Komentar

Ko dojameš, da so med nami tudi novinarji, ki so za nekaj evrov pripravljeni spisati marsikaj, je najbolje zamahniti z roko

Še pred kratkim sem pri tistih, ki so o meni pisali neresnice, namesto pomoči sodišča iskal napake v njihovem življenju in sem jih tudi našel ter objavil. Danes se s tem ne bom več ukvarjal. Ko dojameš, da med nami obstajajo tudi novinarji, ki so za nekaj evrov bodisi neposredno vloženih v žep ali na bolj fin način po oglasih, pripravljeni spisati marsikaj, je najbolje zamahniti z roko. Sploh če veš, kaj vse si že doživel in da je zadnja pot vse bližje.

06.09.2021 21:05
Piše: Ivan Simič
Ključne besede:   Ivan Simič   smrt   življenje   novinarji   zadnja pot   dobro   slabo

Zakaj se nekateri ne zavedajo dejstva, da se dobro vrne z dobrim in slabo s slabim? Slej ali prej. To je zakon narave.

Zadnja pot pomeni le eno. To je pot, s katere ni povratka. Je pot, na kateri je mnogo žalostnih obrazov, razen tistega, ki ga pospremljamo na to zadnjo pot. Dokler ne bomo na zadnji poti, ne bomo vedeli, kako se počuti tisti, ki je stopil nanjo. Kaj se dogaja v zadnjih sekundah življenja? Ali se nam res odvije celo naše življenje? Vsaj tako razmišljamo tisti, ki ostanemo na tej zemeljski obli. Zadnja pot je velika bolečina bližnjih, občutek, da brez odhajajočega ne bo možno preživeti, in to je čas tisoč vprašanj. Zakaj se je to zgodilo? Zakaj ravno zdaj? Kaj je treba postoriti? Kako bomo naprej? Ali smo komu kaj dolžni? Ali koga kaj terjamo? Zakaj nam ni vsega povedal?

 

To je le del standardnih vprašanj. Bolečina je neizmerna, toda na srečo čas celi rane, nikoli pa ne do konca. Bolečina ostane za zmeraj.

 

Smrt je v zadnjih sedmih letih v naše podjetje posegla že velikokrat. Čeprav smo majhna družba, ravno tako doživljamo tovrstno žalost. Bolečina je neizmerna in ne da se primerjati z ničemer. Na to situacijo nas nihče ne pripravi in na njo nismo nikoli pripravljeni, čeprav mislimo, da smo. Enostavno se zgodi in moraš se znajti. To so trenutki, ko ni vprašanj, ali je vse narejeno, ali smo se držali rokov, ali so vsi računi plačani, ali so čevlji in obleka pravilno zloženi. To je čas, ko nemo zreš pred sebe in se sprašuješ, zakaj. Zakaj se je to zgodilo meni oziroma nam? Na srečo ima življenje poleg slabih tudi lepe stvari, tako smo v našem podjetju v zadnjih dveh in pol mesecih dočakali tudi tri novorojenčke. Ja, eno življenje se konča in novo se začne.

  

Pogreb, zadnja pot, je trenutek spoštovanja do umrlega. To je čas tišine in solz. Čas, ko se pozabi na vse slabo. Toda zakaj se mora zgoditi nekaj hudega, da potem na svet gledamo z drugimi očmi? Zakaj ta drugačen pogled traja le nekaj časa in zakaj se že po nekaj mesecih vrnemo v stare tirnice, v službo, domov, v službo, domov, vse čimprej narediti, če ni narejeno, se razburjati? To je družinski in poslovni del.

 

Še hujši je politični del življenja nekaterih, ki mislijo, da bodo z nenehnimi napadi in lažmi pridobili politične glasove in s tem moč. Toda, kaj je to – moč? A se ne zavedajo ali se ne želijo zavedati, da ima vsaka moč svoj konec, da bolezen ali starost tudi največje in najmočnejše spravi v položaj nebogljenega človeka? Ko nekoč najmočnejši ne morejo narediti niti enega koraka brez tuje pomoči, ko jih drugi hranijo in umivajo, ko telo končuje svojo življenjsko pot, um pa deluje kot v mladosti. To je največja tragedija. To je čas, ko so solze edina reakcija. Ni ti več pomembno, kaj je kdo rekel in kaj je kdo storil, pomembno je le, da dihaš in da imaš ob sebi najbližje.

 

Zato ne razumem tistih, ki o drugih širijo laži, da bi na ta način izpostavili svojo pomembnost. Ali ne vedo, da so v tej svoji želji po pomembnosti v bistvu popolnoma nepomembni? Zakaj se nekateri ne zavedajo dejstva, da se dobro vrne z dobrim in slabo s slabim? Slej ali prej. To je zakon narave. Zakaj napadati posameznike, zakaj v svoji zaslepljenosti posneti govor, za katerega misliš, da je goreč in patriotski, v bistvu pa je odraz tvoje neinteligentnosti, ki jo opazijo skoraj vsi, le ti ne.

 

Sam sem včasih na te napade reagiral čustveno. Laži in podtikanja so me prizadela, vlagal sem tožbe in sem upal na pravičnost sodišča, toda tega ni. Zato sem sklepal poravnave, kar pa je izguba časa in denarja. Za koga in zakaj? Tisti, ki me poznajo, vedo, kakšen sem, tisti, ki me ne, pa me ne zanimajo in jih ne nameravam prepričevati. Danes, po vseh tragedijah, smrtih, na to gledam z drugimi očmi. Še pred kratkim sem pri tistih, ki so o meni pisali neresnice, namesto pomoči sodišča iskal napake v njihovem življenju in sem jih tudi našel ter objavil. Danes se s tem ne bom več ukvarjal. Ko dojameš, da med nami obstajajo tudi novinarji, ki so za nekaj evrov bodisi neposredno vloženih v žep ali na bolj fin način po oglasih, pripravljeni spisati marsikaj, je najbolje zamahniti z roko. Sploh če veš, kaj vse si že doživel in da je zadnja pot vse bližje.

 

Tudi sam sem bil zelo blizu zadnje poti 7. aprila 1993, ko sem med dolgotrajno vožnjo iz Nemčije tik pred polnočjo zaspal za volanom in se na avtocesti v Avstriji z veliko hitrostjo zaletel v zadnji del tovornega vozila. Preživel sem, čeprav ne vem, kako. Po vseh pravilih bi moral umreti. Očitno me je rešila nevidna roka, splet okoliščin, dober avto, Stvarnik, ki me je zbudil, da sem tik pred trkom zaviral celih 22 metrov, in seveda dejstvo, da je tovorno vozilo na zadnji strani imelo spuščeno kovinsko zaščito, da nisem končal z odrezano streho avtomobila. Nekdo je odločil, da še ni prišel moj čas, za kar sem mu večno hvaležen, kajti takrat bi ostala moja partnerka z dvema majhnima otrokoma in podjetje, ki je bilo na začetku svoje poti, bi propadlo.

 

Zato na življenje gledam na drugačen način, kot to počno mnogi, ne samo nekateri politiki in nekateri novinarji. Tudi posamezniki, ki družbena omrežja zlorabljajo za napade na druge, tudi tiste, ki jih sploh ne poznajo. Ali je to res potrebno? Ne razumem, kako so se nekateri sposobni spustiti tako nizko.

 

Zato vas vse, ki boste prebrali te vrstice, prosim in pozivam, da se za trenutek ustavite, začnete spoštovati druge, si medsebojno pomagate tudi v časih, ko ni naravnih nesreč, da začnete živeti od lastnega dela, ne pa od izčrpavanja državne blagajne. Posamezne politike in posamezne medije pa prosim, da nas naj ne zasipajo z lažnimi obljubami in lažnimi novicami, saj tisti, ki ne poznajo zadev, le-tem nasedajo in s tem se ustvarjajo novi konflikti, namesto da bi se ustvarjalo medsebojno spoštovanje in da bi živeli v sožitju.

 

Če se je moja prošnja dotaknila tudi peščice vas, bom vesel, kajti to pomeni, da gremo po pravi poti, saj nikoli ne vemo, kdaj smo na zadnji poti.

 

Ivan Simič je direktor FURS. Prispevek je bil izvirno objavljen na njegovem blogu (vir) pod naslovom Zadnja pot, za objavo na portalu+ smo spremenili naslov.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
10
Uredniški komentar: Medtem ko se svet bori z virusom, se bodo Slovenci pobili med sabo!
0
16.09.2021 21:45
Slovenski provincializem je v zadnjih dveh dneh spet prišel do izraza. Potem ko je drhal v sredo zvečer parlament obmetavala z ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Četudi bi bila Slovenija res pripravljena na revolucijo, major Troha ni človek, ki bi jo lahko vodil
11
15.09.2021 21:31
Slovenija je raj za anticepilce. Ljudje niti lastnih otrok nočejo dati cepiti proti hudim otroškim boleznim, kaj šele da bi se z ... Več.
Piše: Ana Jud
Hipotetično se lahko sprašujem, ali je tudi Marjan Šarec del proticepilskega gibanja
13
14.09.2021 22:59
Nekdanji predsednik vlade Marjan Šarec ve vse. On je prepričan, da delam slabo in da me je potrebno zamenjati. Kako se lahko ... Več.
Piše: Milan Krek
Kriptopahor, s.p. ali polemika o predlaganem zakonu o "obdavčenju kriptonaložb"
8
13.09.2021 21:00
Spoštovani gospod profesor, ali ne bi bilo bolje, da se prej posvetujete s strokovnjaki s področja virtualnih valut in ... Več.
Piše: Ivan Simič
Svetloba je za arhitekta vir energije in misterij neskončne globine
4
12.09.2021 22:00
Svetloba je v teh vročih in suhih delih arabskega sveta pridušena, prah se dviga s sapico in mističnost dni je ... Več.
Piše: Robert Klun
"Ni več vprašanje, kaj lahko digitalno naredi za nas, temveč kaj lahko mi naredimo za digitalno."
3
11.09.2021 23:33
Glede na vse pretrese, ki smo jih doživeli v preteklem letu in pol, je postalo jasno, da človeštvu zmanjkuje časa pri ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Bolje najbrž ne bo nikoli: 11. september, dvajset let kasneje
9
10.09.2021 22:50
V množici analiz, študij in razmišljanj o obdobju po 11. septembru 2001 pogrešam eno samo, preprosto ugotovitev: da danes živimo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Recenzija: Udbovski učbenik, osnovni tečaj
8
09.09.2021 20:00
Udba je kratica za službo Uprava državne bezbednosti, ki je dolga leta delovala kot jugoslovanska tajna policija. Čeprav ... Več.
Piše: Ana Jud
"Ko sem prišel na NIJZ, sem dobil epidemiologe praktično s svinčnikom in papirjem v času svetovne digitalizacije tega področja."
21
07.09.2021 21:00
Kljub temu, da cepljenje počasi, a vztrajno napreduje in da je danes polno cepljenih že prek milijona prebivalcev Slovenije, je ... Več.
Piše: Milan Krek
Prenova šolskega sistema je nujna, ne pa tudi zamenjava ene ideologije za drugo
11
05.09.2021 22:00
Otroci so naše največje bogastvo in čas je, da jim tudi država to prizna, dokaže in pokaže. Glede na čase in potrebe trga dela ... Več.
Piše: Aleksandra Pivec
Nedeljska pridiga: Kaj bi mi brez sovražnega govora
6
05.09.2021 11:00
Razmah sovražnega govora v Sloveniji je le eden izmed simptomov vsebinskega deficita. Večina ljudi je zadovoljna, da lahko ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Prostor umetnosti ni nič drugega kot dediščina bojev za osvoboditev
2
04.09.2021 23:08
V zadnjih letih, odkar pišem umetniške refleksije, sem bil kar nekajkrat v skušnjavi, da bi napisal razdiralne kritike o lokalni ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Janše na volitvah ne more premagati opozicija, Janšo lahko z oblasti vržejo le anticepilci
12
03.09.2021 21:00
Opozicija njegovega veličanstva, maršala osamosvojitve, se zaman trudi. Tudi mainstream mediji po nepotrebnem zganjajo histerijo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Nekaj je grozno narobe s svetom, v katerem odrasli, razgledani in izobraženi ljudje postajajo teoretiki zarot
17
02.09.2021 20:00
Zadnjič sem zapisala, da bi cepljenje moralo biti obvezno, kajti edino tako bi se izognili četrtemu valu korone. Prijatelj ... Več.
Piše: Ana Jud
Aktivni državljan in večja transparentnost pri trošenju našega javnega denarja
6
01.09.2021 21:59
O Aktivnem državljanu pišem na tem portalu že od junija 2016 pa vse do danes; kako lahko njegovo sodelovanje pomaga pri ... Več.
Piše: Miha Burger
Med Saigonom in Kabulom: Ali Združene države Amerike res izgubljajo vojne?
17
30.08.2021 20:50
ZDA torej ne širijo demokracije, temveč jo zagotavljajo dozirano, na žličko, kar sicer prinaša znosnejše življenje v zrušenih ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Gospod ravnatelj, živimo v 21. stoletju in ne v 18. stoletju; pridite nazaj v 21. stoletje.
14
30.08.2021 08:38
Šele pred kratkim sem končno prišel do originalnega popularnega pisma enega od slovenskih osnovnošolskih ravnateljev. V pismu v ... Več.
Piše: Milan Krek
Njegovi dve stoletji - hommage Borisu Pahorju
6
29.08.2021 11:00
Boris Pahor je zadnji ali pa vsaj eden zadnjih še živečih pričevalcev obeh svetovnih morij in treh totalitarnih režimov. Eden ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Kdor ne bo mislil, bo letel ven
5
28.08.2021 22:43
Obeležujemo stoletnico rojstva Dimitrija Bašičevića Mangelosa in Josepha Beuysa. Ravno Mangelos je bil tisti, ki me je spodbudil ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
V Kliničnem centru že več kot sto praznih postelj, ker ni dovolj medicinskih sester, ki bi skrbele za bolnike!
17
26.08.2021 20:03
Slovenskemu zdravstvu neposredno grozi hud problem, ki lahko v kratkem času še dodatno in drastično zmanjša obseg dejavnosti. To ... Več.
Piše: Marko Noč
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Ko dojameš, da so med nami tudi novinarji, ki so za nekaj evrov pripravljeni spisati marsikaj, je najbolje zamahniti z roko
Ivan Simič
Ogledov: 2.659
02/
Recenzija: Udbovski učbenik, osnovni tečaj
Ana Jud
Ogledov: 1.800
03/
Hipotetično se lahko sprašujem, ali je tudi Marjan Šarec del proticepilskega gibanja
Milan Krek
Ogledov: 1.678
04/
"Ko sem prišel na NIJZ, sem dobil epidemiologe praktično s svinčnikom in papirjem v času svetovne digitalizacije tega področja."
Milan Krek
Ogledov: 1.845
05/
Četudi bi bila Slovenija res pripravljena na revolucijo, major Troha ni človek, ki bi jo lahko vodil
Ana Jud
Ogledov: 1.225
06/
Kriptopahor, s.p. ali polemika o predlaganem zakonu o "obdavčenju kriptonaložb"
Ivan Simič
Ogledov: 1.304
07/
Bolje najbrž ne bo nikoli: 11. september, dvajset let kasneje
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.193
08/
Visoka gospodarska rast v Sloveniji je rezultat občutno višjih plač v javnem sektorju in državnih subvencij
Bine Kordež
Ogledov: 1.138
09/
Janše na volitvah ne more premagati opozicija, Janšo lahko z oblasti vržejo le anticepilci
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.428
10/
Svetloba je za arhitekta vir energije in misterij neskončne globine
Robert Klun
Ogledov: 816