statistika, ki proticepilcem nikakor ni v prid. Če bi nas medicina in farmacija hoteli ubijati, bi se število svetovne populacije manjšalo, življenjska doba pa bi se krajšala. Poleg tega mi je nerazumljivo, čemu bi si nekdo za iztrebljanje človeštva izbral neke sorte trapasti koronavirus, če pa bi iz enega od laboratorijev v ZDA ali v Rusiji lahko izpustil sev črnih koz in se naslajal ob štetju mrtvih. Obstaja kopica lažjih in hitrejših načinov depopulacije, zato so teorije o hudobnem respiratornem virusu oslarije.

Nekdo pripomni, pa pa saj nas špricajo tudi s chemtrailsi … Ah, vdam se.

Znani žvižgač Edward Snowden pravi, da ljudje želijo verjeti v teorije zarote zato, ker jim te pomagajo osmisliti življenja. Vsi mi se česa v življenju oprimemo. Bodisi kariere bodisi družine. Obstajajo pa norci, ki se oprimejo tovrstnih teorij in si življenja osmislijo s prepričanjem, da ima nad njimi ves čas kontrolo nekdo drug. Podobno je z verskimi blazneži. Ali fanatičnimi iskalci neznanih letečih predmetov. Ali s sovražniki Janeza Janše. Na eni od televizijskih postaj sem zasledila izjavo, da si je koronavirus izmislil Janša, da bi si nas podjarmil. No, to je že bolezensko sovraštvo. Tudi sicer imajo proticepilsko usmerjeni posamezniki sila zanimive življenjske profile.

V spomin se mi prikrade znanka, bivša narkomanka, zasvojena s kokainom in sladoledom. Slednje je izraz za 3-mmc substanco, relativno novo sintetično drogo in psihoaktivno snov, na evropskih tleh pa praktično ni čiste robe, vse je večkrat pomešano z najrazličnejšimi snovmi, tudi življenjsko nevarnimi. No, in ta oseba, ki je požrla in posnifala vse, kar ji je kdo ponudil, je sedaj kar naenkrat vzorna nasprotnica cepljenja. Razlog? Strupa pa ja ne dovoli spustiti v lastno telo. Naj razume, kdor more. Jaz ne razumem. Roba z ulice je v redu, zdravila iz lekarne so pa strup.

V misli mi pade tudi punca, ki se že vrsto let preživlja s prostitucijo. Kdor meni, da takšne osebe samo noge dajo narazen, se presneto moti. Potrebno je znati vse od najbolj nežnega ljubljenja do najbolj ostudne pornografije. Dekle, ki tako že leta tvega okužbo s kakšno hudo (spolno) prenosljivo boleznijo, cepljenju proti koronavirusu na vso moč nasprotuje češ, to je pa nevarno. Hropci, ki v njo rinejo bakterij polne tiče, jezike in prste, se ji zdijo okej, pik z injekcijo zdravila iz sterilnega laboratorija se ji zdi pa preveč tvegan za življenje. Nikogar ne obsojam, mislim pa si svoje.

Kaj naj naredimo z anticepilci? Čisto nič. Nič ne moremo. Živimo v demokratični državi, kjer se nikogar ne sme v nič prisiliti. Zato ne smemo nikogar prisiliti v cepljenje proti koroni. Lahko uvedemo obvezno cepljenje - in kot sem napovedala že v prejšnjem tekstu, ga postopoma verjetno tudi bomo -, a moramo računati na hudimano močan odpor prebivalcev, ki zagovarjajo neomejeno svobodo. Ti se ne zavedajo, da v življenju svoboda mora imeti omejitve, drugače tonemo v samodestruktivno anarhijo.

Po drugi strani pa se lahko nehamo prepirati z anticepilci in uberemo prijazno pot. Kako? Preprosto. Odpravimo ukrepe in živimo, kot da se nič ne dogaja. To se da. Da se odpraviti čisto vse ukrepe, od nošenja mask - ki so jih, mimogrede, izumili že v srednjem veku, ko je v Evropi razsajala kuga -, do cepljenja in socialne distance. Tako so se pred časom odločili v ameriški zvezni državi Teksas in kar se je zgodilo, je fascinantno. Več šol so morali takoj na začetku šolske leta zapreti, ker je zaradi korone umrlo kar nekaj učiteljev in niso mogli nadaljevati pouka. 

Nekdo mi je dejal, da je čudovito opazovati, kako v času korone znanost izgublja dominantno vlogo, in da je pomembneje gledati s srcem. Zavila sem z očmi, rekoč, srce je samo mišica, s srcem ne moremo videti ničesar. Lahko si sicer izdolbete oči in jih prišijete na srce, pa še vedno ne boste videli ničesar. Nekaj je narobe s svetom, v katerem odrasli, razgledani, izobraženi ljudje ne uspejo razmišljati globlje od de Saint-Exuperyjevega Malega princa in njegove prijateljice lisice. Nekaj je grozno narobe s svetom, v katerem odrasli, razgledani in izobraženi ljudje verjamejo natolcevanjem, da za vsakim sumljivim dogodkom stojijo Iluminati ali Bill Gates.

Hm. Kaj pa, če je Jobs staknil raka trebušne slinavke, ker se je preveč žrl zaradi konkurenčnega Gatesa?