Komentar

Nedeljska pridiga: Kaj bi mi brez sovražnega govora

Razmah sovražnega govora v Sloveniji je le eden izmed simptomov vsebinskega deficita. Večina ljudi je zadovoljna, da lahko polnovredno sodeluje v razpravah o vsaki oslovi senci na nivoju osnovnošolcev. Nič boljšega se ne more zgodit tudi domnevno resnemu mediju, ki nas sicer redno dolgočasi z dnevno informativnimi prispevki brez dodane vrednosti, od vdora neke razvnete skupine proticepilnih teoretikov zarote. Za varnost na RTV Slovenija je očitno poskrbljeno na ravni plesnega krožka. O, kako prikladen trenutek, da se dogodek napihne, kot bi se zgodil teroristični napad. In kaj zagledam?! Ladislava Troho, ki prireja tovrstne stand up ulične komedije že od nekdaj. Občinstvo spet zabava z nekaj privrženci, ki se dramatično valjajo po tleh. Hvala za smeh. In to naj bi predstavljal še en dogodek tedna, ki bojda opozarja na nevarno konfliktno stanje v Sloveniji na robu državljanske vojne, pri čemer so novinarji v resni življenjski nevarnosti. Ohhh …

 

05.09.2021 11:00
Piše: Simona Rebolj
Ključne besede:   mediji   javnost   sovražni govor   Janez Janša   Tea Jarc   RTV Slovenija   Ladislav Troha

Foto: Televizija Slovenija

Sovražni govor le zapolnjuje vsebinsko praznino jeznih in zgroženih. Po potrebi. Brez sovražnega govora in ekscesov bi nas namreč pobralo od vsesplošne praznine, neumnosti in dolgočasenja.

V Sloveniji se burno zgražanje zaradi strupenega javnega komuniciranja odvija že vrsto let. Intenziteta moralističnega besedičenja se kot po šabloni pravzaprav krepi, odkar se je pojavilo spletno komuniciranje s paleto komunikacijskih možnosti, kamor se lahko bolj ali manj opazno vključi vsak. Naj opozorim na prevečkrat pozabljeno dejstvo, da se je tehnološkega napredka, ki je poleg bistveno bolj dostopnega pretoka informacij omogočil tudi boljši vpogled v misli in interese široke populacije, večina veselila. Tudi jaz. In veselje me navkljub predvidljivemu razočaranju nad povprečno rabo virtualne pošasti ni minilo, ker menim, da žanjemo točno to, kar smo si že zdavnaj prislužili.

 

Česa neki smo se nekoč upravičeno veselili? Poleg radosti manjšine, da nam ne bo treba za vsako informacijo, ki nam ni potisnjena v bučo s strani institucij, tekat v knjižnico, smo se veselili ideje, da bodo na plano privekali prezrti, demotivirani ali nekoč diskreditirani ustvarjalni posamezniki in modreci. Žal smo pozabili na moč morja nekoč neslišne nerazgledane drhali, ki bo prevzela prostor in prav gotovo ne bo podprla bolj razgledanih in modrih od sebe. Saj jih niti razumela ne bo. Kdo bo torej zaznal, izbrskal in podprl bisere znotraj internetna svobodne sfere, ki najbolje oponaša prostotržni koncept? No, do zdaj smo že ugotovili, da so po nekaterih državah funkcijo lova na bisere prevzeli mediji in razna podjetja, v Sloveniji pa seveda nihče.

 

Pred sodobno ero informacijskega in komunikacijske stampeda je vladalo nezadovoljstvo z nedotakljivostjo posvečenih posameznikov, ki so povsem neovirano in brez slišne zunanje kritike objavljali v medijih, kar so pač želeli in kakor so želeli. Promocija mišljenja, interesov in svetih krav se je odvijala precej nemoteno. Plačanim avtorjem različnih vsebin se ni bilo treba soočat niti z argumentiranimi niti neargumentiranimi odzivi. Po logiki stvari so mnenjski vplivneži večinoma klepetali med seboj, prepričani z enako prepričanimi. Prejemali so pohvale s strani naklonjenih prijateljev in znancev določenega zaprtega kroga. Medsebojno spodbujanje je bilo še mnogo manj verodostojno in zaupanja vredno od dandanašnjega zbiranja všečkov po družbenih omrežjih. Včasih je prišlo tudi do napake pri tvorjenju mehurčkov v živo in razvnel se je prepir. Med zaprtimi krogi in občasnimi prehajanji iz kroga v krog v sferi medijev, znanosti in kulture je bilo povečini jasno, kdo s kom shaja dobro ali slabo zaradi ideoloških nazorov, mentalitete ali konkretne kritične presoje o skromni realni sposobnosti in nadarjenosti uspešnega kolega. V zakulisju so mešale drek tudi osebne zamere, neupravičene degradacije in manipulativno neupravičen boj za bolj izpostavljen položaj raznih prisklednikov. Zakulisni procesi raznoraznih svinjarij so se odvijali bistveno bolj skrito javni pozornosti, čeprav še danes transparentnost v pravem pomenu besede ni prevladala, saj mehanizmi strahu za preživetje, izsiljevanja in udinjanja v Sloveniji še vedno delujejo naoljeno.

 

Vendarle pa je bila v zgodnjem obdobju po osamosvojitvi bistveno bolj ponotranjena zavest o teži in smotru argumenta ter razliki med premišljenim mnenjem, ki naj bi bilo vredno posebne javne pozornosti, in uličnim mnenjem na horuk, ki se ga brez posebnega interesa družboslovnih raziskovalcev javno iz dneva v dan itak ni slišalo. Naj smo bili zadovoljni ali nezadovoljni s posameznimi svetimi kravami v sferi raznolikih medijev glede na področja zanimanja, smo bralci gojili zadovoljstvo ali nezadovoljstvo z vsebinsko ponudbo na podlagi presoje o teži argumentov, slogu izražanja in zanimivosti perspektiv. Nebralci, ki določene intelektualne ponudbe niso bili zmožni razumet, so se raje vzdržali mnenja o nečem, o čemer nimajo pojma o pojmu in jih tudi ne zanima dovolj, da bi se z učenjem urili v pridobivanju neformalne pravice do glasnega oglašanja. Kdor se je potrudil izrazit mnenje v rubriki Pisma bralcev, se je vendarle potrudil. Ni mu bilo vseeno, če bi se popolnoma osmešil. Državljani so ukvarjanje s prezapletenimi miselnimi procesi za njihovo voljo ali znanje prepustili tistim, ki imajo čas, voljo in položaj, da se mučijo z intelektualnimi izzivi namesto njih. Nemalokrat so sicer negodovali nad stroko in intelektualci ter se rezko pritoževali, ali ni možno izpovedat nečesa na bolj preprost, kratek in jedrnat način, a je na srečo odmev njihovega deplasiranega jamranja segel kvečjemu do najbližjega bara.

 

Zaradi sistema nedotakljivih svetih krav je bilo bistveno bolj ponotranjeno tudi razumevanje pomembnih razlik med običajnim "gostilniško" primitivnim udrihanjem čez nekaj ali nekoga in med rabo slabšalnih izrazov ali kletvic v kontekstu kritično premišljene in argumentirane izpovedi v odnosu do struktur moči. Preprosto povedano: Bistveno bolj je bilo skoraj vsakomur jasno, da si je treba moralno pravico do jeznega, ostrega ali celo zmerljivega izražanja prislužit s tehtno in argumentirano uporno vsebino, ki jo čustveno slogovno okrasje zgolj podpira! V nekaterih medijih je bilo uredniško tradicionalno zapovedano leporečno izražanje, kar pa seveda ni nikakršna ovira za grobe diskreditacije. Nekateri mediji, predvsem tisti z uporno zgodovino boja za svobodo govora še iz Jugoslavije, pa so se že posluževali neposrednega izražanja, tudi z rabo slabšalnih izrazov, ki nastanejo in obstajajo zato, da z njimi označimo svinjarije, proti kakršnim se borimo. Da rečemo "bobu bob". 

 

Sovražni govor mora ob težnji po demokratičnih idealih po logiki stvari ostat ozko profiliran in čim bolj neizpodbiten v opredelitvi pozivanja k nasilju, linču ali širjenju laži, pa če smo še tako zgroženi nad primitivizmi, ki se zgrinjajo nad nas. Ampak zakaj bi bili posebej osebno prizadeti, če prepoznavamo retardiran in primitiven nivo polpismenih verbalnih nasilnežev? Javno objavljam prispevke že vrsto let in nikoli mi ni padlo na pamet, da bi s pomočjo cenzure govora pričakovala izboljšanje splošne zmožnosti smiselnega izražanja in dialoga s strani mase ljudi, pri katerih je izobraževalni pristop preočitno popolnoma kolapsiral. Ne obvladajo niti osnovnih pravil za smiseln dialog, kaj šele da bi razumeli pomen prisluha, učenja in rabe argumenta pri razpravi o čemer koli.

 

Posledično se zatekajo h golemu verbalnemu nasilju, lažem in manipulacijam. Kdor ne premore omembe vredne vsebine, nima česa izgubit. Logično, da bo točno takšna brezvsebinska drhal na položajih moči zlorabljala cenzuro govora proti sposobnejšim od sebe in tistim, ki jih konstantno frustrirajo in jim nastavljajo ogledalo. Večina ljudi namreč svobode govora sploh ne potrebuje in jim je kvečjemu v breme. Vsaka vrsta širjenja polja svobode služi dobro le tistim, ki se znajdejo sredi svobode in ki vedo, kaj bi počeli s seboj in drugimi pri trkih ob mejo polja svobode drugega. Ne potrebujejo redne asistence gospodarja, ki kratko in jedrnato podaja navodila za zapolnitev praznega vsakdana ter sankcionira delinkvente, ker brez kazni ne razumejo ničesar in ne premorejo niti osnovnih manir.

 

Večina ljudi nikoli ne odraste, ampak se le bolj ali manj pridno nauči delovat po navodilih v skladu z zastavljenimi cilji. Tudi cilji so zastavljeni v skladu s pričakovanji družbe v najožjem socialnem kontekstu. Sistem se prilagaja povprečju in ne izpljune le tistih, ki sistemu ne uspevajo sledit, ampak izpljune tudi tiste, ki sistem povprečja presegajo. Žal. Zato bi se morala vsaka zrela družba redno preverjat že na ravni osnovne šole. Ali so otroci znotraj vzgojno izobraževalnega sistema deležni želene socializacije ali so bolj podvrženi drhalizaciji. Ko bodo odrasli, bo namreč za korenite spremembe v rabi razuma, zmožnosti kritične presoje in mentaliteti prepozno, s čimer se lahko soočamo iz dneva v dan ob aktualni odrasli populaciji, ki z infantilnim egoizmom in mankom vsebine sramoti najnižja evolucijska pričakovanja tudi na položajih različnih vrst predpisanega ugleda ali moči. Razočaranja ne predstavljajo le neki navadni državljani, ki drhalijo po spletnih omrežjih. Mnogo bolj pomembno je dejstvo, da so državljane s pohlepom in drhaljenjem razočarali skoraj vsi kolektivi, ki naj bi predstavljali temelj družbe znanja, ustvarjalnosti in razvoja!

 

Le v družbi moralnega in intelektualnega razkroja lahko postane novica tedna izbruh nekega ravnatelja osnovne šole, ki ne spoštuje odlokov za varnost šolarjev v času epidemije, medtem ko mu nasprotniki vsem ukrepom proti epidemiji na pločniku ploskajo. In kakšna se ponuja solucija? Mediji nam prikazujejo posnetke pridnih ravnateljev, ki kot roboti v kamero recitirajo, da spoštujejo odloke, ker so odloki. Uau! Vsebina za posrat! Šele potem inšpekcija poseže v zabavo porednega ravnatelja. Ravnatelj se pod očitno prisilo opraviči samo zato, da bi obdržal službo, in kot osnovnošolček obljubi, da bo priden. Na položaju ravnatelja kot na vseh položajih pri nas se pač lahko znajde vsak prijatelj, ki izpolnjuje birokratska pravila. Naj nikar ne misli s svojo glavo, ker tudi ko misli s svojo glavo, nas bo itak kap od groze. Primer ravnatelja iz Prebolda je postal odmeven le zato, ker sistem ne deluje.

 

Področje šolstva je v krizi že desetletje in več, tudi zaradi večine abotnega kadra, ki zgolj pridno hodi v službo. Ko so pred leti starši sprožili medijsko odmeven halo s predlogi nujnih sprememb v rigidnem šolskem sistemu, se je šolski kader užaljeno uprl, češ da so oni vendarle stroka in bodo sami znali najbolje predlagat ustrezne spremembe. Diskreditirali in utišali so starše, od takrat dalje pa ni ne duha ne sluha s strani pedagoške stroke o predlogih in nobena pozitivna sprememba se ni zgodila! Zdaj smo bili pa priča brezmejnemu pogumu nekega ravnatelja, ki se je blazno glasno izprsil in nasitil svoj ego z nesmiselnim uporom, potem pa pobegnil v pisarno in naprej šljakal svoj šiht. Vse je mogoče, če se hoče, mar ne.

 

Družba, ki je padla tako nizko, se seveda do nezavesti prička, kdo se bolj grdo obnaša. Janez Janša ali Tea Jarc. Vrtec na obisku. Od domnevno resnih analitikov družbenih razmer moram poslušat nebuloze o odnosu med politiki in navadnimi državljani. Oprostite, ampak Tea Jarc ni navadna državljanka. Je predsednica Sindikata Mladi plus. V Sloveniji bi bili vsi omreženi radi na položajih s posebnim poslanstvom. Delili bi letake, pred kamerami drdrali floskule, zbirali podpise, telovadili in kdaj pa kdaj kričali. Ko pride na vrsto vsebina, postanejo pa tudi poklicni aktivisti zgolj navadni državljani. Svobode govora ne potrebujejo, ker ni prisluha vrednih besed na obzorju.

 

Razgrajanje s strani državljanov se mi zdi v kontekstu ignorance oblasti razumljivo, včasih tudi nujno. Od sindikalistke pa ne pričakujem, da ne razume funkcije referenduma in je očitno prepričana, da naj bi predstavljal zaupnico ali nezaupnico vladi. Referendum sicer je pomembna informacija za vsako vlado, prav gotovo pa nima funkcije nezaupnice. Druge vsebine pa žal vehementna akcija ni vsebovala. Janša je pač slišal pamfletne vzklike, ki jih lahko posluša vsak petek in odzval se je otročje kot običajno. Posebnega izziva itak ni bil deležen. Brez nesramne pripombe bi izpadel popolna žrtev napada. Jebeš kolo na Triglavu!

 

Razmah sovražnega govora v Sloveniji je le eden izmed simptomov vsebinskega deficita. Večina ljudi je zadovoljna, da lahko polnovredno sodeluje v razpravah o vsaki oslovi senci na nivoju osnovnošolcev. Nič boljšega se ne more zgodit tudi domnevno resnemu mediju, ki nas sicer redno dolgočasi z dnevno informativnimi prispevki brez dodane vrednosti, od vdora neke razvnete skupine proticepilnih teoretikov zarote. Za varnost na RTV Slovenija je očitno poskrbljeno na ravni plesnega krožka. O, kako prikladen trenutek, da se dogodek napihne, kot bi se zgodil teroristični napad. In kaj zagledam?! Ladislava Troho, ki prireja tovrstne stand up ulične komedije že od nekdaj. Občinstvo spet zabava z nekaj privrženci, ki se dramatično valjajo po tleh. Hvala za smeh. In to naj bi predstavljal še en dogodek tedna, ki bojda opozarja na nevarno konfliktno stanje v Sloveniji na robu državljanske vojne, pri čemer so novinarji v resni življenjski nevarnosti. Ohhh …

 

Morda bo takrat, ko pod mizo ne bo več ostala niti drobtina od pogače, nastopil ugoden čas sredi popolnega propada za zanimiv javni diskurz in smotrne aktivnosti brez klovnovanja, ker se bodo klovni razbežali s prizorišča in z veseljem prepustili izropan oder pametnejšim od sebe. Do takrat bo pa otročji cirkus v imenu resnih problemov šopal na polno. Sovražni govor le zapolnjuje vsebinsko praznino jeznih in zgroženih. Po potrebi. Brez sovražnega govora in ekscesov bi nas namreč pobralo od vsesplošne praznine, neumnosti in dolgočasenja.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
6
Paznica s Kolodvorske in čiščenje javne hiše
12
26.09.2023 20:28
Ali se vsi ti, ki hlapčevsko in suženjsko podpirajo trenutne politikante, ki jim dobesedno nekam lezejo, ki se slinijo in samo ... Več.
Piše: Denis Poniž
Migracijska tempirana bomba
14
24.09.2023 21:21
Politika, domača in evropska, se problematike migracij loteva podobo kot podnebnih sprememb. Veliko moraliziranja, političnega ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Eksekucijska mrzlica v naši največji javni hiši
25
23.09.2023 10:19
Leta in leta političnega kupčkanja na RTV Slovenija, vladnega vmešavanja v uredniško delo ter nenormalnega novinarskega ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ena gasilska: Slovenci pospešeno izumiramo in izgubljamo svojo državo
23
21.09.2023 23:17
Čez tri mesece bomo praznovali 33. obletnico plebiscitarne odločitve velike večine Slovencev in vseh slovenskih državljanov za ... Več.
Piše: Marjan Podobnik
Izgubljeni planet med Titanikom in ladjo norcev
27
18.09.2023 22:00
V La Sambuyu, majhnem smučarskem središču pod Mont Blancom, so pred dnevi podrli sedežnice, odmontirali vlečnice in se tako za ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Biometrični Anže – simpatični »projekt«, a zaenkrat brez jasne uporabnosti
27
17.09.2023 19:02
Če niste vedeli, vaša nova osebna izkaznica ima čip, na katerem sta zapisana biometrična podatka, in sicer podoba obraza in dva ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
V zdravstvu je denarja preveč!
36
14.09.2023 23:59
Pred okoli pol leta mi je ugleden slovenski zdravnik in odličen poznavalec razmer v našem zdravstvu in zdravstvu po svetu na ... Več.
Piše: Marjan Podobnik
Čas za (za)upanje
26
12.09.2023 20:42
Pripravlja se zakon o obnovi. Če so informacije iz gradbenih logov točne, naj bi premier Golob razmišljal o tem, da se začasno ... Več.
Piše: Anže Logar
Stroka dopušča, da se mladoletnica izživlja nad onemoglimi v zdravstveni ustanovi, psihoterapevtom pa ne dovoli, da bi pomagali
16
10.09.2023 21:30
Ob vedno novih, šokantnih razkritjih zlorab in nasilja v zdravstvenih in socialnovarstvenih ustanovah, ki so zagotovo tudi ... Več.
Piše: Blaž Benedik Ivanov
Zadnje, kar ostaja, je upanje, da se stvari le spremenijo na bolje. Ko bo umrlo še upanje, bo res zelo hudo.
14
07.09.2023 18:00
Narava ima očitno vedno svoj prav, tudi tokrat je pokazala vso svojo moč in dala ljudem jasno vedeti, da danes brez regulacije ... Več.
Piše: Milan Krek
Zakaj slovenske vlade na leto razdelijo 150 milijonov evrov tujim namesto našim kmetom?
11
06.09.2023 20:15
Pravkar minuli Kmetijsko-živilski sejem v Gornji Radgoni je med drugim postregel s številnimi kakovostnimi omizji, žal pa se je ... Več.
Piše: Marjan Podobnik
Poplavno-populistične petarde v razpadajočih javnih financah
19
04.09.2023 19:02
Dogajanje glede sanacije in obnove po zadnji ujmi je z vidika makroekonomske situacije in upravljanja javnih financ vedno bolj ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Pričevalec Jože Možina ali kaj Golobova vlada sporoča novinarjem, ko jim za vrat pošilja policijo
25
03.09.2023 22:15
Prizor, v katerem uniformirana policista po nacionalki iščeta novinarja Jožeta Možino, da bi z njim opravila nekakšen ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Danes in jutri: Od revščine in vojn do zvezd
13
28.08.2023 23:59
Ko sem pisal del knjige o trajnostnem razvoju, sta me prešinili dve ključni misli. V prvi vrsti sem se spomnil na rast ... Več.
Piše: Scott J. Younger
Poplava vodo-ureditvene birokracije brez protipoplavnega učinka
14
22.08.2023 20:00
Direkcija za vode, Agencija za okolje, Inštitut za vodarstvo, množica občinskih uradov, služb za urejanje prostora, sedaj še ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
O kozjih ušesih spletnih ovaduhov
14
21.08.2023 20:00
Ker niso sposobni analitičnega pogleda na realnost, se ukvarjajo z obrobnostmi ali s stvarmi, ki utrjujejo njihov pohabljeni ... Več.
Piše: Denis Poniž
Zakaj ima zdravstvena stroka toliko predsodkov do profesionalnih terapevtov in jih pogosto vidi kot nekakšne šarlatane ali celo šamane
29
17.08.2023 22:30
Področje psihoterapevtskih dejavnosti v Sloveniji še vedno ni zakonsko urejeno, kar v praksi pomeni, da že nekdo, ki obišče ... Več.
Piše: Tabita Ruiz
Izplen in nauk dneva solidarnosti
17
15.08.2023 19:45
Na načelni ravni lahko ugotovimo, da je rokohitrsko določeni dela prost dan, dan solidarnosti, vsaj na najvišjih političnih ... Več.
Piše: Uredništvo
Naravna katastrofa: Sprožilec pozitivne razvojne energije, partnerstva za sanacijo in razvoj Slovenije?
29
08.08.2023 22:30
Zadnje katastrofalno neurje, ki je opustošilo večino Slovenije (z vsemi predhodnimi to poletje), je jasen opomnik, opozorilo, da ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Išče se kronični krivec za neizpeljane reforme v zdravstvu, ki bo moral delati po diktatu premierja Goloba
13
07.08.2023 22:05
Kdo bo novi minister za zdravje? Premier Golob je bil jasen: potrebujemo nekoga brez hrbtenice, poslušnega in pokornega človeka, ... Več.
Piše: Milan Krek
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Izgubljeni planet med Titanikom in ladjo norcev
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.356
02/
Paznica s Kolodvorske in čiščenje javne hiše
Denis Poniž
Ogledov: 1.989
03/
Eksekucijska mrzlica v naši največji javni hiši
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.009
04/
Kaj je Slovenija, nova nestalna članica varnostnega sveta ZN, sporočila svetu?
Uredništvo
Ogledov: 1.634
05/
Migracijska tempirana bomba
Tilen Majnardi
Ogledov: 1.193
06/
Ena gasilska: Slovenci pospešeno izumiramo in izgubljamo svojo državo
Marjan Podobnik
Ogledov: 1.201
07/
Neuvrščeni se vračajo, Evropska unija pa se strelja v koleno
Andraž Šest
Ogledov: 1.108
08/
Biometrični Anže – simpatični »projekt«, a zaenkrat brez jasne uporabnosti
Tilen Majnardi
Ogledov: 1.789
09/
Beijing’s claims of bringing development to Africa under scrutiny
Valerio Fabbri
Ogledov: 400
10/
Čas za (za)upanje
Anže Logar
Ogledov: 3.279