Razkrivamo

Vonj imperijev (1): Ena sama kapljica parfuma lahko v sebi skriva vso zgodovino 20. stoletja

Ena najbolj fascinantnih knjig o zgodovini vonjav oziroma dišav je hkrati tudi neponovljiv oris kulturne zgodovine 20. stoletja. Avtor, nemški zgodovinar Karl Schlögel, sledi "biografiji" parfuma, ki je bil razvit na družbeno-zgodovinskem ozadju oktobrske revolucije, iz njega pa sta nastali dve različici, Chanel Nº5 in Rdeča Moskva, ki sta v pretežnem delu 20. stoletja, zlasti v obdobju hladne vojne, postali simbola elit evropskega kapitalističnega Zahoda oziroma sovjetskega komunističnega Vzhoda.

Karl Schlögel (1948) je na univerzah v Berlinu, Moskvi in Leningradu študiral filozofijo, sociologijo, vzhodnoevropsko zgodovino in slavistiko. Do leta 2013 je na Evropski univerzi Viadrina v Frankfurtu na Odri predaval zgodovino Vzhodne Evrope. Preučuje družbene odnose v moderni Rusiji, zgodovino stalinizma, ruske diaspore in disidentska gibanja.

12.09.2021 11:00
Piše: Uredništvo
Ključne besede:   Karl Schlögel   Vonj imperijev   Moskva   Pariz   Chanel No5   Rdeča Moskva   Coco Chanel   Polina Žemčužina   Vjačeslav Molotov

Foto: arhiv portal+

Chanel Nº5 in Rdeča Moskva pripadata različnima svetovoma, vsak zase pa simbolizirata slovo od belle époque in revolucijo v svetu dišav.

Začelo se je namreč z vonjem, ki je bil v zraku povsod, kjer se je v Sovjetski zvezi dogajalo kaj posebej slovesnega – to je bilo lahko v moskovskem konservatoriju ali Velikem gledališču, lahko je bilo na poslovilni slovesnosti absolventov na univerzi ali pa pri poroki. Malce sladkobna, težka aroma je bila v mojem spominu povezana z nekoliko bolj umirjenim občinstvom, poliranim parketom in žarečimi lestenci, medtem ko so ljudje v odmorih krožili po gledališkem foyerju. Isti vonj sem srečeval tudi pozneje, že v času NDR, posebej ob uradnih sprejemih, na nemško-sovjetskih srečanjih ali v oficirskih kazinih. Sprva me je torej vleklo k temu vonju, zanimalo me je, ali bi lahko na kakšen način izvedel ime tega parfuma, vse drugo pa je nato kar nekako samodejno steklo, korak za korakom. Moja prva poizvedovanja so prinesla ugotovitev, da gre za vonj parfuma, imenovanega Rdeča Moskva.

 

Glede dišav je seveda tako, da zelo dobro poznamo kariero silno uspešnega parfuma Chanel Nº5, komaj kdo pa pozna zgodovino najpriljubljenejšega sovjetskega parfuma. In tedaj se je pokazalo, da oba omenjena parfuma izvirata iz ene in iste, skupne kompozicije, ustvarila pa sta ju v zadnjih letih carskega imperija francoska parfumerja, izmed katerih se je eden – Ernest Beaux – po revoluciji in državljanski vojni vrnil v Francijo in spoznal Coco Chanel, medtem ko je drugi – Auguste Michel – obtičal v povojni Rusiji, sodeloval pri vzpostavljanju sovjetske parfumerijske industrije in iz "najljubšega buketa carice Katarine" ustvaril Rdečo Moskvo.

 

Oba parfuma sta prispodoba nastanka novih vonjskih svetov, radikalno različnih biografij, različnih kulturnih okolij v Parizu in Moskvi v prvi polovici 20. stoletja, simbolizirata pa tudi zapeljiv, opojen vonj oblasti: na eni strani Coco Chanel, ki se je v zasedenem Parizu pečala z nemškimi okupatorji, na drugi strani pa – neprimerno manj znana – kariera Poline Žemčužine, žene sovjetskega zunanjega ministra Vjačeslava Molotova in ljudske komisarke Sovjetske zveze, ki je bila nekaj časa pristojna tudi za sovjetsko kozmetično in parfumerijsko industrijo. Coco Chanel se je po vojni začasno umaknila v Švico, Polina Žemčužina-Molotova pa je bila v sklopu povojne antisemitske gonje konec štiridesetih za pet let poslana v izgnanstvo in je tam spoznavala tudi "vonj taborišč". Chanelova se je v petdesetih letih znova razmeroma uspešno vrnila na pariško modno sceno, medtem ko je Žemčužina skupaj z možem živela odmaknjeno v Moskvi, vse do smrti leta 1970 pa ostajala prepričana stalinistka. Ena od stranskih sledi teh raziskav me je pripeljala tudi do "grande dame nemškega filma" Olge Čehove, ki je bila poleg tega tudi diplomirana kozmetologinja.

 

Toda naj je bil parfum Rdeča Moskva še tako popularen, je klonil pod stagnacijo pozne Sovjetske zveze in pred navalom globalne industrije dišav. V posovjetski Rusiji se je sicer vrnil na trg in danes enako kot strast zbirateljev parfumskih stekleničk simbolizira prvobitno "iskanje izgubljenega časa". In pri takem iskanju ne izostanejo tudi nenadejana, osupljiva odkritja: kot se je pokazalo, je bil sovjetski avantgardistični slikar Kazimir Malevič tudi neznansko dolgo anonimni in pozabljeni oblikovalec stekleničke daleč najbolj priljubljene kolonjske vode v Sovjetski zvezi – in to še pred iznajdbo znamenitega Črnega kvadrata, te umetniške ikone 20. stoletja.

 

Na tej moji raziskovalni poti so bili zelo dolgi odseki, na katerih se ni zgodilo nič, vedno znova pa sem naletel na presenetljiva odkritja, ki so me spet bliskovito poganjala naprej. Tako sem se klatil po bazarjih ruskih mest ter začenjal tudi že sam zbirati stekleničke parfumov in reklamne plakate iz časov pred revolucijo, povsod sem srečeval laike, ki so se izmojstrili v strokovnjake. Romal sem na Place Vendôme in na Rue Cambon 31, da bi videl stopnišče, na katerem je Coco Chanel predstavljala svoje kolekcije, pri vsem tem pa spoznaval, da svet luksuza za analizo družbe ni prav nič manj poúčen kakor študije o zgodovini vsakdanjega življenja preprostih ljudi. Ob butikih in parfumerijah na Rue Saint-Honoré si je mogoče vsaj nekoliko pridobiti vpogled v dostojanstvo te obrti ter neizčrpno domišljijo umetnikov in oblikovalcev.

 

Ta knjiga nemara sploh ne bi nastala, če me ne bi navdihnil veliki Karl Lagerfeld. Tako sem obiskoval muzeje in arhive, v katere drugače ne bi bil zašel niti pomotoma, a sem v njih odkrival mreže in povezave med številnimi zanimivimi ljudmi, kot se razodenejo šele v luči prav posebnih konstelacij: tu sta sodobnika Djagilev in Coco Chanel, tu so sodobniki Malevič in Tiffany, Gallé ter Lalique. Kdor pa pobrska po internetu, bo odkril, da Rdeča Moskva dandanes ni samo priljubljen zbirateljski predmet nostalgikov, temveč jo je po spletu kadarkoli mogoče tudi naročiti in kupiti.

 

Vsaka doba ima tudi svojo aromo, svojo dišavo, svoj vonj. "Stoletje skrajnosti" je proizvedlo sebi lastne, nove vrste vonjev. Revolucije, vojne in državljanske vojne so tudi olfaktorični dogodki. Razdeljenost sveta v preteklem stoletju lahko zdaj post festum in strnjeno raziščemo – tako rekoč "z nosom" – in o njej povemo tole zgodbo.

 

 

***

 

Ena sama kapljica parfuma lahko v sebi skriva vso zgodovino 20. stoletja. Ko se je Gabrielle Chanel spomladi 1921 v Grassu, svetovni prestolnici dišav na francoski Rivieri, sestala s parfumerjem Ernestom Beauxom, da bi izbrala eno od kompozicij, ki jih je razvil, ni mogla vedeti, da je bila formula dišave, ki je z imenom Chanel Nº5 pozneje postala svetovna uspešnica, znana tudi še nekje drugje – v Moskvi. Chanel Nº5 in Rdeča Moskva pripadata različnima svetovoma, vsak zase pa simbolizirata slovo od belle époque in revolucijo v svetu dišav, čeprav je njunemu nastanku botroval jubilej dinastije, že obsojene na zaton.

 

O karieri Chanela Nº5 vemo mnogo, o pomenu Rdeče Moskve le malo. Steklenička Chanela Nº5 zaseda častno mesto v newyorškem Muzeju moderne umetnosti (MOMA), steklenička Rdeče Moskve pa je šele v poznem sovjetskem obdobju in posebej po razpadu Sovjetske zveze postala objekt poželenja zbirateljev vintage predmetov na bolšjih sejmih in v antikvariatih. Nedolžno priznanje Marilyn Monroe, da ima "v postelji na sebi samo nekaj kapljic Chanela  Nº5", je postalo učinkovit reklamni slogan in del splošne kulturne dediščine. Po mnenju Andréja Malrauxa so v 20.  stoletju podobo Francije v svetu najizraziteje zaznamovali Pablo Picasso, Coco Chanel in Charles de Gaulle. Po besedah Georgea Bernarda Shawa pa sta bili najpomembnejši ženski 20. stoletja Coco Chanel in Marie Curie.

 

Nasprotno o Polini Žemčužini-Molotovi ne vemo prav dosti več kot to, da je bila žena predsednika vlade in poznejšega zunanjega ministra Sovjetske zveze Vjačeslava Molotova, ki ga povezujemo denimo s podpisom nemško-sovjetskega pakta o nenapadanju avgusta 1939 ali vsaj z molotovkami, za poimenovanje katerih pa si sicer ne more lastiti avtorskih pravic. Gre za zgodbe z različnim potekom, ki pa vseeno spadajo skupaj in nam vsaj nekoliko omogočajo razumeti notranjo povezanost epohe, ki je bila tako globoko razklana kot le malokatera: to je bila "doba skrajnosti" (Eric Hobsbawm), ki ji je sledilo dolgo obdobje razdeljenosti sveta.

 

Kdor bi zmogel pripovedovati zgodbe obeh delov sveta, bi moral pripovedovati o vzporednih dogajanjih, katerih akterji niso drug o drugem vedeli skoraj ničesar, razen morda tega, da obstajajo, raziskovanje teh dogajanj pa se dandanes vsekakor zelo izplača, četudi se škripanje in pokanje v tramovju postarane ureditve sveta v 21. stoletju ne zdi ravno primeren čas za pretirano ubadanje z vonjavami, dišavami in sploh vsakovrstnim luksuzom. Toda o zgodovini dišav je mogoče pripovedovati šele zdaj, po koncu obdobja delitve sveta na dve hemisferi, in če ji tudi ne pridemo čisto do dna, bomo vendarle dobili natančnejšo predstavo o dogajanju v 20. stoletju. Saj morda je prav zares tako, da se veliki svet, ki se zrcali v kapljici vode, skriva tudi v kapljici parfuma in nam lahko razgrne vsaj skromen nadih arome stoletja, za katero je bil komponiran.

 

Nikakršna "olfaktorična akrobacija" ni potrebna, da bi zmogli obrazložiti ali upravičiti znanstveni interes tudi zgodovinarjev za svet vonjev in dišav. Revolucionarna dela, kot so denimo Kužni hlapi in narcisa Alaina Corbina, obravnavajo svet tudi kot vonjski svet in zgodovino vonjev kot integralno sestavino zgodovinskega razumevanja življenjskih svetov ter pomagajo pri uveljavljanju čutila za voh tudi kot upravičenega predmeta zgodovinopisja. Roman Parfum Patricka Süskinda je sijajno komponirana kriminalka, ki je obenem povrnila zavedanje o pomenu čutila za voh ter zgodovini dišav, njihovega izdelovanja in učinkovanja ter temu zagotovila pripadajočo pozornost. Potlej je bržkone že jasno, da za zaznavanje zgodovinskega sveta nista "relevantna" zgolj oko uho s spontano, samoumevno privilegiranostjo avdiovizualnega, temveč da pri tem sodelujejo tudi drugi čuti – voh, tip in okus.

 

Čeprav sta knjigi Alaina Corbina in Patricka Süskinda izšli že v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, se pozornost za voh v zgodovinopisju uveljavlja le zelo počasi. Je namreč prav na dnu hierarhije čutov; velja za nekaj neozaveščenega, nezavednega, neracionalnega, iracionalnega, neobvladljivega, arhaičnega in nevarnega. Razsvetljenstvo je čut za voh pregnalo. "Danes imamo opraviti z dezodorirano zgodovino" (Roy Porter) in vid je "najbolj racionalno človekovo čutilo". "Četudi je voh v svetu naravoslovja nemara postal 'nebistven', je na področju humanistike in družboslovja šele začel razodevati svoj potencial, ko gre za omogočanje dostopa na nove teritorije, potrebne razlage. Vsekakor je demonstriral svojo moč navdihovanja."

 

Poenostavljeno bi lahko rekli, da še zmerom nekako premalo 'vohamo' po zgodovini.

  

________________________

Knjiga Vonj imperijev je izšla pri založbi Beletrina, ima 172 strani, stane 24,00 evrov, v elektronski verziji (e-knjiga) pa 17,99 evrov.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
2
Izključitev Rusije iz sistema SWIFT je priložnost za Kitajsko in za internacionalizacijo juana
0
30.01.2023 23:00
Gospodarske sankcije, ki jih je zahodni blok naložil Rusiji, vedno bolj postajajo dvorezni meč. Njihov glavni namen je bil ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Manevrskega prostora za višje plače v Sloveniji na žalost takorekoč ni
14
29.01.2023 22:05
Zadnje mesece se v Sloveniji soočamo z vse večjimi pritiski za dvig plač. Temu je botrovala predvsem visoka rast cen, pa tudi ... Več.
Piše: Bine Kordež
Odgovor na vprašanje, kdo najbolj ogroža Rusijo, je enostaven: Rusija.
40
26.01.2023 20:12
Ruska paranoja, ki je značilna za avtoritarne režime, ne pojenjuje. V zadnjih tednih je več pomembnih kremeljskih politikov, ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Od kje cena 300 evrov za megavatno uro električne energije
16
19.01.2023 20:00
Oskrba z električno energijo in zlasti njena cena bodo tudi v letošnjem letu zaposlovali medije, politiko in porabnike. V ... Več.
Piše: Bine Kordež
China’s eyes on Antarctica through Argentina
22
18.01.2023 20:00
China has been getting closer to Argentina for multiple reasons, most of which could be summarized as a strategic interest in ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Dobavitelji v državnem zdravstvu zaradi preplačanih medicinskih pripomočkov letno zaslužijo vsaj 250 milijonov evrov!
11
15.01.2023 22:45
V Sloveniji je v središče zdravstvenega sistema postavljen izvajalec, bolnik pa je samo številka na zdravstveni kartici, ki ... Več.
Piše: Krištof Zevnik
Pet faktorjev, ki utegnejo vplivati na potek ruske vojne v Ukrajini v letu 2023
17
09.01.2023 20:00
Ker je v Ukrajini dogajanje na terenu precej dinamično in je razmerje sil večkrat nejasno, je za zahodne opazovalce težko, če ne ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Homo Sovieticus: Pogled na Putinovo vojno v Ukrajini
13
04.01.2023 20:00
Ruska agresija na Ukrajino nas vrača v zgodovino za nekaj dolgih desetletij. Vsi upi, da gremo proti novi stopnji evolucije ... Več.
Piše: George-Vadim Tiugea
Naraščanje svetovne populacije se bo počasi ustavilo, potem na verjetno čaka celo upad
10
29.12.2022 22:04
Glede na težo in daljnosežnost demografskih sprememb, ki smo jim priča v svetu, so te še vse premalo prisotne v javni razpravi. ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Pozabljena obletnica: Vodstvo IZUM-a je pozabilo na 35. rojstni dan COBISS
4
28.12.2022 22:45
Institut informacijskih znanosti v Maribor (IZUM) je 20. decembra 2022 s premiero dokumentarnega filma z naslovom Od kartice do ... Več.
Piše: Tomaž Seljak
Ukrajina kot poligon za testiranje novega in starega orožja
18
27.12.2022 22:30
Putinova vojna bo koledarsko vsak čas vstopila v drugo leto, razmere na fronti pa so za Ruse precej manj obetavne kot 24. ... Več.
Piše: Dejan Azeski
Po dveh letih debelih krav vstopamo v obdobje negotovosti, ki bo trajalo nekaj let
17
18.12.2022 23:15
Že kar nekaj časa spremljamo ukrepanje centralnih bank, ki so se odločile umiriti inflacijo z dvigovanjem obrestnih mer. V ... Več.
Piše: Bine Kordež
Okostnjaki iz omar ljubljanske nadškofije grozijo, da bodo poleg grehov razkrili tudi grešnike
20
15.12.2022 01:30
Tiha vojna med liberalci in konservativci znotraj slovenske cerkve se nadaljuje: konservativci so uspešno lansirali zgodbo o ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Xi’s zero-COVID policy is sinking China's economic ship into recession
10
12.12.2022 22:22
Chinas stance towards COVID-19 and its zero-COVID policy could be the final nail in the coffin that damages the present regimes ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Has the count down begun for Tik Tok in the U.S.?
4
05.12.2022 22:00
Is Tik Tok on its way out from United States? Perhaps yes, should Republican Congressmen find adequate information that the ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Spolnih zlorab osumljeni pater Rupnik, dvoličnost jezuitskega papeža in posebni vatikanski odposlanec za Slovenijo
20
04.12.2022 23:15
Neverjetno naključje, toda prav v dneh, ko se je v Ljubljani mudil Andrew Small, papežev posebni odposlanec za preiskovanje ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ruske paravojaške skupine: Psihopati z macolo, neonacisti in obsojeni kriminalci
17
04.12.2022 00:30
Skupina Wagner ni edina ruska paravojaška skupina, je pa največja in najbolj razvpita. Ustanovljena je bila, da bi vojaško ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
O višini javnega dolga in obrestnih merah v času krize
8
22.11.2022 23:00
Po višini dolga je Slovenija sicer še vedno pod povprečjem Evropske unije, vendar se moramo zavedati, da smo kot majhna država ... Več.
Piše: Bine Kordež
Sprehod po Ljubljani: Kot v prestolnici ponosne socialistične republike, ki se skoraj sramuje samostojnosti
25
21.11.2022 20:00
Slovenija je tako polarizirana, da se njeni prebivalci ne strinjamo več (?) niti o pomenu osamosvojitve. Mnenja so tako deljena, ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Rent-a-Pilot: China Hiring Retired Military Personnel from Western Countries
11
20.11.2022 22:49
Pressure is increasing for investigation from the United Kingdom, Australia and New Zealand against reported recruitment of ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Gostujoče pero: Januar je pač tak mesec
Anže Logar
Ogledov: 2.494
02/
Kot v češki risanki A je to!: Zdravstvena reforma premierja Goloba in ministra Loredana
Milan Krek
Ogledov: 1.694
03/
7352 žalitev
Tilen Majnardi
Ogledov: 1.644
04/
Damnatio memoriae ali koga moti muzej, posvečen slovenski osamosvojitvi
Igor Bavčar
Ogledov: 1.817
05/
Odgovor na vprašanje, kdo najbolj ogroža Rusijo, je enostaven: Rusija.
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.504
06/
Tanki za Ukrajino: Dolgoletno nemško paktiranje s Putinom bo Evropo še drago stalo
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.823
07/
Avtokracija je navzven videti res trdna, a je navznoter v resnici izjemno šibka
Andraž Šest
Ogledov: 1.119
08/
Manevrskega prostora za višje plače v Sloveniji na žalost takorekoč ni
Bine Kordež
Ogledov: 902
09/
Od kje cena 300 evrov za megavatno uro električne energije
Bine Kordež
Ogledov: 1.597
10/
Opravičilo s kladivom
Milan Krek
Ogledov: 2.380