Razkrivamo

Visoka gospodarska rast v Sloveniji je rezultat občutno višjih plač v javnem sektorju in državnih subvencij

Pred dnevi so bili objavljeni podatki o rasti bruto domačega produkta Slovenije v drugem kvartalu letošnjega leta; s 16,3-odstotno rastjo glede na lanski drugi kvartal smo dosegli eno višjih rasti v Evropski uniji. A primerjava z lanskim letom (2020) pravzaprav ne pove veliko, ker je ta podatek odvisen tudi od velikosti lanskega zmanjšanja gospodarske aktivnosti zaradi pandemije. Zaradi tega je letos smiselno spremljati predvsem primerjave z "normalnim" letom 2019 in šele ti indeksi nam pokažejo realno vrednost letošnjega ustvarjanja BDP, pa tudi npr. proračuna ali gibanja plač.

08.09.2021 21:00
Piše: Bine Kordež
Ključne besede:   Slovenija   Evropska unija   gospodarska rast   BDP   Estonija   javni sektor   zadolževanje

Foto: Mediaspeed

Letošnja rast BDP glede na zadnje "normalno" leto (2019) je vsekakor ugodna, Slovenija je glede na druge države EU skoraj za največji odstotek presegla predkrizno raven. Vseeno pa ne smemo spregledati, da je ta rast v veliki meri posledica visoke rasti plač v javnem sektorju.

Bruto domači produkt Slovenije je bil realno tako v drugem kvartalu letošnjega leta 3,5 % višji od BDP v istem obdobju leta 2019, upoštevaje celotno prvo polletje pa je višji za 2,0 %. To so vsekakor razveseljivi podatki, saj kažejo, da smo letos dejansko že presegli predkrizno raven s stališča ustvarjanja nove vrednosti v družbi. V primerjavi s prejšnjo krizo so ta gibanja pomembno drugačna, saj je takrat trajalo kar deset let, da smo ujeli rezultate iz leta 2008, tokrat pa je izpadlo samo eno leto.

 

Že takoj na začetku je seveda potrebno poudariti, da gre pretežni del zaslug za tako hitro vrnitev na nekdanjo raven pomembno spremenjeni mednarodni in tudi domači ekonomski politiki. Ta je z visoko finančno podporo (fiskalno in monetarno) omogočila, da tokrat ni prišlo do upada dohodkov prebivalstva. Države so vložile vse napore (beri: sposojena sredstva) v pospešitev gospodarske aktivnosti. Pred desetimi leti s(m)o namreč rešitev videli predvsem v "zategovanju pasu" (beri: varčevanju), kar se je kasneje izkazalo, da takšna politika vodi bolj v zategovanju vratu ...

 

 

Druga najvišja rast v EU

 

Omenjena 3,5-odstotna gospodarska rast v Sloveniji glede na leto 2019 je tudi skoraj najvišja v Evropski uniji, saj je le še Estonija dosegla višji dvoletni odstotek [1], celotna EU pa je še vedno pod nivojem leta 2019 (2,6 % v prvem polletju). Nemčija je bila npr. v prvi polovici leta še vedno 3,7 % pod rezultati istega obdobja 2019 (samo v drugem kvartalu 2,6 % izpod), Španija celo 7,1 % nižje. Španci so sicer v drugem kvartalu dosegli najvišjo rast v EU (19,9 %), a so imeli lani 21,6 % upad. Navedeni podatki se nanašajo na originalne podatke o gibanju BDP. Izračun, prilagojen na sezono in koledar, pa kaže za Slovenjo nekoliko nižjo kvartalno rast (2,5 %). To pomeni, da smo sicer v drugem kvartalu ustvarili 3,5 % večji BDP kot v 2019Q2, vendar z nekaj več delovnimi dnevi (urami). Toda ker se dolgoročno spremljajo samo originalni podatki brez prilagoditve za število delovnih dni, je podatek o kvartalni 3,5-odstotni rasti verjetno bolj relevanten.

 

Seveda pa imajo ti, vsekakor ugodni podatki za Slovenijo veliko ozadja, ki je verjetno prav tako zanimivo za razumevanje letošnjih gospodarskih uspehov. Pri tem bi se tudi pri vseh nadaljnjih primerjavah osredotočil predvsem na primerjavo z letom 2019, ker le to pokaže realno vrednost gospodarskih podatkov letošnjega leta.

 

Rast BDP običajno spremljamo po izdatkovni metodi, torej preko katere vrste potrošnje je bila dosežena. V medijih se je predvsem izpostavljalo, da letošnja rast temelji na povečani potrošnji gospodinjstev ter tudi izvoza, kar sicer drži, če gledamo samo primerjavo na lansko leto. Če pa pogledamo dvoletno rast, pa vidimo, da so tako potrošnja prebivalstva kot tudi investicije in izvoz v prvem polletju letos približno enaki kot pred dvema letoma. BDP torej iz tega naslova niti ne beleži kake realne rasti na leto 2019 - čeprav je že dosežek, da smo dosegli leto 2019. Večina omenjene 3,5-odstotne rasti v drugem kvartalu (oziroma 2 % v polletju) glede na leto 2019 izhaja pravzaprav iz povečanja zalog. Visoko rast smo torej izkazali zaradi dodatne proizvodnje "na zalogo", kar je sicer značilno za obdobja rasti (v kriznih obdobjih imamo obratno situacijo, ko je upad praviloma še večji, ker se porabijo zaloge).

 

 

Rast na račun plač v javnem sektorju

 

Bolj zanimivi pa so podatki, če to rast pogledamo po vrstah dejavnosti, v katerih smo jo ustvarili. Večina rasti namreč izhaja iz povečanja dodane vrednosti v javnem sektorju. Dodano vrednost v javnem sektorju sestavljajo predvsem plače in ker so te v prvem polletju glede na leto 2019 porasle kar za četrtino, se je tudi celotni BDP povečal za omenjenih 2 % (oziroma 3,5 % v drugem polletju). Obseg dodane vrednosti v gospodarstvu je bil torej približno enak kot v letu 2019 (pa še to zaradi povečanja zalog kot opisano v prejšnjem odstavku), podatek o rasti skupnega BDP pa pravzaprav temelji na visoki rasti plač v javnem sektorju. Vse to sicer relativizira doseženo gospodarsko uspešnost, a tudi v drugih državah rast BDP v veliki meri temelji na državni pomoči in zato so naši dosežki vseeno primerjalno boljši.

 

Poglejmo pa še nekoliko podrobneje, na čem temelji ta "ničelna" rast BDP v gospodarskem sektorju. Tu namreč pričakovano beležimo najvišjo rast v predelovalnih dejavnosti, ki v celotnem gospodarskem sektorju predstavlja približno tretjino. Obseg dodane vrednosti v industriji (v širšem smislu) se je letošnjem prvem polletju povečal kar za 5,4 % glede na leto 2019, kar kaže na močno okrevanje. Lahko ocenimo, da industrija zastoja sploh več ne čuti in raste, kot da ga ni bilo (seveda kot celota, ker so seveda tudi industrijske panoge, ker so posledice epidemije bolj prisotne).

 

 

"Povečanje plač v javnem sektorju se je seveda odrazilo tudi v visokem proračunskem primanjkljaju (zadolževanju) države."

 

 

Vse ostalo gospodarstvo - označimo ga kot storitveni del - je še vedno pod nivojem leta 2019 (3 % nižji BDP v prvem polletju glede na isto obdobje leta 2019). A tudi tu so seveda razlike - večina izpada izhaja iz dejavnosti z oznako GHI (trgovina, promet in gostinstvo), medtem ko pri ostalih storitvenih dejavnostih beležimo prav tako večinoma manjši porast (finančne, zavarovalniške, informacijske, komunikacije dejavnosti, gradbeništvo...).

 

Če torej povzamemo: letošnji realni porast BDP glede na zadnje "normalno" leto (2019) je vsekakor ugoden in naša država je glede na druge države EU skoraj za največji odstotek presegla predkrizno raven. Ob tem pa vseeno ne smemo spregledati, da je ta rast v veliki meri posledica visoke rasti plač v javnem sektorju, na drugi strani pa tudi povečanja zalog v predelovalnih dejavnostih, kar se pač upošteva kot dodatno ustvarjen BDP. Povečanje plač v javnem sektorju se je seveda na drugi strani odrazilo tudi v visokem proračunskem primanjkljaju (zadolževanju) države, isti razlog pa je vplival tudi na visoko potrošnjo gospodinjstev in povečano gospodarsko aktivnost. Tudi porast teh dveh segmentov povečanega BDP torej temelji za državni pomoči - na subvenciji stroškov v gospodarstvu ter na transferjih prebivalstvu.

 

 

Državne subvencije so boljše od varčevanja

 

Politika državne pomoči in izplačil je bila sicer upravičena, saj bi se brez tega soočili s podobnim nadaljevanjem upadanja gospodarske aktivnosti kot v prejšnji krizi. Temu smo se tokrat izognili zaradi spremenjenih monetarnih in fiskalnih politik na nivoju celotne EU (in razvitejšega dela sveta) in posledično tudi v Sloveniji. K sreči smo prišli do spoznanja, da politika varčevanja, kar je bil moto prejšnjega reševanja krize, ni bila uspešna. Seveda je takšna politika povečala javni dolg, a to se je dogajalo tudi prejšnjič. Po letu 2008 smo proračunske izdatke sicer znižali (ZUJF), a se je posledično nižja potrošnja in gospodarska aktivnost odrazila tudi v nižjih prilivih - tokrat pa je zaradi ustreznejših fiskalnih politik učinek obraten. Dodatni prispevek je dala tudi monetarna politika, da povečanje dolga k sreči ni tako obremenjujoče kot v letih po 2008.

 

 

"K sreči smo prišli do spoznanja, da politika varčevanja, kar je bil moto prejšnjega reševanja krize, ni bila uspešna."

 

 

Do tu so razmere kar nekako logične in tudi pričakovane. Vseeno pa preseneča letošnje visoko povečanje proračunskega primanjkljaja. Do julija ga je že za 2,2 milijardi evrov in to ob celo višji gospodarski rasti kot v letu 2019 (takrat je bil do julija proračun "na ničli", celotno leto pa smo zaključili z 225 milijonov evrov plusa). Visok minus izhaja predvsem iz povečanih izdatkov države za plače, pokojnine in transferje, kar se je sicer posledično odrazilo tudi  v višjih prihodkih proračuna (skoraj 7 % na leto 2019), a so izdatki močno presegli to povečanje prilivov. Če je torej prišlo do večjih sprememb na omenjenih "rednih" prihodkih / izdatkih proračuna, pa se v dveh letih na žalost še ni nič spremenilo na črpanju EU sredstev in s tem povezanih investicijah. Kljub zaključevanju prejšnje finančne perspektive smo tudi do julija letos (in lani) počrpali podoben obseg sredstev EU kot v 2019 in tudi podobno investirali. Lahko bi ocenili, da smo tudi kar malo zaspali in zanemarili koriščenje nepovratnih sredstev (upajmo, da bo v bodoče boljše).

 

Pomemben del k rasti BDP je prispevala rast plač v javnem sektorju. Po podatkih nacionalnih računov so se izdatki za plače v javnem sektorju povečali za 22 % (v dveh letih - kot velja za vse indekse v tekstu) in ta visoka rast je tudi prispevala večino porasta BDP tako v drugem kvartalu kot v prvi polovici letošnjega leta glede na 2019. To se tudi približno ujema s podatki o povprečni rasti plač v javnem sektorju, ki so v letošnjem polletju glede na 2019 porasle za 26 %, od tega v zdravstvu kar 43 % (iz 2.200 na 3.200 eur bruto mesečno), v izobraževanju 19 %, v javni upravi 22 % (od tega vojska in policija 32 %).

 

Spremembe povprečnih plač v javnem sektorju so bile torej res visoke, medtem ko je bil v zasebnem sektorju v dveh letih porast okoli 10 % (po 5 % vsako leto). [2] Povprečna plača vseh zaposlenih pri pravnih osebah v Sloveniji je bila tako v prvem polletju 2021 za 14,6 % višja glede na 2019. Glede na obremenitve, posebno zdravstvenih delavcev, niti ni zadržkov do višje rasti v teh dejavnostih - bolj presenečajo informacije, kako naj bi npr. medicinske sestre in pomožno osebje še vedno prejemali minimalne plače in odhajali iz te dejavnosti. Vsekakor bi bila dobrodošla podrobnejša analiza, kam se je vsa ta močno povečana masa za plače odlila; kako so se povečevale povprečne plače in izdatki za plače po posameznih delovnih mestih, da je bil na koncu rezultat skoraj polovično povečanje plač v dveh letih. Ob teh številkah zaposleni v zasebnem sektorju težje razumejo vsakodnevne informacije o nizkih plačah v zdravstvu. Povprečna bruto plača v zasebnem sektorju se je denimo povečala iz 1.650 evrov (prvo polletje 2019) na 1.920 evrov letošnje polletje, v sektorju gostinstva npr. iz 1.200 na 1.250 evrov.

 

 

"Uspeli smo že preseči predkrizno raven in kot kaže, bodo do konca leta indeksi še nekaj višji. A dejstvo je, da vsa rast temelji na dodatnem zadolževanju in proračunskem primanjkljaju."

 

 

Še bolj preseneča podatek o odlivih za plače v proračunu oziroma v celotnih javnih financah. Vse javne blagajne (proračun, ZPIZ, ZZZS in občine) so namreč v letošnji prvi polovici leta namenile za plače kar 38 % več kot v enakem obdobju leta 2019. Torej še za dobrih deset odstotnih točk, kot izhaja iz gibanja povprečnih plač v javnem sektorju. To pomeni, da omenjene rasti povprečnih plač ne zajemajo vseh izplačil zaposlenim in da so bili dejanski povprečni prejemki še višji. Koliko in v kateri dejavnosti se iz bilanc javnih financ niti ne vidi. Je pa zanimivo, da je Zavod za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) za plače v dveh letih namenil le deset odstotkov več, vsa ostala izplačila pa so šla neposredno iz proračuna, mimo blagajne ZZZS. Ker so na zdravstveni blagajni zaradi visokih plač predvsem javnega sektorja visoki tudi prilivi iz prispevkov (blizu 14 %), je v tej blagajni konec julija kar 180 milijonov evrov presežka. Na drugi strani pa je proračun namenil v javne zavode kar preko 50 % več sredstev za izplačilo plač in izkazal tak minus. Vse to kaže tudi na precejšnjo nepreglednost izplačil prejemkov v javnem sektorju ter tudi porušenje razmerij med javnimi blagajnami.

 

 

Dodatno zadolževanje in proračunski primanjkljaj 

 

Dvoletna gospodarska rast (2 % v prvem polletju glede na 2019 oziroma 3,5 % v drugem kvartalu) je bila torej nedvomno v Sloveniji zelo visoka glede na razmere in tudi glede na dosežke drugih držav. Uspeli smo že preseči predkrizno raven in kot kaže bodo do konca leta indeksi še nekaj višji. Na začetku teksta je podrobneje prikazano, kateri dejavniki in katera potrošnja / proizvodnja je največ prispevala k tej visoki rasti. A najbolj ključen podatek je vseeno v tem, da vsa rast temelji na dodatnem zadolževanju in proračunskem primanjkljaju. Država je najela denar, ga izplačala podjetjem in predvsem prebivalcem, le-ti pa so s povečano potrošnjo in že samimi višjimi plačami ustvarili tudi višji bruto domači proizvod kot v letu 2019. Ob teh podatkih nas lahko skrbi, da je država kljub visoki gospodarski rasti ustvarila tako velik proračunski primanjkljaj - lahko pa naredimo tudi zaključek, da je ta visoka rast predvsem posledica zadolževanja in da bi bili brez tega rezultati zelo slabi. [3]

 

 

"Visoka rast je predvsem posledica zadolževanja in da bi bili brez tega rezultati zelo slabi. Lahko bi prišlo celo do kolapsa."

 

 

Vsekakor je bila politika zadolževanja in pomoči upravičena in tudi nujna, saj bi sicer prišlo do še večje krize kot leta 2008, dobesedno do kolapsa. Takšno fiskalno politiko je dodatno omogočila tudi spremenjena monetarna politika in izkoristile so jo vse države v EU. Vseeno pa izjemno visoka - in tudi nepregledna - izplačila v javnem sektorju ter obseg vseh drugih državnih pomoči kažejo na velika tveganja in težave, s katerimi se bodo naše javne finance soočale v naslednjih letih. Kljub uspešnim izvoznim rezultatom, ko je prodaja na tuje že presegla dosežke leta 2019 (seveda tudi zaradi podobne državne pomoči v drugih državah) ter visoki domači potrošnji, proračun izkazuje do julija preko 2 milijardi evrov minusa predvsem zaradi visokih izplačil plač, pokojnin ter drugih pomoči. Vemo namreč, da je vračanje na prejšnje nivoje izplačil zelo težko, na drugi strani pa nam tudi ugodni proračunski prihodki tega ne pokrivajo. Ob tem pa so na mizi še predlogi, kako bi davčne obremenitve dodatno znižali in proračunske prihodke znižali še za kako milijardo evrov, kar se preprosto ne bo izšlo.

 

Kljub sicer zahtevnim razmeram je bil položaj finančnega ministra zadnje leto in pol na nek način najmanj obremenjujoč (imel je vedno popolnoma odprto blagajno za kakršnokoli višino izdatkov in primanjkljajev). Omenjene številke pa kažejo, da bo ponovna konsolidacija javnih financ v bodoče izjemno zahtevna. Razen - če se sprijaznimo s kako milijardo, dve ali tudi več evrov letnega primanjkljaja. In dodatnega zadolževanja ...

 

________________

[1] Na Irskem je bil sicer odstotek rasti še bistveno višji, 20,8 %, a njihov BDP je specifičen zaradi zajemanja raznih drugih dohodkov. Zaradi tega je tudi delež za plačila za zaposlene v BDP na Irskem pod 30 %, pri nas ali tudi npr. v Nemčiji pa okoli polovico. Če pogledamo nominalni porast samo dohodkov zaposlenih v BDP, so ti na Irskem v letošnjem prvem polletju porasli le za 4 %, pri nas pa za 10 %, kar vseeno kaže na našo višjo rast realnega BDP.

 

[2] Za podoben odstotek so v dveh letih porasle tudi povprečne pokojnine (skupaj za 10 %, po 5 % letos in lani). Ker je bilo tudi malenkost več upokojencev (0,7 % v dveh letih) ter so bili izplačani covid dodatki, so se skupni izdatki za pokojnine v dveh letih povečali za 13,6 %, podobno kot so višji tudi prispevki za pokojninsko zavarovanje.

 

[3] Če bi pogledali z nominalnimi zneski (kot so tudi podatki o rasti plač in gibanju proračuna), je BDP v drugem polletju glede na 2019 sicer porastel celo za 6,1 %, ali drugače, ustvarjeno je bilo 1,4 milijarde evrov dodatnega BDP - a zato je država samo letos "pridelala" 2,2 milijardi evrov primanjkljaja ter posledično povečanega dolga.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
8
Konec let debelih krav: Ali se je globalno načrtovani finančni cunami že začel?
7
15.08.2022 22:55
Frederick William Engdahl je konec julija na spletnem mediju Global Research objavil zelo provokativno analizo dogajanja na ... Več.
Piše: Frederick William Engdahl
Stari okostnjaki iz omar ljubljanske nadškofije se bojijo, da bi škof Saje začel čistiti cerkveno nesnago!
16
12.08.2022 23:59
Novomeškega škofa Andreja Sajeta, ki je obenem tudi predsednik Slovenske škofovske konference, papež Frančišek prek svojega ... Več.
Piše: Uredništvo
China's Communist Party holds cadres responsible for family members' activities
7
11.08.2022 21:00
Chinas human rights record reaches new depths with the determination of what type of commercial activities can be pursued by the ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Pravoslavna verska vojna: Hudičev pakt med patriarhom Kirilom in predsednikom Putinom
6
09.08.2022 22:30
Ruska pravoslavna cerkev je eden ključnih stebrov ideologije putinizma, ki vlada Rusiji zadnjih dvajset let. Vladimir Putin se ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Panika je odveč, dvigovanje obrestnih mer ne bo prav dosti obremenilo slovenskega proračuna
8
08.08.2022 22:22
Kaj za Slovenijo pomeni dvigovanje obrestnih mer v Združenih državah in Evropi kot odgovor na visoko inflacijo? Na osnovi ... Več.
Piše: Bine Kordež
Protiamerikanizem in ruska propaganda v Grčiji
10
07.08.2022 19:00
Ruska propagandna mašinerija ne napada le zahodnoevropskih in srednjeevropskih držav, ampak intenzivno deluje tudi v južni ... Več.
Piše: George X. Protopapas
Po Putinu Putin? Čeprav se zdi ruski predsednik zdrav, ugibanja o tem, kdo bo naslednji ruski car, ne prenehajo
8
31.07.2022 21:45
Ugibanja o zdravju Vladimirja Putina so v zadnjem času resda nekoliko potihnila in v zahodnih obveščevalnih krogih (CIA, MI6) so ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Čas je, da se preselite v Rusijo. Pa pohitite, zima prihaja ...
14
30.07.2022 21:57
Propagandna vojna, ki je del vojaških spopadov v Ukrajini, je dosegla nov vrhunec s kratkim ruskim promocijskim videom, ki ... Več.
Piše: Uredništvo
Pro et contra: "Rusi bodo šli do konca, pa naj stane, kar hoče. Za ceno tretje svetovne vojne, če je treba."
30
28.07.2022 23:59
V analizi vojne v Ukrajini, ki jo je pripravil Marko Golob in se nam zdi pomemben prispevek k širši osvetlitvi vojne v Evropi, ... Več.
Piše: Marko Golob
Closing down of Confucius institutions as major China’s communist propaganda activities in the Western countries
12
27.07.2022 23:56
Confucius Institutes (CI), Chinas overseas image management programme, are facing closures in different parts of the world. The ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Višji davki na premoženje: Naivno bi bilo dvigniti davke bogatim in jim pobirati milijone
8
26.07.2022 21:45
Da pri nas zberemo relativno malo davkov od premoženja, precej bolj pa so z davki obremenjene plače, je splošno sprejeto ... Več.
Piše: Bine Kordež
Ruska vojna v Ukrajini načenja trdnost Evropske unije, nemška politika že previdno signalizira Moskvi
14
25.07.2022 21:00
Evropa je ujeta med vojno, v kateri se ne more odkrito boriti, in naraščajočo inflacijo, ki je ne more ukrotiti. V nekaterih ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Ruske revanšistične fantazije: Ko Rusi s pomočjo tovariša Hitlerja porazijo Angleže in Američane, car Nikolaj II. pa zavzame Istanbul
34
21.07.2022 23:00
Visoka podpora, ki jo uživa režim Vladimirja Putina med rusko javnostjo, je rezultat dolgoletne indoktrinacije in pranja ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Po letih debelih krav primanjkljaj raste, previdni Slovenci pa so v zadnjem letu kupili že za več kot 200 milijonov evrov zlata
8
19.07.2022 20:00
V razmerah visoke rasti cen, negotovosti zaradi vojne v Ukrajini in tudi nakazovanih sprememb v geostrateških politikah so drugi ... Več.
Piše: Bine Kordež
Pismo o Ukrajini: Hočemo enotno EU, hočemo zmago Ukrajine in poraz Putinovega režima!
17
18.07.2022 22:00
Državljan Jure Gubanc je slovenskemu premierju in vladni ekipi napisal pismo, v katerem pojasnjuje, zakaj je moralno in ... Več.
Piše: Jure Gubanc
Ne glede na članstvo v zvezi NATO je Slovenija dolžna sama skrbeti za svojo varnost
24
14.07.2022 18:00
Ljudje, ki nočejo hraniti svoje vojske, bodo kmalu prisiljeni hraniti vojsko nekoga drugega, je nekoč dejal Napoleon. Misel je ... Več.
Piše: Janko Šteh
Zakaj Peter Grum ne more biti v. d. generalnega direktorja Fursa in zakaj bi bilo bolje, če bi bil tiho
12
13.07.2022 13:49
Finančni inšpektor je povedal, da v svoji sedemnajstletni karieri še nikoli ni doživel, da bi kdo nanj vršil takšen pritisk, da ... Več.
Piše: Ivan Simič
Kako končati vojno v Ukrajini: Kaj je že pred štirimi meseci predlagal Henry Kissinger
16
09.07.2022 21:00
6. marca, komaj dva tedna po začetku ruske vojne z Ukrajno, je Henry Kissinger v Washington Postu objavil prispevek z naslovom ... Več.
Piše: Henry Kissinger
Privatizacija znanosti: Slovenija za preboj potrebuje ogromno novih podjetj z visoko dodano vrednostjo
17
08.07.2022 09:00
V Sloveniji na področju znanosti in visokošolskega izobraževanja po letu 1974 vladata izrazita negativna selekcija in nepotizem, ... Več.
Piše: Uredništvo
New World Order: China recalibrating its strategy in Central and Eastern Europe
12
05.07.2022 19:00
China considers Central and Eastern Europe as part of a Chinese sphere of influence on the European continent. From Beijings ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Stari okostnjaki iz omar ljubljanske nadškofije se bojijo, da bi škof Saje začel čistiti cerkveno nesnago!
Uredništvo
Ogledov: 3.290
02/
Uredniški komentar: Če bi bil Trump ameriški predsednik, Putin ne bi razmišljal o Ukrajini
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.675
03/
Konec let debelih krav: Ali se je globalno načrtovani finančni cunami že začel?
Frederick William Engdahl
Ogledov: 1.157
04/
Pravoslavna verska vojna: Hudičev pakt med patriarhom Kirilom in predsednikom Putinom
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.247
05/
Protiamerikanizem in ruska propaganda v Grčiji
George X. Protopapas
Ogledov: 1.273
06/
Pro et contra: "Rusi bodo šli do konca, pa naj stane, kar hoče. Za ceno tretje svetovne vojne, če je treba."
Marko Golob
Ogledov: 3.878
07/
Portret leve razvajenke: Ali sonce res vzhaja na vzhodu in zahaja na zahodu?
Denis Poniž
Ogledov: 2.619
08/
Panika je odveč, dvigovanje obrestnih mer ne bo prav dosti obremenilo slovenskega proračuna
Bine Kordež
Ogledov: 881
09/
Evropa na razpotju: Zgodovinski izzivi in napačne rešitve
Mateusz Morawiecki
Ogledov: 545
10/
China's Communist Party holds cadres responsible for family members' activities
Valerio Fabbri
Ogledov: 608